izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravnlštvo je v „Zadružni tiskarni*, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 70.
V Ljubljani, nedelja dne 22. septembra 1918.
Leto L
Avstrijsko vojno poročilo.
Navali Italijanov.
Dunaj, 21. septembra. (K. u.) Uradno.
Italijansko bojišče.
Sovražno akcijo proti delom postojank v odseku Tonale je v kali zadušil naš uničevalni ogenj.
V Judikarijah in dolini Concei, pri Mori in na visoki planoti krajevni mali boji.
Med Brento in Piavo se je omejeval Italijan po neuspehu zadnjih dni na slabotne sunke proti našim postojankam Tasson severovzhodno Monte Pertica, ki so bili vsi brez ostžmka zavrnjeni.
Albanija,
Nobenega omembe vra&ćga bojnega delovanja.
Zahodno bojišče.
Pri c. in kr. četah nič važnega.
Šef generalnega štaba.
Delo naših letal.
Dunaj, 21. septembra. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Dne 20. t. m. so letala 61. stotnije letalcev iz lastnega nagiba k podjetnosti pod vodstvom nadporočnika Suputa spustila iz neznatne višine na vse od sovražnika zasedene otoke v Piavi 1000 kg bomb in so oddala iz strojnih pušk 8000 strelov. Napad je imel viden uspeh. Dve brvi ste razdejani.
Na morju.	/
Dunaj, 21. septembra. Naš podvodnik je 12. septembra torpediral francoski podvodnik severno od Drača. Rešen je en častnik.
Nemško volno poročilo.
Ofenziva na zahodu.
Večerno poročilo.
Berolln, 20. septembra. (K. u.) Uradno.
Z bojnih front ničesar novega.
Berolln, 20- septembra. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina kraljeviča Ruprechta.
Vzhodno Merckema je bil zavrnjen delni napad Belgijcev.
Živahno poizvedovalno delovanje med Lyso in Scarpo.
P/i zavrnitvi angleških bataljonov, ki so napadli severno La Bassee, smo dobili 50 ujetnikov.
Vojna skupina general, polkovnika von Boehna.
Med Gouzeaucourtom in Sommo začasno močno artiljerijsko delovanje/ Angleški delni napad severozahodno Bellicourta se je izjalovil pred našimi črtami.
Južno Somme smo umaknili svoje, še daleč pred postojanko ostale prednje čete nazaj na to postojanko in smo tedaj izpraznili tudi Essigny le Grand.
Vojna1 skupina nemškega cesarjeviča.
Med Vauxaillonom in Jouy so sledili zvečer silnemu ognju sovražni napadi. Na slemenu zahodno jouy se je ustalil sovražnik, sicer je bil zavrnjen.
Pri vojnih skupinah generala von Gallwitza in vojvode Albrehta nobenega posebnega bojnega delovanja.
von Ludendorff.
Podvodna vojska.
Berolln, 21. septembra. Potopili smo 14 Šef admiralnega štaba.
tisoč ton.
Foch hrabri vojake.
Ženeva, 21. septembra. „Petit Journal “ poroča, da je izdal Foch z ozirom na Burianovo noto armadno povelje, v katerem jih hrabri in bodri na nadaijni boj.
Francosko vojno posojilo.
Pariz, 20. septembra. Francosko posojilo od 12 milijard frankov je zbornica odobrila.
Angleški premogarjl ne bodo služili.
Rotterdam, 21. septembra. „Daiy Mail“ javlja, da je Angleška vlada pripravila vojni urad do tega, da prekliče vpoklic premogarjev.
Kanada hoče postati samostojna.
Haag, 20. septembra. V Kanadi vedno bolj narašča gibanje, da se proglasi Kanada za samostojno republiko.'
Iz Italije.
Lugano, 21. septembra. Avijatika Locatel-lija, ki je postal znan po svojem poletu na Dunaj, so nad Reko sestrelili.
Lugano, 21. septembra. Župana kraja Bir-mione ob Gardskem jezeru so zaprli radi kvara-žugonstva.
Rusija.
Zaupanje sovjetske vlade.
Stockholm, 20. septembra. Po poročilih „Izvestja“, lista, ki blizu stoji sovjetski vladi, so v informiranih vojaških sovjetskih krogih mnenja, da bodo japonske čete generala Nakašima prišle šele v dveh mesecih do Urala. Sovjetska vlada upa, da bo do takrat Čehoslovake popolnoma premagala in na Urdu zbrala toliko čet, da ustavi nadaljnje prodiranje Japoncev. Sovjetska vlada pošilja neprestano ojačenja na Ural.
Levi socijalni revolucijonarci so se razcepili.
Stockholm, 20. septembra. Več socijalnih revblucijonarcev. med njimi Biščenko, Ustinan, Koiegasen in Babehutov so, kakor poročajo „Izvestija“, naznanili svoj izstop iz stranke levo stoječih socijalnih revolucionarjev. Za 25. septembra je sklican kongres levih socijalnih revolucionarjev, ki se bo bavil z zbiižanjen? s sovjeti. Precejšen del udeležencev kongresa se je že pridružil sovjetski vladi.
Boljševik! niso v stiku z Francijo.
Stockholm, 20 septembra. Francoski soci-jalistični vodja Dumas je poskusil, kakor poročajo „Izvestija“, doseči stik med Francijo in sovjetsko vlado. Poskus se je ponesrečil, ker so se temu upirali boljševiki.-
Aleja zmagovalcev v Moskvi.
Stockholm, 20. septembra. „Pravda“ poroča, da je sovjetska vlada sklenila v spomin junakov revolucije napraviti po vzorcu berolinske aleje zmagovalcev tudi v Moskvi tak revolucionaren drevored zmagovalcev. Postavili bodo 50 kipov mož, ki so se odlikovali na polju revolucije. Kipe bodo izvršili najboljši ruski umetniki.
Petrograd, 20. septembra. Razburkano morje zadnjih dni je vrglo mnogo oficirskih trupel na kopno. So to najbrže kronštatski oficirji, ki so jih bili ustrelil5, ker niso hoteli pristati k boljševikom. V Kronštatu je bilo ustreljeni tudi šest popov, ki so bili baje v zvezi z antanto.
Kodanj, 21. septembra. V nedeljo so se vršila v Petrogradu zborovanja, ki se jih je ude-žilo mnogo tisoč ljudij. Boljševiki so sklčnili napovedati antanti vojno, zapreti vse antantne državljane in zapleniti njih premoženje. Pomorščaki so zaprosili naj jih pošljejo na Murman borit se proti Angležem.
Lipsko, 20. septembra, Atentat na Trockega je izvršil neki vojak; a ni zadel. Tudi na predsednika rusko-ukrajinske mirovne delegacije so nameravali atentat.	*
Kadeti.
Moskva, 19. septembra. „Izvestija“ javljajo o konferenci kadetov, ki se je baje vršila v Samari. Na konferenci so ponovno povdarjali, da se drže kadeti neupogljivo svoje smeri. Oni ne priznavajo brestovskega mira in hočejo končati vojno v sporazumu z antanto.
Stockholm, 21. septembra. „Svenska Dag-I bladet“ ima preko Helsingforsa, da ustanavlja ; Miljukov novo ustavoverno rnonarhistovsko stranko. Dosedajna kadetska stranka je namreč razpadla radi neodvisnosti glede vprašanja, naj — li revidira svoj program v Nemcem prijaznem smislu ali pa naj se ustanovi nova stranka. Večina je , za Miljtikova. Prejšnji antanti prijazni sklep so v Moskvi baje zavrgli.
Čehoslovaki so odnesli zlato.
Stockholm, 20. septembra. Rusko časopisje javlja občirne podrobnosti o zlatu, katero so odnesli Čehoslovaki iz Kazana. Sovjet je pobral po petrogradskih in moskovskih bankah velikejnno-žine zlata in ga skril v Kazanu. Ko so Čehoslovaki mesto zavzeli, so prišli zlatu na sled in vse odnesli.
Georgijski patrijarh umorjen.
Ženeva, 20. septembra. V prejšnjem letu j od narodnega zbora izvoljeni georgijski patrijarh j Kyrian Rom, ki je bival čez poletje v Tiflisu, je j bil, kakor poroča „Journal de Geneve“, od nekega neznanca umorjen.
Vpoklic zdravnikov.
Stockholm, 20. septembra. „Pravda“ po roča, da so bili v Veliki Rusiji vpoklicani vsi zdravniki letnikov 1888 do 1891, zobozdravniki letnikov 1891 do 1897, vsi živinozdravniki letnikov 1888 do 1891, vsi lekarnarji letnikov 1888 do 1897 in vsi ranocelniki letnikov 1888 do (1891-.
Laški odgovor na mirovno noto.
Počasi prihaja odgovor za odgovorom na našo mirovno noto. Prvi so se oglasili Amerikanci, ki imajo danes v rokah vojaško, politično in gospodarsko vodstvo antante in izjavili so, da se ne pogajajo. Amerikancem so sledili Angleži, Francozje in Lahi. Pri teh sicer niso odklonili j naše mirovne ponudbe vlade, ampak njihovi vo-i dilni državniki in njihovo veliko časopisje. Kdor j pa pozna tesno zvezo, ki obstoja na evropskem i zapadu med vladam in med •časopisjem, ta ne
more dvomiti niti trenotek, da bo tudi oficijelni odgovor ravno tak, kakor gaje napovedalo časopisje, Tudi grof Burian je sam potrdil, da je „bilo takega odgovora pričakovati — človek se nehote vpraša, zakaj je potem pač stavil svoj predlog?
Kot Slovence nas najbolj zanima odgovor laške vlade. Kadar se gre za Lahe, se gre kot za njihove najbližje mejaše ludi za nas, se samo za nas kot Avstrijce, ampak tudi za nas kot Slovence. Laška brzojavna agentura, ki igra pri Italijanih isto vlogo, kot pri nas korespondenčni urad, namreč „Agenzia Stefani“, je objavila odgovor, ki nam pove ob enem tudi mnenje laške vlade. V svojem odgovoru pravi med drugim: Antanta in Žedinjene države so svojo gorečo željo po pravičnem miru že»večkrat dovolj pokazale in povedale so tudi najvažnejše podlage, na katerih mora sloneti, bodoči mir. O teh točka avstrijska nota molči. Ravno tako molči o italijanskih aspiračijah. Te so avstrijski vladi dobro znane in so pripoznane od aliirancev. Njigovo uresničenje vidimo v dovršitvi narodne edinosti, v oprostitvi laških narodov (?), katere je zasužnjila monarhija, in v uresničenju neobhodno potrebnih pogojev za varnost Italije. Dokler avstrijska vlada teh ciljev ne pripozna, za katere se aliiranci solidarno vojskujejo, se Italija ne bo nehala vojskovati.“
Ta izjava je tako značilna za razumevanje današnjega položaja, da je vredna par vrstic. Kaj zahteva Italija?
Italija zahteva uresničenje svojih nacionalnih aspiracij, zahteva torej terorialne pridobitve.
Te pridobitve niso majhne, zlasti za nas ne. Imeti hočejo Trst, skoro celo Istro, Dalmacijo m celo vrsto otokov. To zahtevajo na podlagi „narodnostnega principa“, kolikor se to tiče Trsta in nekaterih mest, kjer pa ta princip več ne drži, pa na podlagi potrebnih -pogojev za varnost , Italije.“
O teh pogojih zatrjuje laška nota izrečno, da jih je antanta priznala; v mislih ima bržčas londonsko pogodbo.
O Wilsonuvi samodolčbi torej ni nobenega govora. Italijani je ne pripoznajo, ampak se postavljajo čisto na staro imperialistično stališče, ki smatra narode in dežele za objekt različnih kupčij in državnih pogodb, ne pa kot subjekt, kakor to zahteva Wilsonov program. Še vsi so spominjamo nedavne borbe med Sonninom in med privrženci laško-jugoslovanske sprave. Zadnja izjava laške vlade kaže, da sedi Sonnino še vedno trdno na svojem stolu in ne cdjenja od svojih starih zahtev in od svojega starega programa niti za las.
Kaj moremo sklepati iz tega? Prvič sklepamo iz laškega odgovora, da tudi pri antanti ni vse zlato, kar se sveti in da bodo samodoiočbo uporabljati le tam, kjer jim kaže in nese, drugod pa zopet ne. Izgovorov in olepšav, zakaj se mora ta princip uveljaviti tu, in zakaj se ne sme in ne more tam, ne bo manjkalo. Drugič sklepamo iz laškega ^govora, da je vse govoričenje o laško-jugoslovanskem sporazumu prazna slama, katero mlatijo Lahi samo zato, da bi priletelo v naše oči kolikor mogoče veliko plev, da ne bi spoznali njihovih pravih namenov. Tretjič sklepamo iz tega odgovora, da bi bila zmaga Lahov s pomočjo antante za Slovence in za Hrvate največja narodna nesreča, obstoječa v razdelitvi našega narodnega telesa.
Četrtič sklepamo iz laškega odgovora, da so vse besede o slogi in sporazumu z Jugoslovani prazne obljube, ki merijo samo na to, da vsgo med nami z ozirom na simpatije, katere vzivajo morebiti v nekaterih jugoslovanskih krogih Francozje in Angleži, razdor in razpor, da bi sami toliko lažje ribarili v kalnem.
Petič sklepamo iz laškega odgovora, da je' še vedno bolje za nas, če ostanemo kot celota združeni s Podonavjem, kamor nas vlečejo zgodovinske, zemljepisne, pravne in ustavne vezi, kakor pa da nas trgajo Lahi s svojo zahrbtno in zavratno politiko na bogve koliko delov. Res je sicer, da bomo imeli še mnogo opravka z Nemci in Mažari, če ostanemo v Avstriji, ravno tako je pa tudi res, da so Nemci vsaj odkriti naši nasprotniki, katerih se bomo poprej ubraniti kakor Lahov in ravno tako je tudi res, da bo naše razmerje do Nemcev in Mažarov postajalo vedno ugodnejše, samo da se v monarhiji prično enkrat resne reforme v demokratičnem smislu. Demokracija se razvija, o tem ni dvoma; in kolikor bolj se razvija demokratizacija, toliko očividnejše se bo izpreminjalo razmerje glasov pri volitvah, dokler ne bo zmagala gola in navadna resnica, da je monarhija prav za prav slovanska država s slovansko večino. Monarhije ni treba razbijati — to gre predaleč; samo politične izobrazbe je treba slovanskim narodom in demokratičnih reform, pa bo monarhija kmalu postala to, kar je res Takrat bo pa tudi za Slovence dovolj prostora v nji.
J *
Antanta mora odgovoriti.
Dunaj, 21. septembra. Zdi se skoro gotovo, da antanta ne poda skupnega odgovora na noto. To je značilno za razmerje med državami antante. Antanta se ne more domeniti o skupnem odgovoru, ker bi se prejasno pokazala njena odvisnost od Amerike.
Curih, 21. septembra. „Morgenzeitung“ pral<, da je Wilsonov odgovor napravil neugoden vtis. Zato hočejo ustanoviti skupni diplomatski svet antante, v katerem naj bi predsedoval Lloyd George.
Ženeva, 21. septembra. „Echo de Paris“ pravi, da je uradna izjava antante takorekoč izključena. Tak skupen odgovor bi še le razdrapal razmere v antanti.
Ženeva, 21. septembra. „Progres de Lyon“ piše, da mora antanta vkljub svojim pomislekom dati javen skupen odgovor. Antanta mora pred celim svetom obrazložiti svoje mirovne pogoje.
Sofija, 21. septembra. Malinov je odgovoril na mirovno noto Burianovo.
Rotterdam, 21. septembra. Iz Londona javljajo, da je bivši minister Albert Thomas na in-teraliirani konferenci socijaiistov izjavil, da je Amerika prenagljeno odgovorila na noto Avstro-ogrske. Cenimo in občudujemo naglico Američanov, a v diplomacili ni izgubljen čas, ki ga porabljamo. In če bi bili aliiranci nekoliko dnij razpravljali, bi znalo biti to za nje zelo koristno.
Fulda, 21. septembra. Vsi nemški škofje podajo papežu prošnjo, da bi podpiral avstro-ogrski korak k miru.
Dnevna politika.
Poslanec Grafenauer zopet pred sodiščem. Dne 28. t m. se bo vršila pred višjim deželnim sodiščem v Gradcu v zmislu znanega revizijskega zakona ponovna razprava proti poslancu Grafenauerju, ki je bil leta 1915. od nekega vojnega sodišča na Koroškem obsojen po § 65 a v večletno težko ječo.
Socijalistovska konferenca v Trstu odgođena. Poročali smo, da bi se imela vršiti 22. t. m. v Trstu konferenca italijanskih in jugoslovanskih socijalnih demokratov, na kateri bi se bilo razpravljalo o tržaškem vprašanju. Ta konferenca je bila sedaj odgodena.
Potovanje čeških zastopnikov k otvoritvi slovenskega gledališča. Pisatelj Machar in nad-režiser češkega narodnega gledališča Kvapil hočeta kot zastopnika pisateljskega sveta priti v Ljubljano k otvoritvi slovenskega gledališča. Iz Ljubljane bi se potem peljala v Zagreb. Praška policija pa jima je brez navedbe razlogov zavrnila prošnjo za potna lista v^Zagreb. Kvapil je bil še nedavno izgnan z Reke.
Poljski,aktivisti za skupni nastop s centralnimi državami. Oficijelno varšavsko časopisje se je oglasilo zadnje dni ter postavilo pogoje, pod katerimi bi bili poljski aktivisti pripravljeni skupaj s centralnimi državami vzeti v pretres ustanovitev samostojne poljske države. Njih zahteve so te le: 1. Dohod do morja; 2. integriteta kongresne poljske; 3. integriteta Galicije; 4. direktna meja med Poljsko in Rusijo. Berolinski in tudi ukrajinski krogi tem zahtevam niso naklonjeni, zlasti pa zahtevajo Nemci direktno mejo z Ukrajino, ne samo, da si zagotove direktne dobave iz Ukrajine, marveč pred vsem, da poljska država na njenih vzhodnih mejah ne dobi prevelike vojaške moči.
Poljski revolucijonarni komite proti poljski vladi. „Neues Wiener Journal“ poroča iz Krakova: Revolucijonarni komite v Varšavi razširja oklic, v katerem grozi regentom in ministrom s smrtjo, ako bi nadaljevali pogajanja z Nemčijo, ali jih dokončali. Vsi socijalni demokratje v Poljski so zavrgli načrt zveze z Nemčijo ali z obema osrednjima državama.
Finci brez kralja. Kakor poročajo nemški listi, pritiskajo na princa Hessenskega, naj še nekoliko počaka, predno se da kronati za finskega kralja. Čaka naj 5 let, potem pa naj odločijo Finci sami, ali ga hočejo ali ne.
Poljaki se posvetujejo. Krakov, 21.septembra. Parlamentarna komisija poljskega kluba je imela v navzočnosti ministra dr. Galeckega posvetovanje. Načelnik dr. Tertil je podal poročilo o poslovanju in po daljši debati so sprejeli predlog Teslowicza, ki konstatira, da zahteve dežele še njso izpolnjene. Od načelstva kluba zahtevajo, da prisili vlado k izpolnitvi teh zahtev. V prihodnji seji kluba bo o tem podano poročilo. Sprejet je predlog poslanca Witosza, naj si pridrži parlamentarna komisija stališče, katero bo zavzela; stališče naj uravna po zadržanju vlade napram davkom. Po končanem posvetovanju parlamentarne komisije se je vršila dve uri trajajoča konferenca dr. Tertila z zastopniki ljudske stranke, ki jej je prisostvoval tudfdr. Galecki. Šlo je za zahteve poljske ljudske stranke, ki hoče, da bodi zopet uvedena civilna uprava v Galiciji.
Komunisti o Masaryku. Stockholm, 21. septembra. Glasilo čeških komunistov „Pru-kopnik Svobody“ objavlja članek o Masaryku in piše, da njegovo delo nikakor ni v smislu češko slovaškega narodnega sveta. Bivši državni poslanec Masaryk se sedaj nahaja v glavnem stanu protirevolucijonarjev; tam sedi v družbi s carskim hlapcem Dutovim. Povsod govore o zločinih Ma-sarykovih čet. Češkoslovaška armada je pozabila kakor i Masaryk na besede o imperijalizmu. Na starost je postal Masaryk otročji romantik.
Proti državnemu kanclerju. Kolin, 21. septembra. „Kölnische Zeitung“ potrjuje, da hoče
skupina svobodomiselnih in narodnoliberalnih poslancev in enega centrov'ca vreči državnega kanclerja. Časnik pa misli, da večina državnozborske frakcije ne bo za to.
Ministri kradejo. Kijev, 21. septembra. Predsednik radinega ministrstva Golubovič, ki je znan iz pravde Dobrega, je obtožen sokrivde pri poneverbi 5 milijonov, ki jo je zagrešil bivši poljedelski minister Kovalevski.
Iz domačih listov.
„Naprej“ ima članek o jugoslovanskem vprašanju po „Arbeiter-Zeitung“, iz katerega smo priobčili izvleček svojčas tudi mi.
V „Slovenskem Narodu“ je zavihtel dr. Tavčar zaradi afere Cora svoj bič nad ljubljansko kazino, — staro damo, kakor jo imenuje — katero je samo nekoliko ošvrknil, potem pa bič preobrne in „s ta debelim“ udriha po' deželni vladi, ki je vsega kriva. Predlaga enketo, ki naj izreče svoje mnenje o tem, če se je res deželna vlada zavezala s pogodbo, da prepušča Kranjski hranilnici prvo in zadnjo besedo o usodi realke; potem naj preiskuje, če je disciplinaren pregrešek, da vise po učilnicah sv. razpela in cesarjeve podobe; če je pregrešek, če se opravlja služba božja tudi v slovenskem jeziku; če imajo Nemci monopol, kar se tiče služb; poleg teh omenja še tri točke bolj uradnega začaja. — V članku „Brez naroda“ odločno odklanja vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja brez države SHS.
„Slovenec“ prinaša kopico budimpeštanskih in dunajskih vestij o nameravani rešitvi jugoslovanskega vprašanja.
Po domovini.
Pastirsko pismo avstrijskih škofov. V petkovi številki „Slovenca“ se dr. Leopold Lenard v, potu svojega obraza trudi dokazati, da skupno pastirsko pismo avstrijskih škofov za nas Slovence, posebej še Kranjce, „nima nobene obvezne vezave, dokler ni podpisano in uradno objavljeno od našega škofa“. Naš doktor bogoslovja naj vzame v roke dotično pastirsko pismo in si koncem lista ogleda podpis ljubljanskega in drugih slovenskih škofov. Prebere naj tudi opazko, da morajo vsi dušni pastirji naše državne polovice ta list vernikom prečitati in razložiti. Zanimivo je dopisnikovo „cerkvenopravno stališče“: „Dokler nam to pismo ni uradno objavljeno, nas nič ne briga“. Čudno se nam tudi zdi, da je naš knezo-škofijski urad že parkrat skupni list avstrijskih škofov, sopodpisan od ljubljanskega knezoškofa, enostavno — prezrl. Enkrat, v zadevi abstinenčnega gibanja, se je izkazalo, da se je to zgodilo na željo svetnika Janeza Kalana, ker se mnenje celokupnega avstrijskega episkopata ni ujemalo z njegovim zasebnim mnenjem. Najzanimivejši pa je konec dr. Lenardovega dopisa:	„V narodnih
in političnih zadevah so tudi škofje sinovi svojega naroda in imajo subjektivno mnenje, ki izvira iz njihove vzgoje in okrožja. A niti papež ne more v takih rečeh izreči objektivne in merodajne sodbe. Ravno tako imamo pa tudi mi lahko drugačno mnenje in prepričanje. Delajmo vsak po svoji vesti in po svojem prepričanju, držimo se načel Cerkve, a nad nami bo sodil Bog“. Ko smo svojčas mi pisali nekaj podobnega, toda v mnogo milejši obliki, nas je dr. Zore, profesor cerkvenega prava, ki pa ne uživa svetovnega slovesa, proglasil za krivoverce; upamo, da bo tudi dr. Lenarda obsodil na grmado.
Pododbor Narodnega Sveta za Štajersko bo ustanovljen dne 26. septembra v Mariboru.
120 kg krompirja na osebo. Zagrebška aprovizacija poziva mestno prebivalstvo, naj pride po krompir, katerega dobi vsaka oseba 120 kilogramov. Zdi se pa, da imajo Zagrebčani krompirja dovolj, ker jih mora aprovizacija še posebej pozivati. Čudimo se, da je kljub temu odmerjena prebivalstvu tako visoka količina krompirja. Preljuba dežela, kje mi ležiš!
Vojna škoda v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je sklenil najeti pri Vojnem kreditnem zavodu 3 in pol milijona kron posojila po znižani obrestni meri za pokritje škode, povzročene po vojnih dogodkih v mestnem okolišu ljubljanskem. Mestni stavbni urad je cenil škodo na štiri milijone kron.
Iz poštne službe. Za poštarja v Mokronogu je imenovan poštni adjunkt Miroslav Šubic.
Priznanje mejni finančni straži. Armadno višje poveljstvo je izrazilo finančni straži gori-škega finančnega okrožja za njeno sodelovanje pri vojaškem obmejnem varstvu na Primorskem svoje posebno priznanje.
Prof. dr. Anton Medved iz Maribora je praznoval dne 15. septembra v Dobovi pri Brežicah 301etnico svojega mašništva. Dr. Medved je znan kot slovit govornik.
Osebna vest. Minister javnih del je imenoval suplenta Martina Volavška učiteljem v 9. činovnem razredu za obrtno šolo v Ljubljani.
„Goriška Straža“. V Gorici je začela izhajati kot tednik „Goriška Straža“. Tednik je skupno glasilo vseh struj Slovenske ljudske stranke na Goriškem. Pozdravljamo, da „Goriška Straža“ odločno poudarja, da stoji na stališču majniške deklaracije t. j. Jugoslavija v okvirju habsburške dinastije. Tega nekateri ljubljanski dnevniki več ne poudarjajo in vendar je edino pravo slovensko stališče:našanerazdružljivost s habsburško dinastijo. Vse drugo se pravi rezati meglo.
Smrt. Umrla je v Ljubljani Gabrijela Gabrič, v 22. letu svoje starosti. — Umrla je Marija Hoj-ker, rojena Fritz, soproga železniškega sprevodnika v Ljubljani. — Umrla je v Poljčah na Gorenjskem stotnikova vdova Ana Busbach roj. Kollmann. — Umrl je 13. t. m. graščak Vincenc Bachler v Rača|j, star 77 let. — V Poličkem pri Jerenini je 12. t. m. umrl veleposestnik in župan Leopold Ledinek, star 48 let. — Umrl , je v Gradcu 20. t. m. čevijar Anton Brumen, dan poprej je umrla njegova žena Marija.
Ne prodajajte svojih zemljišč tujcem! Iz nemškega Gradca razpošiljajo po naših krajih
posameznim večjim posestnikom okrožnice, v katerih zaupno povprašujejo, hočejo li prodati svoja posestva. Ker tičijo za tem nemške . banke in „Südmarka“, svarimo tem potom domačine, da se ne dajo zapeljati.
Kupujte rodno grudo! Iz Kamnika poročajo: Tukajšnjo nemško „Vila Luise“ gospodične Praschnikerjeve je kupil kolarski mojster Stare.
Oskrbni prispevek za evakuirance. Po ministrski naredbi pristoji oskrbni prispevek ne samo evakuiranim osebam, temveč tüdi takim, ki so bile radi nenadnih dogodkov, n. pr. umikanja čet, prisiljene zapustiti svoje stalno bivališče. Tozadevne odklonjene prošnje za prispevek naj se znova vlože.
Srečni časi. Dež samih bankovcev se je vsul na avstrijsko fronto ob Piavi. Lahi so natančno ponaredili avstrijske bankovce ter jih spustili za par milijonov med avstrijske vojake. Na ta način hočejo pomnožiti papir v Avstriji in s tem še bolj znižati vrednost našega denarja.
Na oltar silijo. Govori se, da bodo segli tudi po cerkvenih zlatih in srebrnih posodah. Nemški škofje so vprašali nemško vlado, koliko resnice je na govorici, da bodo zaplenjene zlate in srebrne cerkvene posode. Nemška vlada je nato odgovorila, da za sedaj še ne misli na to.
Šolarji in koprive. Šolski, sveti so pooblaščeni, da dovolijo šolam v kojih okolišu bi šolarji tudi letos lahko trgali in zbirali koprive, nekatere dni do 15. oktobra proste šolskega pouka.
Triglavski dom na Kredarici so zaprli. Vse pohištvo so spravili v dolini. Vstopiti in prenočiti v koči se torej ne da.
Sladkor po 3 K. Finančni odsek je že sprejel predlog o zvišanju sladkornega davka in ga predložil poslanski zbornici. Dalje bo centrala za sladkor — tako se imenuje zdaj oblastno varovani sladkorni kartel — ceno sladkorja nove letine podvojila. Kilogram bo po 3 K. Centrala se izgovarja na podraženje premoga, transporta, plač itd. To je res. Pa naj plačajo razni sladkorni židje in baroni ta povišek iz lastnega težkega žepa in naj ne zvračajo vseh bremen na ljudstvo. Ali res ni mogoče postaviti nikake meje v izplačevanju mastnih oderuških dividend in raznih tantijem. Ljudstvo, ti pa plačuj!
Bela kava stane po ljubljanskih kavarnah 1 K. Doslej je stala le 70—80 vinarjev. Sedaj je pa dražja in — slabša!
„Šulferajn“ v skrbeh. Za nadučitelja na šulferajnski šoli v Hrastniku je bil imenovan, ko je prevzela dežela šolo v svojo oskrb, neki Horvat, ki polaga — kakor trdi sedaj uradno „Šulferajn“ — večjo važnost in se bolj ozira na želje Slovencev, kakor pa da bi varoval nemški značaj zaupane mu nemške šole; Nadučitelj je namreč opustil nemške šolske maše. Verouk se poučuje skoro izključno v slovenščini, tudi za otroke, ki znajo nemško. Za prvo sv. obhajilo so se delili tudi nemškim otrokom slovenski spominski listi. Zamerijo mu, da se nadučitelj ne briga za „Šulferajn“ in občuje skoro samo v slovenskih krogih. Tega nemškutarji v Hrastniku ne' morejo trpeti. Nam se zdi, da šulferajnski učitelj, če je pedagog, ne more drugače delati.
Svidenje in razočaranje. Pred nekaj dnevi je oženjeni posestniški sin Janez Škergot iz Frama prišel nenadoma k svojim staršem, vrnivši se iz ruskega vjetništva, odkoder se niti enkrat ni oglasil. Usoda je hotela, da je baš tisti čas prišla k njegovim staršem njegova žena, toda na veliko začudenje moža z — enoletnim otrokom na rokah. Goljufani mož se ni prav nič razburil, ampak se je okrenil stran od nezveste boljše polovice in noče o njej seveda nič več vedeti. To je eden žalosten slučaj izmed mnogih!
Narodno gospodarstvo.
Na denarnem trgu je avstrijska mirovna nota napravila najboljše razpoloženje ne le v Avstriji, ampak posebno v nevtralnih državah. V Švici je poskočil kurz avstrijske krone od 37 na 49'5 frankov in nemške marke od 67.75 na 70 frankov. Tudi francoski frank Se je povspel od 82'25 na 83'25. Vidi pa se, da je bilo to le posledica trenotnega utiša, kajti le prvi dan po raz-glašenju naše note so šli kurzi navzgor. Zdi se, da so se tudi umetno podprli kurzi, zatcr da bi nota tembolj učinkovala. — Dunajska devizna centrala je zaznamovala sledeče kurze: nizozem-' ski goldinar 535 5, berlinska- marka 173, bolgarski lev 131 in švicarski frank 254'5 kron.
Divji kostanj kot nadomestek za milo. Navadni divji kostanj služi lahko kot izvrstni nadomestek za toaletno milo. Rjavo kožo zrelega kostanjevega sadu je treba olupiti; v peči dobro posušene kostanje stolči potem v fino rumeno moko, ki jo imej pripravljeno v škatli na umivalniku. Žlička kostanjeve moke, pomešana v pe-rišču z vodo, zadostuje, ako jo zdrgneš in speniš, da si umiješ obraz, vrat in roke. — Ako zmešaš enake dele kostanjeve moke s finim žaganjem trdega lesa, si tako sam napraviš dobro umivalno sredstvo, ki naredi roke gladke in mehke. Vzemi žličko take zmesi na roko, prilij nekaj kapljic vode, zmešaj in dobro odrgni s to kašo roke ter jih operi z vodo ,Pol steklenice kostanjeve moke, pol steklenice destilirane vode, zraven nekaj kapljic bencoeve tinkture, da belilno toaletno vodo, ki naredi kožo mehko-
Ruski vrednostni papirji. Z naredbo finančnega ministrstva je določeno, da smejo avstrijski državljani oddati ruske državne papirje, državno garantirane železniške obligacije ter druge z garancijo ruske države zajamčene vrednostne papirje do 14. septembra 1918. pri podružnicah Avstro-Ogrske banke v svrho, da se opremijo z uradnim pečatom. Ker se nahaja mnogo takih vrednostnih papirjev v sovražnem inozemstvu' in ker se ti niso mogli še prezentirati, se opozarja avstrijske lastnike, da čim prej prijavijo te vrednostne papirje z natančno navedbo bližnih okolnosti (skupine, številko, serijo, kraj, zapreka oddaje itd.). Obenem se mora predložiti potrebne priloge o državljanstvu lastnika, o načinu nabave in tako dalje.
• Cene hmelju gredo skokoma kvišku. Na | hmeljskem trgu v Žatcu naraščajo skokoma cene za hmelj. Dočim so še v prejšnjem tednu plačevali stot žatečkega hmelja po 710—730 K, ga da-nes plačujejo že po 740—760 K za 50 kg. Za tuj hmelj lanskega pridelka so ponujali po 400 K za 50 kg, za tuj hmelj letošnjega pridelka še pa ni bilo do sedaj nobenega povpraševanja.
Pri zlatnikih 110 odstotkov poviška. Do sedaj so smele avstrijske banke za zlatnike zahtevati le oni znesek v papirju, na katerega se zlatnik glasi (nominalne vrednost). Kdor je več zahteval ali ponujal, ga je lahko zadela občutna kazen. Tako so hotali ščititi valuto, da ne bi padla. Posledica tega pa je bila, da se je zlato prodajalo le pod roko za velikanske cene, dokler ni bilo bankam potom reservatnega odloka ukazano, da smejo izplačevati za 10 K v zlatu 21 K v papirju.
V takozvanem kavarniškemu prometu se je cena zlatu skokoma dvigala. 26 avgusta je stal 1 kg čistega zlata že 19.600 kron, 27. avgusta 20.700 kron. Srebro se prodaja kilogram po 570 kron. Najvišjo ceno pa ima platina; 1 gram stane 50 kron, torej 1 kg 50.000 kron.
Drobiž.
Jugoslovansko vprašanje.
Budimpešta, 21. septembra. Bosansko vprašanje ni akutno, domneva se temveč, da se bo dala končna rešitev doseči--še!e po vojski z ozirom na Srbijo in Črno goro.
Budimpešta, 21. septembra. Kakor so javili listi, je baje rekel dr. Spjtzmtiller, da sta Tisza in Sarkotič eksponenta vlade, kar se tiče rešitve jugoslovanskega vprašanja. Tega Spitzmüller ni rekel.
Budimpešta, 21. septembra. O jugoslovanskem vprašanju vkljub mnogim posvetovanjem in avdijencam še hi padla nobena odločitev. Kompleks vprašanj, ki stoje z rešitvijo v zvezi, je prevelik. Ogri zahtevajo Bosno, Avstrija pa zahteva, da se priklopi Hrvatski. Drugi zopet svetujejo, naj se Bosna najprej združi z Ogrsko, čez nekaj let pa priklopi Hrvaški. Kadar bo padla odločitev, bodo izdali slovesno deklaracijo.
Načelnik češkega oddelka upravne komisije.
Praga, 21. septembra. Pravijo, da bo imenovan načelnikom češkega oddelka upravne komisije sekcijski svetnik v notranjem ministrstvu dr. Nindra. Cesarski patent, ki odreja delitev upravne komisije, izide ta teden. Tudi deželno uradništvo bodo razdelili na češki in nemški del.
Češko žito za Čehe.
Brno, 21. septembra. Kakor na Češkem so sklenili sedaj tudi na Moravskem, da naj kmetje svojega žita, kolikor jim ga ni treba dati vcjno-žitnemu zavodu, ne prodajajo Nemcem, ampak samo češkim organizacijam, ki bodo moko in žito dajale samo Cehom. Nemci protestirajo.
Z dunajske univerze.
Dunaj, 21. septembra. V ponedeljek se začno vpisovanja na univerzi. Na črni deski je pribita objava, ki pravi, da dijakov iz Galicije in Bukovine, pa tudi iz nekaterih drugih dežel, ne bodo inskribiräli. Prav posebno so izključeni dijaki prvega tečaja. Rektorat pa seveda lahko dovoljuje izjeme. Vojaških medicincev se prepoved ne tiče.
Parlamentarna vlada v Nemčiji.
Llpsko, 21 .^septembra. Vladna kriza je stopila v odločilen štadij. Večinske stranke so odločne, da ustvarijo parlamentarno vlado, ki bo vodila politiko brez ozira na glavni vojaški stan. Socialisti hočejo parlamentarizacijo podpirati pod sledečimi pogoji: 1. Odpraviti se mora § 9 ustave, po katerem ne smejo biti člani parlamenta tudi člani zveznega sveta; 2. zahtevajo 2 ali 3 ministrska mesta; 3. državni tajnik za notranje zadeve mora biti socijalist. Za to mesto kandidirajo Eberta. Odločil bo centrum, ki ima v ponedeljek važno sejo. Kot Hertlingov naslednik se imenuje grof Brockdorff-Rantzau, sedaj poslanik v Ko-penhagnu.
Živila za nadvojvodo.
Budimpešta, 21. septembra. Neki Marinčuk, ki si je nadeval naslov cesarskega svetnika in pravil, da kupuje živila za nadvojvodo Friderika, je nakupil nä južnem Ogrskem velike množine živil- Med tem so moža zaprli, a sedaj je potrjeno, da je mož res nakupoval za nadvojvodo.
Še več kruha v Nemčiji.
Berolln, 21. septembra. Od 1. oktobra naprej pride na osebo dokaj več kruha. Letošnje žito se tako dobro melje, da da 15 do 17 odst. več moke. Oseba bo dobivala na teden za štiri funte več kruha. Tudi krompirja bo več.
Velik orkan v Budimpešti.
Budimpešta, 21. septembra. V Budimpešti je divjal preteklo noč silen orkan. Telefonske in brzojavne zveze so bile pretrgane.
Nova bolezen na Španskem.
Bern, 21, septembra. ^„Progres du Lyon“ javlja, da se je pokazala na Španskem nova bolezen. Pričenja se podobno, kakor španska gripa, pa kmalu preide v tifus. V Madridu je obolelo nekaj tisoč vojakov na novi bolezni.
Zmes.
Petrograd, 20. septembra. V Kronštadtu so obesili 6 popov zaradi njihovih simpatij za antanto.
London, 21. septembra. Bivši japonski vna-njC minister Motono je umrl.
Kopenhagen, 21. septembra. Dansko-ame-riška trgovska pogodba je podpisana.
Širom sveta.
Zvezdnati križ. Dne 18. septembra je poteklo 250 let, odkar je bil ustanovljen visokople-miški red Zvezdnati križ, znani avstrijski damski red.
Eksplozija v Wollersdorfu O eksploziji v
Wöllersdorfu poroča se „A. Z. am Abend“: Vsredo ob četrt na 12. uro dopoldne se je zgodila v municijski tvornici v Wöllersdorfu strašna nesreča. Ravno ko je bilo v objektu zaposlenih 143 deklet in žen je nastala velepbsežna eksplozija. Na delavskih mizah s o ležali zavoji smodnika. Eksplozija sicer ni bila močna, a je užgala smodnik. Ogenj se je prijel oblek delavk. Ogenj sam na sebi še ne bi bil imel ravno tako velikih posledic, toda goreči smodnik je povzročal veliko vročino, da so' se delavke onesveščale. Le one, ki so prve opazile grozečo nesrečo, so mogle doseči izhod. Ko so skušali priti ponesrečenkam na pomoč, je ležalo v poslopju na kupe trupel. Nekaterim ženskam, ki so jih še mogli rešiti, so strgali gorečo obleko z života. V tvornici je bilo baje zaposlenih 500 delavk. V bolnišnicah leži menda 300 mrličev. Mrtvih je bilo skupaj 320. Na Dunaj so prepeljali 40 poškodovanih oseb. Glavni eksploziji so potem sledile še manjše. Gasilci so sosednja poslopja pobrizgali z vodo, da so bila izven vsake nevarnosti, goreče poslopje pa so popi n vili.
Svojo mater umoril. Na Saksonskem je sin s sekiro ubil svojo mater, hišno posestnico König. Vzrok zločina je prepir zaradi dedščine. Morilec je pobegnil.
Strela ubila tri otroke. V mozelskem in sarskem ozemlju je divjala huda' nevihta, ki je naredila veliko škode. Pri Rolandswerthu je ubila strela tri otroke, ki so iskali zavetja pod drevesom.
48.000 cigaret ukradenih. V Vratislavi je~ bil z voza ukraden zaboj z 48.000 cigaretami. O tatovih ni nikakega sledu.
, Iz reda salvatorijancev. V bolnici v Ta velu je umrl 70 letni pater Jordan, ustanovitelj reda salvatorijancev. Ob izbruhu vojne z Italijo se je pater Jordan nahajal v Rimu; ker je bil Nemec; je moral zapustiti večno mesto in se podati v Švico.
50 netopirjev v spalnici. Čuden obisk je dobila pred nekoliko dnevi neka družina v Zagrebu. Zvečer je naenkrat frfotalo okoli 50 netopirjev v spalnici, letali so brez strahu okoli in so se končno zalezli za omare, podobe, v podobe itd. Vsi poskusi, spraviti živalce iz spalnice, so bili zaman. Šele prihodnje jutro so zoprni gostje zapustili stanovanje.
Španska bolezen! „Times“ poročajo iz San Sebastiana, da se je zopet pojavila skrivnostna bolezen, ki se je -bila začetkom poletja razpasla po celi deželi. Na južnem Španskem zahteva posebno veliko žrtev. Ob špansko-fran-coski meji so proti razširjenju španske bolezni ukrenjene stroge odredbe.
Izgredi radi pomanjkanja živil. V Amster damu, Rotterdamu in Haagu . so bili zadnje dni nemiri. Množica je oplenila pekarije in trgovine z živili. Nastopiti je morala policija in vojaštvo. Vojaški dopusti so ustavljeni. Povod izgredom je deloma tudi pomanjkanje živil.
Pet otrok umrlo v dvanajstih dneh. Iz Inomosta se poroča, da je vseh pet pri starših Hosp Götzisu bivajočih otrok pomrlo v 12 dneh vsled neke črevesne bolezni. Domneva se, da so se zastrupili z gobami.
Katoliško vseučilišče v Lublinu se bo odprlo že letos meseca novembra. Ustanovilo se je po inicijativi rektorja petrograjske katoliške akademije P. Radzizevskija in njegovega prijatelja industrijalca Jaroszynskija. Köt veren katolik in Poljak je izjavil, da bo trpel vse stroške za katoliško vseučilišče. Iz svojih sredstev bo uredil slušalnice, laboratorije in nabavil znanstvene pripomočke!
Kako se je selil gledališki igralec. Iz
Šarlotenburga pri Berolinu se poroča o sledeči lopovščini, ki je tudi za današnje čase, ko lopovi slave triumfe, posebne vrste: Neki gledališki igralec, ki je imel dovolj poguma, menjati stanovanje, se je z voznikom dogovoril, da ga bo določen dan pred 1. oktobrom preselil. Pred nekaj dnevi pa so prišli vozniki k igralcu, češ da prihajajo po naročilu voznika, ki ga bo selil, in ga vprašali, če sedaj lahko prepeljejo pohištvo, ker imajo ravno čas. Igralec je bil s tem zadovoljen. Vozniki so znesli vse pohištvo in ostalo opravo na voz ter jo odpeljali. Igralec, vesel, da se je vse tako hitro in dobro izvršilo, se je odpeljal v avtomobilu na svoje^ novo stanovanje. kjer je voznikov pričakoval. Čakal je in čakal, a zaman, voznikov ni bilo od nikoder. Čez nekaj ur je povprašal pri vozniku, s katerim se je radi selitve dogovoril, kaj je z njegovimi rečmi; voznik seveda ni vedel ničesar. Igralec pa še danes čaka voznikov in svojega pohištva, a še veidno zaman.
- Razpis službe. Deželni odbor kranjski razpisuje 12 službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznici na Studencu. S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Deželni odbor bo predlagal deželnemu zboru, da se smejo strežniki po' dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu stalno namestiti s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju zna§a 1200 K; od 6. leta naprej imajo definitivni strežniki pravico do 8 v pokojnino vštevnih tri-letnic po 150 K, tako, da bi znašala polna pokojnina po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 K; naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih nespremenjeni. Za časa provizornega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved 14dnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanju, .je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 10. oktobra 1918. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila.	n—3.
t
Odgovorni urednik Franc Vrečar.
Izdaja konzorcij „Novic“ v Ljubljani.
Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.