Št. 30.                                                     V Gorici, dne 15. aprila 1898.                                        TeČEfl XXVIII.
Izhaja dvakrat ua teden v Štirih izdanjlh, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Oorico opoldne;, izdaja za deželo pa ob A. uri popoldne, iti staue^ z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti projeniana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto.......gld. 6-—
pol leta........»    3-—
četrt leta.......-    l-")0
Posamično številko stanejo (5 kr. Naročnino  sprejema  upravništvo  v Gosposki .ulici Rtv. » v Gorici v* »(Soriški Tiskarni.  A. "Gattršeefc Vfttfs-dan od S. tire zjutraj de <>. zvečer; oh nedeljah pa od   : !>. do \-l. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
„l»RIMOKKC"- i/.buja neodvisno od «8o6e» trikrat mesečno in stan.' vse loto gld. I-20.
• Soča in Primorce . se prodajata v Gorici v to-hak-arni S.-hvvarz v Šolski ulici in -Uiti.«} rs Ly \ Nunski ulici: — v Trstu v tobakan.i Lavrenčie na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponte delta Fabbni.
SOČA
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odpravničtvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v IT. nadsir.
zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11.
da 12. ura predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, ka<;o/<? ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le uprarništvti.
Nepiačanili pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                  ____._
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstali, ee tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat O kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška Tiskarna" A. Ga«r§5ek tiska in zalaga razen .Soče* in ^Primorca* še »Slovansko .knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do fi pol ter stano vsoietno 1 gid. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnieb se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
-»» Bog- iii narod! $L«*
«Gor. Tiskarnas- A. Gabršček (odgov. J. Krmpotie) tiska in zal.
V Gorici, dno 14. aprila 1898.
Minislerski predsednik, grof Tliun, je bil odšel za velikonočne pravnike v Prago, da si tam urodi svoje reči, pa se preseli za stalno na Dunaj.
Nemški obstrukeijonisti ne mirujejo, temveč se trudijo širiti svoje nazore med nemškim narodom povsodi in ob vsaki priliki, češ, da preti Nemcem velika nevarnost, ako se ne odpravijo pred vsem jezikovne naredbe. W o 1 f hodi po Češkem ter litijska nemške občine, da naj opuste vsa opravila v prenesenem delokrogu, katera se jim nalagajo. I ro leta po svojem volilnem kraju, Seho-nerer pa draži koroške Nemce lor jih po-dnčuje, kako škodljiva je nemška narolna stranka vsesplošni nemški ideji, nemški „Ge-meindeburgerschafl". In mož ima vspeli. Iz Gmundna na Koroškem so poslali Stein-\v e n d o r j u pod Schonererjevim vplivom ukor z dostavkom, da mu odtegnejo zaupanje, ako se ne pridruži radikalnim Nemcem ter ako ne pokaže v kratkem, da se zavzema tudi on za vso ono, kar hočejo obstrukeijonisti. Mala Schonorerjova skupina utegne v prihodnjih sejah napravljati rednemu poslovanju v državni zbornici veliko preglavico iti bati se je, da se jej pridruži tudi še mar-sikedo izmed mirnejših poslancev nemških .-.nauk iz strahu pred svojimi volilci.
In baš ndi lega je povdarjal dr. En« gel, načelnik češkega kluba, n.i nekem shodu pred kratkim, da je ireba naiprej stopili na prste radikalni nemški stranki, ako se hoče sploh doseči količkaj reda v državni zbornici po velikonočnih praznikih in sicer, če treba, s skrajnimi sredstvi, ako iioče Avstrija postati to, kar bi imela biti, namreč varno zavetišče vseh svojih narodov, katerim se ima dati popolna jednakopravnost. — Na to ni misliti, da bi vlada preklicala jezikovne naredbe, ali radi tega pa se tudi ni nadejati reda v državni zbornki, ker se Nemci .ploh, kolikor toliko, v vseh strankah ne strinjajo z jezikovnimi naredhami. Pa naj prid« še vlada s kako drugo rečjo ž njimi navskriž, potem je obstrukcija zopet oživljena. Vlada predloži mogoče nagodbene predloge, a resno se bo poganjala k večjemu za priznanje pro-vizorija za jeduo leto ter za pooblaščen je, da sme skleniti investicijsko posojilo. Ako se
to zgodi, najbrže preneha vsa daljna pogajanja in vlada si bo pomagala s § 14,
Glavna naloga miuislerskega predsednika je jasna. Namen mu je, preprečili vsak prevrat ter onemogočili tak položaj, da se v jubilejskem lelu ne bodo vršili izgredi v državnem zboru, kakor lani. Ali lu bo treba eneržijo in previdnosti; pokazati te dve dobri lastnosti, kateri se pripisujeta grofu Thuiui, pa pride prilika kaj kmalu.
In mi! Kaj imamo od lega, da gledamo, kako se rujejo raznotere stranke med seboj ter izgubljajo čas z nepotrebnimi govori in prepiri? Nič, in zopet nič! Nezadovoljnost vlada sploh po vseh strankah, nezadovoljni so narodi s sedanjim položajem, ali najbolj nezadovoljni pač moiemo bili mi, ker smo vsled obstoječih razmer polisnjeni v ozadje ter najbolj ovirani v vsakem napredku, pomoči pa ni od  nikoder!
Socijalno in oospodarsko vprašanje.*)
ti.
Premišljuje čudno uredbo v človeški družbi, shnlja se človeku nehroj vprašanj, kalerim iskali odgovora bi bilo zaman.
Hodilo se je dele revežu, rodilo dele bogatinu. Katero ima že k ko zasluge? Gotovo da nobeno. In vendar dete bogatina leži na svili, (ločini morda dete reveža niti platin nima. Kuo dete je določeno že ob rojstvu, da nima okusiti bridkosti j življenja, dočim je določeno drugo, da ima okusiti vse težave, vse bridkosti te »solzne doline« Že pri rojstvu je določeno eno dele za srečo, drugo za nesrečo. Temu obljiibuje svet že pri rojstvu vse. kar ima slabega, onemu vse, kar ima dobrega. Čudna uredba!
Umrl je pri prost delavec, umrl kraljevski princ. Prvi je preživel svoje življenje s poštenim delom, tako, da je postavil svoje moči v služIm človeštva, dočim je drugi preživel svoje življenje tako, da je hodil na lov na divje mačke iti peteline Fn vendar, kaka protislovja! Kdo so anioni za prvega razun najbližjih sorodnikov, dočim proslavljajo drugega po časopisih v dolgih člankih, v dolgih nekrologih, opisovajc njegovo plemenitost, po-
*) Obširnejšo razpravo pod lom naslovom smo prejeli iz peresa 25-letnega priproslega ml.ub-niču. ki piše 7. levico. Ta okolnost. dajo razpravi posebno važnost. Mi jo zalegadel prav radi priobčujenio. — Op. ur.
- 30 -
Roman Iz časov Kristusovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \TALLACJ3.
Poslov. Podravski.
(Dalje).
Četrta knjiga.
Na valovili Orontesti.
Vsi popotniki so se izrojili na krov. Ladja je priplavala k Antijohiji.
Znovič so obsipali z vprašanji sivega Izraelca.
»Ileka na tem mostu teče na zapad. Tiim evo", je dejal, kazaje na jug, »štrli kvišku gora Casius, splošno imenovana gora Orontes. Njej nasproti na severu sloji gora Arnnus; med njima se nahaja ravnina An-lijohije. Dalje se razlega veriga Črnih goi; izpod njih vznožja sprovajajo kraljevi vodovodi najčistejšo vodo za ljudi, živino in polivanje ulic. Tam, glejte, so lesovi, katerih se Še ni dotaknila človeška roka, polni tic in zverjadi."
»Kje je jezero?" vpraša nekdo. »Jezero leži dalje na severu. Lahko se dospe  k  njemu na  konju, ali na čolnu, ker je z rokavom zvezano z reko."
božnost i t. d. In vendar! Kateri je izvršil svoj namen, namen svojega življenja boljše, prvi ali drugi? Mi jo človek za lo na svetu, da ukazuje, ali za lo, da izvršuje ukaze drugih? Ali je človeku namen, da služi človeštvu, ali namen, da služi človeštvo njemu? Gotovo je namen slehernega človeka ta, da postavi vse svoje moči v službo človeštva. Iti vendar! Kaka protislovja! AH no vidimo tolikokrat, da si posamezniki domišljajo, da je človeštvo lu radi njih in ne oni radi človeštva ?
Ne mislim niti od daleč prepovedovati socijalno demokracijo ali komunizem. Tudi mi ne pride na misel, da bi bila možna j e d n a k o s l v s e h 1 j u d i j. Mojih izvajanj torej ni uineti, kakor bi bil jaz nasproten stanovskim razlikam. Stanovske razlike so bile in bodo, dokler bo človeški rod. V svojih predidočih izvajanjih sem hotel le pokazati na protislovje v človeški družbi v obče in ob enem sem bolel pokazali ter opozorili, da veliko ljudi živi brez namena, četudi hi lahko postali na ta ali drugi način koristni udje človeške družbe,
Stremljenje onih, katerim je za urejenje zdravih razmer v človeški družbi, ima biii tako, da se vsakemu človeku omogoči, da ima sebe vredno eksistenco, da se skrbi za lo. da bode vsakemu človek«! zagotovljena brezskrbna starost, da onemogli delavec ne bo sebi in drugim v nadlogo, in največji del socijalnega vprašanja bo rešen.
Urez skrbi se more trditi, da stanje nižjih slojev človeške družne je bilo v vseh zgodovinskih dobah obupno. Kakšno je bilo n. pr. stanje onih, kateri so zidali velikanske egiptovske piramide? Kakšno je bilo stanje grških in pozneje rimskih sužnjev ? Kakšno je bilo stanje našega kmeta za fevdalizma? Toda če je bilo stanje nižjega ljudstva vedno obupno, s tem še ni rečeno, da mora tudi vedno tako ostali. Dokler je človeštvo še častilo Jupilcrja in Zevsa, sta spadali človečnost in ljubezen do bližnjega med človeške slabosti. Kdor je bil močnejši, je zatiral šibkejšega, in nikomur ni prišlo na um, da bi povzdignil glas proti krivicam, katerim so bili razpostavljeni sužnji. Ce so se pa oni vsled svojega obupnega stanja prisiljeni sami vzdignili, je bil njih upor kmalu s krulo silo zatrt,   in godilo se jim je slabše  nego kdaj
»Kaj pa oni gozdič, lam za rele'-" vpraša ga nekdo.
»To je ga: Dafne. Zasadil ga je r ..,:••. Apolin ter baje nadkriljuje celo ;,cj v Olimpu. Človeški jezik nima dovolj bciad za opis njegove mičnosli. Kdor gre Ijekaj, noče se več vrniti. Znan je pregovor: »Bolje je biti črv ter grizli murbovo listje v vrtovih Dafne, nego sedeti pri kraljevi mizi."
»Gotovo svetuješ, ostati daleč proč od tega vira razkošja?"
»Nikakor ne. Saj brezdvomno pojdele tje. Vsi gredo Ijekaj: modroslovci, mladenči, ženske, duhovni. o. vsi. Tako sem gotov, da pojdete vsi tjekaj, da si dovoljujem vam že naprej svetovati, ne mudite se v mestu, ker to bi bila zguba časa; odrinite lakoj k vasi, ki leži blizo votline. Pot tjekaj vas pelje skozi gaj. Samo nekaj vam povem: čuvajte se... Toda dovolj o tem. Evo mestno obzidje. „
Oči vseh se obrnejo tjekaj, kamor je pokazal z roko, ter občudujejo z razkošjem umetno delo mojstra v stavbarstvu — Kserksesa.
.Severno njegovo obzidje", nadaljuje starec, »je dvignil jedon izmed prvih Sele-ucidov. To obzidje je že od tri slo let zrastlo s skalo. Preštejte stolpo,  skupaj jih je 400,
poprej. Ko je pa krščanstvo odpravilo suženjstvo, je nasitila kmalu nova vrsta sužnjev v f e v d a 1 i z m u. In ko jo slednjič naše stolelje odpravilo iz fevdalizma izvirajoče suženjstvo, so množi bolj in bolj suženjstvo v obliki tovarniških delavcev. (V lo suženjstvo pa drvi vse, kar le more, da kmetu ni več dobili ne hlapca, no dekle, ne delavca!!! Uredil.)
Naj pogledamo v kalerokolisibodi zgodovinsko dobo, vidimo povsodi, da v človeški družbi še nikdar ni bilo tako, kakor bi moralo bili. Ta družba je podobna Človeku, ki boleha od svojih mladih let, edino zalo, ker neče svojega življenja tako uravnati, kakor mu svetujejo zdravniki. Zato pa je dospela ta drezba do tje, do kamor mora slednjič dospeti vsaki bolnik. Ako pojdo tako naprej, prili mora v človeški družbi do velike katastrofe. In ;.akaj lo?
(Daljo pride).
Slovenci in raodnarodni promet
7, ozirom na članko g. dr. Počni a nam je poslu! 22-letui mladenič, v tolminskih hribih pismo, ki sicer ni bilo namenjeno javnosti, a podajamo iž njega le-lo odstavke:
Glede na posameznike veljajo pač načela humanilete, a glede na cele narode je to neznan pojem. Narodi v mejsebojnom boju ne poznajo pardona, marveč močnejši zatira in uničuje šibkejšega. To nas uči ne le sedanjost, ampak tudi zgodovina. Z do bi pa bilo naravnost smešno, ako bi hoteli voditi nas Slovence v narodnem boju kaki drugi obziri nego navodila — razuma. Skrbimo najprvo — zase ter glejmo, da si zagotovimo svoj narodni obstanek v gospodarski neodvisnosti. Povsem se strinjam z g. dr. Pečnikom, da bi bilo bolje, če bi naši prvaki več premišljali, kako povišati ceno našim   pridelkom   in izdetrfom,   kakor
pa da moledvajo za znižanje  davkov.....
Država mora pokrili svoje stroške, a lo mora storiti s prinosi državljanov, kateri morajo državi plačali davke, cene veni, pav drugi obliki. S tem pa seveda ne rečem, da so n. pr. davki pravično razdeljeni. Nikakor ne, in je ludi gotovo, da z davčno reformo še niso odpravljene vse krivice. Vendar je to, kar naš narod pridobi, recimo  z  znižanjem
služijo za nabiranje vode. Glejte na nasprotno stran, i o \c svetišče Jupitcrjevo; za njim sloji udnjeva, v kateri sloji leto in dan legijon rimske posadke; dalje je palača poslancev, tako krepko zavarovana, da napad tolpo bi bil za njo kakor pihljanje vetra".
Mornarji jamejo zvijali jadra. Žid po-jasnuje dalje:
»Tam, pri moslu, ki drži v Seleucijo, je konec morske plavbo. Tu ladje odktadajo svoje blago, kalero prevažajo dalje vclblodi. Za tem mostom je otok; na njem je Cali-nicus (Kolinikus) pozidal novo meslo, spojivši je s starim s peterimi cestovodi, ki so tako močni, da jih niti čas, niti povodenj, nili potres ne morejo podreti. Kar se tiče glavnega mesta, povem vam o njem le toliko, da vam bo, kadar ga zagledate, dokaj vesolejšo pri src« nego poprej.*
Ladja je priplavala k skladišču sredi obzidja.
Vrgli so vrvi lev pritrdili sidra. Potovanje je bilo končano.
Pred odhodom na kopno se približa Ben-IIur še enkrat osivelemu Izraelcu.
»Dovoli", reče mu, »da te še nekaj vprašam."
Starec pokima z glavo v znamenje, da je s tem soglasen.
davka, pravs bagatela v primeri k temu, kar bi lahko pridobil drugje. Popolna resnica je, da mi ne moremo za svojo narodno bodočnost ničesar pričakovati z Dunaja. Kaj nam pomagajo ceste ali tudi železnice, če neskr-' bimo, da bi bilo po istih kaj prometa, aH če ne skrbimo, da bi blago, katero spravljamo po teh na trg, tudi po poštenih cenah prodajali. V svojih izbornih Člankih se sklicuje g. dr. Pečnik v prvi vrsti na trgovino z lesom. To, kar navaja, je gotovo vsega uvaževanja vredno, in ako bi ne skušali njegovih naukov porabiti, bi bili naravnost šibe vredni. Vendar je treba pomisliti, da les ne zraste tako, kakor koruza, in ako bi mu cena poskočila za polovfco,bi v aesetih letih bili večinoma vsi gozdi po naših deželah izpraznjeni, dočim bi denara po veČini tudi ne b?fc> nikjer. Od kod bi potem naš kmet dobil dohodke za pokritev stroškov v slabih letinah, to je gotovo težko odgovoriti. Zato bi pa bilo po mojem mnenju potrebno, da bi bile letne zadruge zasnovane tako, da bi ne bilo mogoCe lahkomiselnim posestnikom gozdov preveC pleniti, ter da bi denarje, kateri bi izkupili za les, ne mogli lehkomiselno zapravljali. Vse to bi se lahko zabranilo s pravili, na kojih bi bile zasnovane zadruge. Les je gotovo tak dohodek, kateri je že marsikaterega posestnika obvaroval pred bobnom ali beraško palico, nasproti je pa dohodek, kateri ni sta^n. Znan mi je posestnik, kateri je -zkupil za les v teku 20 let gotovih 5000 gld. Po svojem oCetu je prevzel neza-dofteno kmetijo, poln hlev živine in bogate gowe. Da bi bil dobil tako kmetijo skrben gospodar, bi imel danes še dosti gozdov in najmatije 5000 gld. prihranjenega denara. Toda omenjeni posestnik, mislec, da ima v lesu neizčrpni vir dohodkov, je zapravljal denar, prodajal gozd kos za kosom, dokler ni prišel že blizu bobna. In smelo trdim, da so tega krivi največ razsežni gozdovi, kriv je les. Da bi se on ne bil zanašal na les, bi bil bolje skrbel za gospodarstvo in bi bil danes dober gospodai, doCim je zdaj uniCen. Iz tega se razvidi, da les je dobra opora dobrim gospodarjem, a nevarnost za leh-komisljcneže. Zato pa nikakor ne gre, da bi se gozdi kar tako plenili, ampak treba je ž njimi previdno ravnati in pazili, da bodo imeli tudi naši potomci gotov dohodek za slučaj slabih letin.
Dr. PeCnik piše tudi, da zemlja se ne c'.a dosti bolje obdelovati, ampak treba je le gledati, da borno svoje pridelke razpeCavali z veCjim dobičkom. Tu je stališče gospoda doktorja po mojem mnenju preveč enostran-sko. Dokazano je, da tudi v kmetijstvu se more imeti do 50% več dohodkov, če se zemlja skrbnejše obdeluje in se razumnejše gospodari. Nikakor ne kaže torej, da bi mi samo na to gledali, da bi pridelke bolje razpeCavali, ampak gledati moramo tudi, da bo zemlja vedno bolje obdelana.
Mi se moramo ozirati na vse strani, jemati v poštev vsa dejstva; ako bodemo preveč jednostranski, gotovo ne pridemo do svojega cilja ....
Dasiravno je Ben-Hur <?¦- oel naravnost iz | Rima, vendar je ostrmel nad gizdo, ki se je tu kazala njegovim očem                               j
Na obeh straneh ceste so stale mra-mornate palače; pred njimi je dvojni red stebricja delil cesto za pešce, za vozove in živino; vsa ulica je radi varstva pred solnč-nirni žarki bila pokrita s streho; nekoiiko korakov vsaksebi so stali vodometi.
Prišedši k Omfalosu, velikanskemu spomeniku, kateri je postavil sam sebi Epi-fanes, poslednji izmed Seleucidov, je Ben-Hur, misleč neprestano na Simonidesa, nakrat spremenil svoj namen.
»Danes ne pojdem v trdnjavo*, reCe, obrnivši se k nosačema. »Nesita moje reCi v najbližnji „khan" pri mostu ob poti v An-tijohijo."
Po tem naroČilu kreneta h krčmi, ležeči za nekoliko korakov od Simonidesovega stanovanja.
Ben-Hur je vso noč ležal v »khanu* na strehi,
»Sedaj, sedaj naposled", ponovi si tisočkrat z nepopisljivim veseljem, »nemara že jutri poizvem kaj o svojih, o materi in o dragi Tizi. Izpod zemlje ju izvlečem, ako sla še živijo
(Dalje pride).
DOPISI.         I
Iz Tertojlic- — Gospodu dopisniku iz Vertojbe! V 26. številki »Soče* se nekako držite gesla: »Rečem ti, da mi ne porečeš*. Ker ste torej dregnili v zadeve, katere se gotovo ne končajo častno za Vas, naj Vam sledi v pojasnilo kratek odgovor.
Vi razpravljate čitateljem cenjene 3Soče", v kakšnem položaju sta obe Vertojbi po sv. misijonu. Nasledki sv. misijona so sploh dobri. To nam priča izgledna pobožnost ljudstva v obeh Vertojbah, ki se z veliko ponižnostjo udeležujejo, še celo mej tednom, duhoveiiskih vaj. Da niso preč. gg. misijonarji vseh spreobrnili, se ni čndilir saj še Kristus-Bog ni mogel lega storiti pri Židih; kako naj bi to izvršili ljudje J
Na dan sklepa sv. misijona so se res zbrali v župnišču zastopniki obeh Vertojb, ali večinoma z namenom, da se primerno zahvalijo Cč. gg. misijonarjem za njih iz- i redno požrtvovalnost in velik trud, ki so ga imeli v teku sv. misijona.
Neki preč. gospod duhovnik iz bližnje okolice (ne pa preč. gosp. dekan iz Št. P.)t i je porabil to priliko »¦*¦ predložit zbranim možem načrt zapisnika, po katcem naj bi se v prihodnje vršile luk. občinske volitve. Glavne misli tega načrta, bi bile prilično te-le: »DomaČi preč. gosp. vikar se poobta-ščuje, da predlaga volilcem pri prihodnjih občinskih volitvah imena onih mož, ki naj se i'ole v občinsko starašinstvo, in sicer iz vsake Verlojbe polovico; dalje naj se izvoli prihodnji župan na predlog preč. g. vikarja in sicer eno dobo v tej, drugo dobo v drugi Vertojbi. Pričujoči zastopniki obeh Vertojb jamčijo z lastnoročnimi podpisi, da bodo pri volitvah uplivali na volilce tako, da bodo ti volili po označenem načrtu*. — Gospod župan, poznajoč dobro § 22. občinskega volilnika, ni mogel sprejeti predloženih mu na- I vodil, ker ni mogel zastopati mislij vseh vo-lilcev, ampak je trezno odklonil vso odgovornost za nasledke prihodnjih občinskih volitev. V mislih so mu bili vsi volilci tuk. županije, osobito pa Bukovci, ki so tudi velik del tuk. županstva in katerih se v načrtu še omenilo ni. Ako bi se bil sprejel načrt C. g. R., bi ne bilo več treba v luk. županstvu občinskih volitev- niti občinskega volilnika, kajti tuk. preč. gosp. vikar bi bil imel le objaviti županstvu imena občinskih odbornikov ter jim imenoval novega župana. Ti nasveti in predlogi so se zvali «s prava*, in te «sprave» ni hotel sprejeli župan,, pa tudi ne občinski zastopniki gor. Vertojbe, misleči, naj se vrši volitev po postavnih predpisih občinskega volilnika. Za druge zadeve, ki bi pospeševale gmotne koristi ljudstva ter bi množile občini dobro ime, so bili Gorenjci zadovoljni spraviti se z Dolenjci. V potrdilo tega so si vzajemno segali v roke v pričo vseh preč. g. duhovnikov. Nikakor pa niso hoteli sprejeti pogojev take «sprave», ki bi jim omejila zakonito prostost pri občinskih volitvah. — Sedaj pa naj sodijo CC. čitatelji «SoCe», ali je bilo ravnanje g. župana in občinskih zastopnikov gor. Vertojbe pravo ali ne! In ako bi se bila taka sprava tudi sprejela ter ako bi jo bili lastnoročno podpisali vsi navzoči zastopniki obeh Vertojb, — bi ne bila veljavna, ker bi ne imela postavne podlage. Kdo ima siliti volilca, da voli drugače nego on misli ? Saj vendar živimo v ustavni državi! Občinski zastopniki dol. Vertojbe, kakor tudi vse ljudstvo, so bili zadovoljni sprejeti te predloge, ker bi po lej poti prišlo v dol. Vertojbo zopet županstvo, po katerem .zdi-I hujejo že toliko let! Caspite!  Župan   pravi:
»Jaz bom, dokler bom živ!» [          V drugem delu dopisa trdi g. dopisnik,
da posestniki dol. Vertojbe niso hoteli pristopiti k zavarovalnici goveje živine zato, ker seje dal naslov zadrugi: »Zavarovalnica goveje živine pri sv. Jožefu". To neresnico moremo kar najodločneje zavrniti, ker pri ustanovnem zboru 13. februvarja. t. L, torej po sklepu sv. misijona, pri katerem zboru je bila navzoča I večina posestnikov iz dol. Vertojbe, — se je jednoglasno sklenilo in sprejelo, naj se da zavarovalnici naslov: »Zavarovalnica goveje živine itd. v Vertojbi*. Torej tako, kakor želi g. dopisnik. Takč naslovljena pravil? je tudi \ 'rdilo c. kr. na-I mestništvo v Trstu.
j          Hudomušneži pa trde,  da  so   izstopili
j Dolenjci iz zadruge zato, ker jim Gorenjci Iniso hoteli »dati" župana, pa tudi zato, | da bi spravili Gorenjce v zadrugo,  če§, da
ne bodo imeli toliko živine, da  bi  si  usta- ] novili svojo zadrugo. Toda bodisi temu tako I ali tako, vendar se je ustanovila  zavarov?!-nica  v gor.   Vertojbi  ter   lepo   napreduje; kajti do sedaj se je zavarovalo   148  goved, torej ne bo treba hoditi v Št. Peter.
V tretjem delu dopisa omenja g. dopisnik zadnje občinske volitve, ki so se vršile meseca oktobra I. i.
O teh nam je omeniti, da so se slednje baje postavno vršile; kajti vodil jih je vladin komisar, gosp. Mozetič. Da imajo biti v kratkem nove volitve, prihaja od tod, ker je v tuk. županstvu čez 1000 volilcev; torej bo treba voliti 30, mesto 24 občinskih zastopnikov,. Ako so vedeli volilci v dol. Vertojbi za kako nepostavnost, zakaj je niso prijavili na višjem mestu? Na ta način bi se bile zaprečile nepotrebne volitve ter bi se prihranila marsikaka krona, da ne rečemo večji znesek, ki se je vporabil pri zadnjih občinskih volitvah od strani Dolenjcev. Še sedaj se nahajajo večje ali manjše »grinte* pri nekaterih krCmarjih v okolici, ter ni | osem dnij lega, kar je tožil neki krčmar iz R. nekega občinskega moža iz d. Vertojbe pri tuk. županstvu radi omenjenih zaostankov. Ako drago, postrežemo z imeni tožiteljev in tožencev. —¦ Kdor ima maslo na glavi, naj ne bodi na solnce! Zdravi!
Ivan Čeme, v imenu obč. starašin v gor. V.        j
S Ponikev na Tolminskem 8. aprila. (Nova cesta). Že več nego dvajset let se naši občinarji pričkajo, kod bi si zgradili pripravno cesto do doline. Mnogokrat je že sklenilo občinsko starašinstvo, da se bo po tej ali tej strani gradila nova cesta, a vselej je bila večina občinarjev nasprotna istemu, ker največkrat je starašinstvo odločilo po takem kraju graditi novo cesto, ki je bil malo ali nič pripraven. Sedaj je sklenilo naše občinsko starašinstvo v seji dne 5. t. m., da se bo gradila nova ce~la s Ponikev po tako zvanih »j a z b e h" do vasice BaCa pri Idriji. S tem sklepom so občinarji večinoma zadovoljni, kajti, ta cesta, kadar se zgradi, bo jako pripravna z skoz in skoz jednakomernim majhnim klancem, brez vsaktei';ja ovinka. Tudi v tem oziru bo ta cesta pripravna ne le za nas Ponikovce, temveč tudi za sosedne občine, ako bo res kedaj žvižgal »luka matija" po Boški dolini, ker br gotovo postaja železniška pri vasici Bača. V Bači je tudi mlin in žaga, kamor bomo potem vozili žito mlet in les žagat.
Razume se, da se dobi nekaj občinarjev, ki jim ne bo po volji ta cesta. Ti bi bili namreč rajši, da bi se pr vila stara cesta po Rakovcu do Klavž, ali pa, da bi se pridružili Pcčanski cesti. O cesti po Rakovcu je škoda zgubljati b«!sed, kajti, ako bi se dala osušiti ista večnega blata, in bi bilo mogoče zmanjšati iste hude klance, bi bila vendar priročna komaj eni četrtini občinarjev. Pe-čanska je precej dobra, in bi bila priročna eni tretini Ponikovskih občinarjev, ostalim pa zelo odročna, med tem ko bo pa ta cesta, ki je sedaj odločena, da se bo gradila, jako priročna celi občini.           Ponikovec.
Iz Kobarida. — Letos se nadejamo, da prične država zidati v Kobaridu poslopje za sodnijski in davčni urad, ter cla dobimo vendar še v tem stoletji željno pričakovano «kanclijo». Naš sodnijski okraj bo obsegal devet županstev in petnajst katastralnih občin, ki zadobe po otvoritvi uradov tudi lahko svoj cestni odbor. To bo povsem lep napredek !
Toda kobariški okraj napreduje tudi v gospodarskih zadevah prav lepo. Saj imamo že: posojilnico in hranilnico, sadjerejsko društvo, dvanajst zadružnih mlekar-nic, podružnico kmetijskega društva v Gorici, in zraven tega še državno gozdno drevesnico. Napreduje se pa tudi v duševnem oziru, v čitalnici, v dveh podružnicah sv. Cirila in Metoda, v družbi sv. Mohora kakor tudi pri «Slovenski matici*. Kobariški okraj zavzema tu povsem častno mesto.
V prejšnih časih je slovel Kobarid radi lepega petja in čitalniških veselic, toda slavni j pevci so se razšli ali pa so pomrli; mlajši rod pa nima več potrebnega romantičnega mišljenja, temveč on je resen in deluje na gospodarskem polji. Narodna zavest tako še uspešnejše prodira in to na prav trdni podlagi. Ta lepi razvoj gospodarsko-narodnih društev se je zvršil v malih letih pravilno brez vsega 'šuma, kar dokazuje, da Kobarid ne spi, če prav ne kriči.
Iz Brautcc. — Ker se pristreljanju s starimi topiči večkrat dogajajo nesreče, omislili so si tukaj topiCe novega sistema, pri katerih ni treba smodnika zbijati — ker pri tem delu se najraje nesreCa pripeti — ampak se kar določena mera smodnika noter vsuje in vse je opravljeno, samo še užgati je treba.
Pa glej, v nedeljo zjutraj pri cerkveni slovesnosti, ko je strelec Franc B. vsipal smodnik v ravno kar izstreljeni topič, s e v njem smodnik u ž g e in mu vse v glavo zažene ter ga telebne na tla. Peljali so ga k zdravniku. Po obrazu je sicer zelo poškodovan, pa vendar je upanje, da ozdravi; nosil pa bode znamnje od smodnika na obrazu vse svoje življenje.
Ko so pa pri popoldanski službi božji zopet z omenjenimi topiči streljali, se je pa prav isti, v katerem se je zjutraj smodnik nevedomo vžgal, razletel. K sreči ni nikogar zadel.
Domače in razne novice.
Visoki gostje. — Od srede videvamo v Gorici Njegovo cesarsko Visokost Nadvojvodo Ferdinanda, ki biva tu v najstrožjem ineognito. — V ponedeljek je prišel čez Predel železniški minister W i ti o k. Šele pri Sv. Luciji so ga spoznali. Ondi mu je jako ugajal kraj in okolica, katero je ogledal od vseh stranij. Rekel je, da se' letos morda zopet vrne k Sv. Luciji.
— Celi Veliki teden in čez praznike so je mudil v Gorici mons. Lovr. Pet ris pl. Dollarnare, škof in partibus in je velikonočno nedeljo daroval sv. mašo v zasebni kapelici svojega prijatelja, staroste tukajšnjih odvetnikov, g. dr. Karola Doli a ca, kateri jo prod kratkim obhajal svoj 04. rojstni god. S tem je imenovani cerkveni dostojanstvenik hotel odlikovali ne samo prijateljsko obitelj, ampak tudi nekdanjega večletnega predsednika tukajšnjega »Circolo cattolieo", kateri je znan kot uzoren poštenjak in pravi steber katoliško stranke v Gorici. In čujte; pri vsem tem smo morali posneti to vest iz »Osser-vatoro cattoiico" — v Gorici ni bilo katoliškega lista, ki bi bil objavil to zanimivost.
Osebne vesti. — C. kr. sodni pristav v Podgradu, g. Josip Fon pride v Gorico k okrožnemu sodišču, na njegovo mesto odide novo imenovani sodni pristav g. Makso 11 rova ti n v Gorici, tje pojdo tudi g. Rudolf G r u n t a r, c. kr. avskultnnl v Gorici. Sodni pristav v Motovunu, g. Anton Z i C je premeščen k okrožnemu sodišču v Rovinju, v Motov.m pa pride iz Ilirske Bistrice sodni pristav g. dr. Henrik S t e p a n č i č. Sodni pristav v Trstu, g. Jos. T r e v i s a n j t- premeščen v Paziti. Za Krk je imenovan sod-nijskirn pristavom g. Silvij S i n e o v i c h.
Sv. maše zadušiiico po pokojnem g. Kanclerju bodo v sredo dno 20. t. ni. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida na Placnti.
Predavanje. — Opozarjamo slavno občinstvo na predavanje, katero bo imel g. dr. Gregorčič v nedeljo, dne 17. t. m. ob 11. uri predpoludne v goriški Čitalnici, o uredbi in pomenu »Šolskega doma". Več povemo v jutrajšnjem ^Primorcu".
Vipavska železnica. — Včeraj so prišli v Gorico inženirji, ki bodo merili železnico in postavljali kole. — Toliko na znanje nepotrpežljivim prebivalcem lepe Vipavske doline.
Potres. — Po Cedadskem potresu dne 20. februvarja je nastopilo po naših krajih nekako podzemeljsko premirje. Le v Kočevju in okolici se je 23. marcija rahlo zatreslo in sicer se je tu pa tam po posameznih krajih pojavil najrahlcjši zazib. Tako tudi pretekli Veliki teden. Nekoliko živahnejše se je preganilo Veliko sredo, G. aprila okoli enajste v ¦ zvečer ob dolnji Idrijski dolini na Go-riaKem. V Pečinah so zazvenela okna in je zarožljalo pohištvo. Tudi v sosednih krajih n. pr. na Slapu, pri Sv. Luciji so ta potres začutili. Veliki ponedeljek se je pojavil v | Korminu zelo rahel zazib. Drugi dan, 12. j aprila pa se je sprožil ob S. uri 18 minut i zvečer obsežnejši, dasi slab potres po precejšnjem delu Goriške. Kolikor nam je doslej znano, se je podzemeljski sunek začutil po vsej Furlaniji, v Gorici, in po precejšnjem delu Vipavske doline in sosednjem Krasu. Bil jo hipen zazib, ki je zatresel pohištvo in okna. Tako so ga začutili po furlanski nižini, pa tudi v Rihembergu nič rahlejše. Potresno ozemlje sega torej brez dvojbe še dalje proti vzhodu. Do kodi se je zazibalo po Brdih, nam je doslej tudi neznano. — Gospodje potresni poročevalci so uljudno naprošoni, da pošljejo svoja naznanila poverjeniku potresnega odbora dunajske akademije g. prof. Ferd. Seidlu v Gorici.
Dos ta vek. — Dne 12. t. m. ob 7. uri 30 minut zvečer so v Pečinah, zopet J čutili lahek valovit potres.
Mazzoli in pet tatice v na zatožni
j klopi, — (Konec), h govora državnega pravd ni k a: Človeka prešine pomilovanje vsekdar, ko vidi otroke na zatožni klopi, Toliko bolj moramo obžalovati današnji slučaj, ko vidimo mladež, zapeljano od omikane, doslej spoštovane osebe. Oglejmo si obtožence. Vsi dečki govore enako, soglasno; njih pripovedovanje se ujema v vseh podrob-
I nostih, dasi so biii trije pod ključem. Pogovoriti so v vseh  vprašanjih, katera jim j<<
I stavila   poznejša   preiskava,   to ni  mogoče.
I Izjavam dečkov gre torej popolna vero. Vsi
so nahajajo cesto v odprtem nasprotju z j Mazzolijem, ali vendar oni govore resnido, • Res je, da so vsi krivi, so kradli, saj vse sami pripoznavajo, a takd pokvarjeni niso, da bi lagali pred sodiščem in v oči Mazzo-liju samemu. In čemu bi lagali? Tega nam M. sam ni znal povedati. — Ferjančič kaže popolen kes, kar vse prizna, česar je obtožen. Vsi dečki pa so krivi, ker so vede sodelovali. Vsi so vedeli, r da Ferjančič vosek krade. —^ Mazzoli pa je ddbro poznal4 Ferjančiča, da je učenec pri Kopaču, ki trguje z voskom. Ukfjub temu ga je opeto-vano vspodbujal, naj prinese voska'i in F. je zopet dalje kratli-l, kar bi drugače ne bil. Mazzoli je torej vspodbujal dečka k tatvini; Fer}. je tudi kradel iat.Mazzojil kupoval — do razkritja in zapora. Mazzoli nT voska nikdar odklonil. — Trgovska štraca Mazzolijeva je zanj najhujša obsodba, katero je pisal s svojo ruko. Do 14 okt, 1890. je kupoval vosek po gld. 1-50 do 1*40, potem pa takoj po 1-15, 1-10, na to po 1 gld. " Prejšnja leta ga je kupoval po 3 — 5 krat I v malih množinah, l« 1897. pa ga je kupil 28 krat v raznih količinah in oblikah. Tega razločka M. ni znal pojasniti. M. je trdil, da mali kmetje prodajajo vosek tudi po 1*10 in 1"15. No, mogoče, kdor ima kako malenkost, ga morda produ po takej ceni, ali nikdo ne bo verjel, da en sam kmet v hribih proda toliko voska po tako nizki ceni, ko ga lahko proda po 1.40 — 1*50. — Treba še vedeti, da je kupii vosek »od kmeta« tudi po d v a-krat na en sam dan, tie da bi bil ta kmet le enkrat prišel sam k njemu. Vse le okoliščine bi bile morale vzbuditi v vsakem poštenjaku sum, da Ferjančič vosek krade svojemu gospodarju. Mazzoli je bil s Kopačem | v trgovski zvezi! To je vendar čudno, da mu ni nikdar namignil, da deček dela tako „kon-kureneo« trgovini svojega gospodarja-, ¦-*¦ Da je M. kupoval vose k od dečkov tudi izpod 1 gld., nam je dokaz beležka v slraci 10. jan.; I kupil je voska nad 19 kilov, a dal je zanj precej manj, da je res prišlo nekako po 70 kr. kilo, kakor trde dečki, da ga je plačeval.
Nr to je govoril dr. F r a n k o kol zastopnik zasebnega udeleženca g. Kopača, zahteval ves vosek nazaj in razpravljal razmerje Mazzolija do teh dečkov.Sklep je bil: Mazzoli je za tatvino vedel, on jo bil njim moralni pokrovitelj, zato se mora obsoditi in mora povrniti vso škodo g. Kopaču.
S t a n i č je zagovai jal Ferjančiča in (Jaliizzija in valil vso krivdo le na moralnega uzročitelja, priporočevaje zategadel oba kli-jenta v najniže mogočo kazen...
Po dr. Battigi-ju je govoril zagovornik Mazzolija — dr. Graziadio Luzzalto. V dvorani je bilo temno, da naš poročevalec ni mogel ničesa zapisati iz tega sicer znamenitega govora. Zagovornik je pač povedal vse in v tako Lomni obliki, kakor Iti kolikor se je dalo za M. storiti. — In M. jo bil res obsojen le radi sokrivde pri tatvini, ne pa v /.mislu obtožnice...
Obsodbo smo sporočili. —- Lahko bi bili prinesli o tej obravnavi povsem točno poročilo, ali naj zadošča le toliko: enim v plačilo, drugim za .učilo!!
Naznanilo. — Podpisano ravnateljstvo J daje s tem na znanje, da one zasebne kan-diclatinje, kaiere žele podvreči se preskuš-njam za otroške vrte ali za ročna dela, imajo vložiti prošnje z vsemi dotičnimi prilogami pri tem ravnateljstvu najpozneje do 15. majnika. Na liste prošnje, ki se po tem obroku vlože, se ne bode ozir jemalo. V Gorici, 14. aprila 1898. Ravnateljstvo e. kr. izobraževališča za učiteljice: Fr. Hafner, ravnatelj.
<Seiiti;telia» zaplenjena. — V soboto pozno zvečer je bila zaplenjena *Sentinella» radi z a d n j e vrstice onega škandaloznega izbruha, kateri prinesemo prih. v doslovnein prevodu; ona vrstica je obsegala ostudno žaljenje — slovenskega naroda. — Pravijo, da urednik *SentineIle» je zdaj neki — ž i d; šef je še vedno veterinar Codromatz.
Jeze* se. ~- •• Ker srno izdali interpelacijo veleč. g. dr. G. tudi v nemškem izvirniku in dodali izpisek i?. *Senlinelle» v dokaz, kaj vse smejo pisati lahonski listi, — to je spravilo goriške lahončke  kar iz tira,  zgubili so »bussolo",  da mahajo kakor stekli psi okoli sebe. — Mi se jim smejemo in pravimo: Le pustite, naj besnijo, Naj razsajajo, norijo — Itd., itd.
Smešno orožje. — Dr. Verzegnassi je pripovedoval svojim furlanskim ovčicam v Gradišču, kakošen poraz da je doživel dr. 6. s svojim lanskim govorom o goriških raz-fiierah, ko mu je predsednik odvzel besedo... V .C." je pa priobčil dopis, v katerem trdi, c'a dr. G. na Dunaju — n i k d o n i č več 11 e ver« j e, in to utemeljuje z razlogom, (»a i>- neko Gregorčičevo interpelacijo je vladin zastopnik odgovoril, da — ne odgo-Vai'ja resnici. Človek <=e mora kar smejati omejenosti tega gospoda, ki prav resno pripoveduje take — norosti.
22. marec je za [Lahe na Goriškem znamenit dan; to pa ne le radi lanske zmago, ampak tudi radi pomembnega dogodka iz protiavstrijske revolucije v Italiji leta 1848. v odborcvem poročilu na občnem zboru ~*u n i o n e» čitamo med drugim: „Ventidue Maržo —*data fatidiea, ebe gia due volte s« npetuta, e por tripudi ed osanna an-c o r a, a n e o r a si ripetera nella storia delle ao batu te schiavilu! ~ Na to so sledili I
j »aplausi frenetici". ~ Tr se je godilo na Gradišču prvo nedeljo t. m.! — Ali kaj so čudimo takim „otročarijam !*
Resnica ali laž 2 — «Corriere» pripoveduje, da izvozčeku Jožefu G r u s o v i n u so v Podgori   narezali kočijo na treh krajih.
—  Dovoljujemo si dvomiti, da je to resniču;. Kaj pravi Gmsovin, to je za nas brez pomena. Možička poznamo!
Shod. —  V nedeljo, "dne   17.  t.   m.,
'"napravi dr. Henrik «Tmi nva-^ett shod pri Sv. Luciji na mostu kot deželni poslanec in odbornik. Dnevni red: 1. Naš politiski in gospodarski položaj. % Naša organizacija po zadrugah in društvih.
Priporočilo. — JCdor se zaveda svojih narodnih dolžnostij.. v seduijih' resnih časih, ta je vreden tudi priporočila. In tak mož je tukajšnji trgovec, g. Jurij M o s e v Raštelju, kateri je pristopil kot ustanovnik «Šolskemn domu*. Priporočamo ga torej vsem Slovencem
j v Gorici in na dežoii. Svoji k svojim'.
Xove obrti. — Početkom maja se preseli iz Opatijo v Gorico g. I. Alešovoe, slikar in pleskar, Mož jo veščak v svoji stroki in za to ga priporočamo že naprej goriškim
I Slovencem,
|          Tačas  so  otvori   tudi   nova   velika
t t\g o v i n a z ž o I e z j o m. Nedavno se jo naselil brivski mojster, g. Ani. Pucel'j. Daljo opozarjamo si, občinstvo na otvoritev tovarne sodine vode, sifonov in pokalio g. Jos. H r o v a t i n a na Goriščeku. Tako so preskrbimo počasi .s svojimi obrtniki. Poziv-ijemo pa tudi goriške Slovence, da podpirajo našo trgovce in obrtnike, kakor se spodobi. 1'urliiiil   že plešejo.  —  Velikonočni
j ponedeljek so imeli v Furianiji že več jav-
l n i h plesov. Da jo do nedeljo še vodno' cerkveno prepovedani čas, to pobožnih Fiir-lanov prav nič no moti. Oni plešejo, polom lahko z   mirno  vestjo  volijo  don  Zanctiija
I ali tudi pristnega liberalca po Pajorjevem srcu. „Keo* — bic llhpdus!
Ilazanlne igre v Gorici. — Tukajšnje redarstvo je začelo gledati na prste ha-zardistom po kavarnah in gostilnah. Nekaj hazardistov jo že v preiskavi. — Nič škodo ! Državni muzej v Ogleju. Na vrtu državnega im/.oja zgrado šo veliko lopo, ki bo stala okoli 13.000 gld.; tam so postavijo razni spomeniki, ki so dandanes na prostem.
—  Ako bi država poskrbela tudi za mali muzej pri Sv. Luciji, bi pač ludi no bilo napačno!
Kako Je dobit! na iiajložjl (n naj eenejt način posojilo i — Trgovsko- .na zadruga daje predujme ali posojila:
1.  proti jodnomu dobremu peronu ali po previdnosti ravnateljstva proti več porokom ;
2.  proti zastavi vrednostnih papirjev ali premičnine, prcdzuainbi na plač« ali penzijo in, če potrebno, proti zastavi polico o zavarovanju življenja;
3.  proti zastavi knjižnih terjatev, ki so nastale iz opravilnega obratu predujmnika in
[ ki dospevajo najdaljo v šestih mesecih do 50% navedenega zneska na podlagi overovljenega izpiska iz trgovskih knjig;
4.  pri večjih posojilih ali predujmih proti zemljeknjižni varščini. Pri notorično imovitih zadružnikih se sme izplačat1 posojila tudi brez poroka ali varščino do zneska, katerega je ravnateljstvo določilo za dobo do-tičnega odseka.
Kedor vzame posojilo v znesku deleža, plačuje za povračilo vsak teden 1 krono deležne vloge in 14 vin. od vsakih 100 k., prispevka k dopolnilnem zakladu. Nekateri prijatelji zadrugo računijo teh 14 vin. od 100 k. za obresti in pravijo: trgovsko-obrtna zadruga obrestuje po 7 %, pa temu ni tako ; ona obrestuje okroglo po 4-6:2%. Na primer: Nekdo vzame posojilo za 300 kron; plačevati mu jo po 1 k. 4-2 vin. na leden skozi pet let. Ista imajo 200 tednov, tedaj bode vsega skupaj plačal M-2 X -*>Q, kar je jodnako k. 309.20 vin. 300 kron jo dobil posojila, tedaj ostane za obresti k. 09*20 vin. in sicer za pet let in 300 kron.
Na leto od 100 kron pride tedaj 09-20 X 100: 5: 300 = k. 4-62 vin.
Posojilo na girirane nunjice daje zadruga proti 5*72% eseomptu.
Za posojila v večkratnem znesku podpisanih deležev je plačevati od zneska podpisanih deležev navadni prispevek k dopolnilnemu zakladu in od ostalega posojila od vsakih 100 k. 12 vin na teden.
Kolesarsko društvo «Goriea» priredi v nedeljo due 17. t. m. izlet proti Prvačini, odhod s telovadnega trga točno ob 2. uri popoldne. — O ti priliki se vnovič opozarjajo p. n. člani na § 0., odstavek 4. društvenih pravil, po katerih se imajo ravnati.
Občni zbor radi spremembo pravil bode v nedeljo 25. t. m. Člani dobijo posebna vabil i.
Katoliško bralno društvo v Pcvmi bode imelo svoj prvi ustanovni občni zbor v nedeljo dno 17. t. m. ob 3. uri popoldne na dvorišču novega župnišča. — Udje in prijatelji društva so uljudno vabljeni k temu zborovanju.
Iz Komna: Bralno in pevsko društvo j „Lira8 priredi veselico s plesom dne 1. maja.
—  Vspored prijavimo ob pravem času.
Radodarni donaski.
Za »Slogine« zavode: Prejelo upravništvo: F. S.  v  G.  gld. I 1*50. — I. G. v K. gld. 2-50.— Poverjenik
društva Fran B a t i č na Cesti za udnino: I Kodre Ivan, župnik v Sv. Križu 1 gld., Cer-nigoj Karol, posestnik na Gesti 50 kr., Volk Josip, posestnik v Dobravlju 50 kr., Stanič Alojzij, posestnik na Cesti 30 kr. (donesek). (BotiC Fran je poslal 1 gld. že januvarja po položnici, kar se je prezrlo priobčiti). — ; Poverjenik Alfonz Blažko v Rihem-bergu udnine po 50 kr.: Blažko Alfonz, | Blažko Karol Lokavec, Blažko Franc Lokavec, Ličen Makso, Colja Miha, Sever Anton, Pavlica Jožef, skupaj gld. "3*50. — Doneski: Blažko Alfonz 1 gld., Ličen Makso 50 kr., Sever Anton 10 kr., Poniž Ambrož 1 gld., Klanjšček Franc, kaplan v Kamnjah 85 kr., skupaj gld. 4* 15. — Hrast Simon iz Livka 1 gld.     I
Po položnici društva   »Sloge" je poslal poverjenik   Valentin P i pa n  iz   Srednjega gld. 12, in sicer 10 gld. za ,Slogo% 2 gld. i za wŠo I s k i do m" (svoj dar). Za „S 1 o g o" so darovali: Valentin Pipan gld. 2-70 (50 kr. za udnino posebej), daljo po 50 kr.: učitelj Anton Toroš, učenka Ambi  Kristina, Pipan Antonija, posestniki: Leban Anton, Hus Blaž, I LoviščHjk Anton, Strgar Mihael, vodja c. kr. I fin. stražo Lapanja Alojzij, o. kr. fin. straž-nika Fuhrmann Andrej in Rečnik, posestnik ' Hvalica Jernej, Pipan Marija, Hvalica Andrej, Hvalica Janez. — Josip Verlovec iz Velikih ' Zabelj 30 kr. (Ker so nam  dostavljajo  n c-r o d n o vsa pisma čekovnega prometa, ukljub temu, da so je ukrenilo potrebno pri poštnem itadoskrbništvu v Gorici, nismo uzrok, ako ni vso po vrsti objavljeno. Upr.)
Za »Sokki. dom,";                      g), kr.
Županstvo v Kanalu.......100- —
Blažko Alfonz, kaplan  v Rihom-
bergu, zadnji obrok ustanovnino .     501— Moso Jurij,  trgovec  v Rašlolu v Gorici,   prvi  obrok   priglašeno
ustano Tiine.........     tO1-—
Roja Ivan, gostilničar za vojašnico
daljni obrok ustanovnino ....     10'   > Hrovatin Josip in dekan Košatka namesto  venca  pok. Kanclerju
vsaki po 5 gld.........     tO1—
Vosola družba pri Francu Hmeljaku
v Lokavcu..........       7*—
Musič  Josip,  nabral   10 t.  m. v
veseli družbi na Dobravom  .  .  .       2'70
Komat* iz Doviua........      2'—
Simčie Terezija na Dobravom nabrala mod velikonočnimi gosli in
1'i'ijatolji...........       pao
Nemec Janez, obč. starešina, nabral .       l'0l
Martin Sorli...........     —-'SO
Z a m o r o c jo požrl:
V   Fonovi   gostilni  na  Solkanski cesti (k okrogli svoli dodal 15 kr.
Janez Skočir).........     \\>—
V  Urbančičevi  gostilni  na Kobaridu požrl v desetih dneh .   .   . ;     10 —
V  Plesovi gostilni v Dovinu 5 gld.,
pri črni kavi še posebej 3 gld. .  .       8*-~
V  Garlalijevi gostilni v Kanalu .  .  .       4*77 (Na počitnicah v .Goriški tiskarni«
isti zamorec).........       p<J0
Pri Gorjancu (Atlcmsova gostilna)   ,       4-55
V  Lisjakovi gostilni (,Pri Rajhu")  .       3-90
V Špacapanovi gostilni („Pri Zvezdi")-      3* —
V Ahacovi gostilni („Pri črnem orlu")       2'20
V  Gloščičevi gostilni (»Kikiriki"  v
Nunski ulici).........       1*80 '
Skupaj .   .   .   245-03
Razgled po svetu,    j
Dunaj v XX. stoletju bo slovansko mesto. Ludovik Lang, podpredsednik ogerske zbornice in dober prijatelj barona Banffvja, jo tega mnenja. Pa jo tudi verjetno, ker je že skoro polovica Dunaja slovanska. No, pa tudi kje d r u g o d i se bo v takem o z i r u marsikaj spremenilo!
Nova odredba grledč na časnikarski kolek. — Finančni minister, dr. K a i z 1, je odredil, da jo odslej rabiti samonemške čas-niške in koledarske koleke tudi samo za I nemško časnike in koledarje, slovanski pa se J imajo kolekovali v onem jeziku, v katerem izhajajo.
'' ^ Španija in zjediiijenc aiucrikaitskc države. — Nova poročila trde, da se je naš cesar obrnil do evropejških vladarjev, naj delajo ukupno na preprečenje vojne med tema dvema državama. Odgovori baje pri- j trjujejo našemu cesarju. Španija in sv. slolica sta v trajnem posvetovanju o položaju, Ame« rikanei pa ne marajo dosti za posredovanje papeževo.
Danski kralj Kristijan IX. je praznoval te dni svojo osemdesetletnico, pa je še vedno krepak mož, ki uživa splošno priljubljenost pri svojih podanikih. Njegova rodbina ima zveze tudi z drugimi evropskimi j dvori. Tako je na primer najstarejša hči kralja Kristijana soproga angleškega prestolo- j naslednika in druga hči je mati sedanjega ruskega carja.
Razgled po slovanskem svetu.
Iz cerkve nas pod& — Tržaški škof Štork je pojasnil znani pritisek na cerkev od strani magistrata s posebnim pastirskim listom. Iz istega je razvidno, kako jo podel boj Lahov proti tržaškemu škofu radi slovenskih propovedij pri sv. Jakobu, škof je hotel storiti le svojo dolžnost, .katera mora i biti jednaka za vse krščanske Veniike TtlaUh;!
narodnostij v Trstu. Iz tega pastirskega lista je pa tudi razvidno, da zmagujejo krivonosi tržaški mestni svetovalci nad cerkvijo. Škof je uvedel več novostij Italijanom na ljubo, Slovencem na škodo. Pri sv. Antonu novem m starem imajo italijanske propovedi o takih prilikah, o katerih jih prej ni bilo. Rojan ima italijanskega propovednika in skoro prideta za njim Barkovlje in Skedenj. Pa še vpije «Piccolo», da hoče škof posloveniti tržaške cerkve, ko se godi baš nasprotno. — Popustljivosti sedanjega škofa in njegovega prednika nasproti tržaškim zidom se pa res ne moremo več prečuditi! , Ženska -podružnica sv. Cirila iu Metoda v Trstu vabi na koncert, ki ga priredi v soboto, IG. aprila 1898. ob 8. uri zvečer v rednim dvorani BPoliteama Rossetti" (vhod Via Chiozza) s prijaznim sodelovanjem g.čne Nafcnke Sevčikove, operne pevke, gosp. Josipa Nollija, opernega pevca in gospodov učiteljev .Giasbene Matice" 'Karala Iloffmei-sterja (klavir), Julija Janeka (violoncello) in Josipa Vodraia (gosli) iz Ljubljane. Spremljo-vanje samospevov prevzel jo iz prijaznosti gosp. Karol Hoffmeisjor. IMopnina za osebo 1 krono: — sedeži I. vrsto 1 krono, II, reda 30 nvc. Sedeži se dobivajo v kavarni HCom-inercio*. 1. Ed, Grieg: Sonata za gosli in klavir G-molh igrata gg. Vedral' in Hort*. »noister. 2. a) P. Ipavic: Podoknica iz opero nle-harski plemiči", b) K. Hoffmeisler: Tragedijo, pesem po besedah Ucino-ja (šolo napove poje g. Nolli). 3. a) B. Godardi Barca-rolla, b) B. Smetana: (Joški ples „ObroČak*, e) A. Rubinstein: Elnda (igra na klavirju gosp. HolTmeister). 4. a) B. Smetana: Barbkin spev iz oporo »Poljub", b) K, HolTinojster: „!vako si mi ljuba* I c) A. Foerstor: »Pri oknu'4 (besedo S. Jenko), (pojo gospiea Sov« čikova). 5. a) A. Dvorak: »Gozdni mir«, b) D. Popper: Vito, (za eollo s spremljajočim klavirjem, gg. Junak in Hoffmeislor). '(S, a) l'. S. Vilhar: »Mornar«, posem, besede Prešernovo, b) Viktor Parma: Arija i/, opero JJrh, grof Celjski", (pojo gosp. Nolli). 7, A. Dvorak: Dva sestavka iz tria v B*durn za klavir, gosli in eollo, svirajo gg. Hoffineislfir, Vedral in Junok.
Nesreča na morju, — Llovdov pa-robrod BThebe» jo zadel v atenskem zalivu na neki grški brad tako, da so je ta' potopil, Ljudje so so rešili.
t Dr. Jernej Zupane«. — V Ljubljani jo umrl dno 11. aprila, na velikonočni ponedeljek, slovenski rodoljub, notar g. dr. Jernej Zupanec, v visoki starosti 88 let, Pokojnik je stal, odkar jo bival v Ljubljani, v prvi vrsti narodnih bojevnikov; on je bil ustanovnik, odbornik in. član marsikateremu slovenskemu društvu. Z njim jo izgubil slor venski narod zopet jodnega najboljših svojih sinov. Bodi mu lahka zemlja domača!
Kava družbe sv. Cirila In Metoda je izšla. Zaklopnicam v narodnih barvah po Va» V*-. Vs« Vio ko» vsebine in ovitkom je napis: „Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Varstvena znamka je podoba sv. Cirila in Metoda. Blago je iz najboljše cikorije. Cene na drobno in debelo so iste, kakor vsaki drugi, do sedaj rabljeni kavi. Založnik te kave jo Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg.
Rojakinje in rojaki! Sezile po tej domači kavi, razširjajte ž njo slovensko ime in podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda! Osobilo priporočamo našim častitim ženskim podružnicam družbo sv. Cirila iu Metoda, naj v svoji obče priznani vnemi za narodno korist deluje v to, da bodo leto obsorej rabila sleiierna slovenska gospodinja le to izborno domačo kavo.
Slavonski umetnik v tujini. — G. Anton Foerstor, sin znane^ slovenskega skladatelja v Ljubljani in odličen virluoz na klavirju v Berolinu, je imenovan tam profesorjem na konservatoriju.
Roliscidcnc Bastkleider Fl. 8*65
bis 42*73 per Stoff z. kompl. Robe — Tussors umi SlianUmi.*s - Pongecs — sowic sehttftrze, \vcisst- und farbige Honuebcrg-^cido vou '43 kr. bis H. 14'63 per Met. — in den modernslcn Ge\vc'ben Parben und Dessins. An Prlvhto porto- und stcucrfrci ins Haus, Musler umgebend.                         .  '"'             (3)
Stiden-FalM-nicn G. Hcimeberg {k. n. k. Itofl.) Znricb.
Javna zahvala.
Podpisani si smatram za prijetno dolžnost, izreki tem potom svojo najiskrenejšo zalivalo veleučc-nemu g. dr. Al. R. Rojicu, zdravniku v Gorici, kateri me je s svojo zdravniško spretnostjo in eneržijo rešil nevarne bolezni, v kateri ni bilo skoro nikakcga upanja na okrevanje.
V liatah, dne 13. aprila 1893.                  ,
Valentin Slanic, 109                                     veleposestnik in župan.
Lovski pes,
kaleri sliši na ime »Feliman", 3 leta star, rjave barve, zaznamovanega «lw, se je zgubil pred 14 dnevi v Gorici. Kdor ga je ujel, naj obvesti o tem Andreju Humor v Vrtojbi.
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro
uležano mareno pivo
najboljše kakovosti v sodčkih in  steklenicah,
katere so polnjeno v tovarni sami. Pvoscfi p. n. odjemalce, da se z zaupanjem name obračajo in si pivo obilno naročaju, zagotavljam najločnejSo postrežbo
Z odličnim spoštovanjem
v -:-                                    I. KaTfil«.
."---'•"*               •   na Komu-St, 8, v Gorici.
gW Svoji k svojim!
Naznanjam veleslavnemu 'občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno
brivhico
na Travniku štev. 21,  zraven   Paternollijeve knjigarne in loterije. Ohijubnje toCno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani
F                                 Anton Pncclj,
gg__|i                              brivski mojster.
Čast mi je javiti, da sem s svojim družbenikoin-domačinom
utrni tram sofline Me
(iifonov in pokalac)
na Goriščeku St. 2. Mri Vafioku. Nadejam se, da bode našo  si. občinstvo podpiralo zapoeeto domaro obrt-nijo in to tem raje, ker bodo postrežb« točna, pijača taborna  po navadni eom. Odličnim štovanjom udani Josip Hrovatin, mi m  .-.                          tovarnar.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da se nastanim s 1. majem v Gorici. Svojo obrt hočem solidno in po primernih cenah v zadovoljstvo gosp. naročnikov izvrševati. Prosim torej g. naročnike, da blagovolijo svoje naroCbe za sedaj ali podpisanemu ali pa uredništvu »Sorte* naznanjati.
Ivan Abš:»vce, sobni slikar in pleskar v Opat i j.
C. kr. privileg.
krojni aparati.
Sdina slov. zaloga dežnikov, solenlkov in rokavie za dame gospode in uradnike.
KL P O VEHA J
krojaški mojster in trgava: v Carici na Travnika
v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22.
\,rh i.uiiMv /i ..U.-k.-M»saM lelni čas.      l.l.cv. m« |u.«l.ij,i tudi n.i ni. ter
in sicer ie o prvem nadstropju.
Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete. pelerine,  haveloke) tudi  a. da.ne \»< ««-vj-
UHIHUU
V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici
Prodajal niča
in
edina mehanična
'iP^^^fj šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad tOU šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojačo in šivilje. V-i stroji za šivilje se vdiibe oil glil. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni nllei št. 2. t Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v G4                 Gorici in z dežele.
Prodaja kavino printeso iz  tovarne
ARNOL.D & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga ivaplank družbe sv. Cirila in
Metoda.
['odpisana  priporočala slavnemu   občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
V zalogi »mala tudi raznovrstne pijane, n. pr.: Francoski Cojtnac, prislni kranjski brinjevec. dom.-i._i ropinnvcc, lini rum, različna viua roi-usicc ^m) ct drujro v to stroko spadajore blago. I osli.v.i.a očna in po zintuni cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin
7.                        trgovca v SemeniSki ulici 51. 1
: hiši, kjer je „Trgovsko-obilna zadriij!«"
JLeta 188i. v Gorici ustanovljena ivrdka
KRiesKjMsMI^,
(naproti nunski cerkvi)
pripon.;
d.ili«iwmi   in   -hum-niu   občin-lui
la-tiin U.I.'b.vahiii-o  nm.-luili  ci.-lbr   /i   \-Ao-
vi-inc r. tu\cne   potu-be.  Iri'.i\<lik.>   7.llo^>   nagiob-
w pit /tti.-Mil  ¦••m. 1...-H.. in solidu... hip. (.S. d)                ti-kaim
dež.,1.. i/w;up> -lav. ..l.riii-t\u tudi s\o|i. 11.1  pei.lo.                  ll' -H.)
v  ulici  Morellt -št. 17. v Gorici.
Velika zaloga
kotlov vseh
vrst.   Ha ker |
Kockast v ploščah   in   kotli
'/ažjrnnjt'fian ..
coske sisteme.5 Škropilnico proti poronospori, zagotovljene so-lidnosli iti loCnosti. Sprojemljejo se vsakovrstna v kotlarsko s-troko spada joCa dela, kakor tudi nikhranjc- sabelj, dvokoles itd., in sicer vse po l.ikMiih cenali, «l.i so no boji tekmovanja. rro~i ;¦•<', zapomniti si ulico m slovilko hiše. /a obda n.mirila -si* priporoča udani
Anton Tabaj, 7li ^'> — \7)                         kotlarski mojster.
Klepar Artur Makutz
Ozka ulica I. — G O R IC A — Via Stretta 1.
Škropilnic« proti poronospori (ponovljene   po   Ver-morelovi sestavi).   Baker Je trd in svetel.   Zalistke (valvole) m> more lahko  premeniti. Škropilnica je sestavljena priproslo in tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika. stm- Cena je zelo nizka, -ma Stroj za žvepljanjo sodov iz cinkan«.r'a železa. Priprava za obvarovanje vina pred piesiu bo in cikanjern pri točenju iz soda (kan).                                              XI    1!»   •'
Slcli za žvcpTjanjc grozdju raznih sistemov. Cevi iz gruino za vsakovrstne škropilnice.     P, 4 S !i   -2 -—     ^*«-^_^-f--=--    - •-.-          Sprejemije v  popravljanje  vsakovrstne druge  škropilnice,
^^Sji^^-iS-^-SsS-*-*" kakor tudi prevzema vsa druga v kkparsko obrt spadajoča dela
Dohroznnnn gostilna                    ^
ANTONA VODOPIVCA *
r*—I, o-Sm  350 krat slajši nego sladkor, I ko-
Cukerin m:id ¦> kr.
*»_.l„-,-S..  180 krat slajši nego sla.lknr. 1 ko-
f»..LaHiM v malih paštilah. 1 ki.tna.1 1 kr.— Cllkerin raz_.«,Siljii s pova-lj-m .¦ajii.nni 10!) S. 8-1 15-7           koin;«i«v                     I*- »l  1*" *
JIKDfilCH VOJTfiCII, Nuslo-Praha. DP»   preprodajalcem veliki odbitek.
Razpošiljanji«   hla^si   le   zasebnikom!
Jedca oilnvck 3*10ni. ilofc, zu dosten /a jeduo ' „     S-70 inožko obleko       "   .., j() j stane samo
.ledni   oilre/ek
fgl    .".-IU iz dobi.-     ] ,     i^U           ,              pii-li
,       ,e         \ulue
VI. K.llllg.       )
tloll-kn Ohhlo gl. II). Illa^o za \i ime -ukine ml gl.l. !{'J.', /a ničle, dal;.-; buleii liia/e-tmh hal v, o.he/.ki po -1.1. (! in gbl. !lT>; peiiuienne in do-kui."-. blago z,i ihv.avne uradnike in v-eli /.clezuic in z.i -odnij^ke tabuje, bi.igo iz wdin' (Kaiiig.irul in ilu-Mols. kakor tudi lil.igo za uuitoime finaiu'ue '-It.i/.e m /.cndarmeiije, iid. ihl. i.upo-ilja po to\.iini;kili cenah kol reelua iu '-uliilua )m/.ual.i
^^na3'03" KiBsel-Ambof v Brnu CBrtinn).
Uzorci za-loiij iu fi.uiko. 1'osiljutse. po u/.oi<ili. 1'o/or! 1'. n. ohrin-Uo ojiozaija ".> po-ehito, da se blago dobiMi Mlinui> ceneje, uko se direktno iiaroei ine-lo pii piekupoval. ih Fn ma Kiesel* Amliof v Itruii (KrlliuO i"U[».;ilja \ - blago po remiifnili totariiišltlli cenali brez dodatka ra-(>s           bata, kojetfii krojne! dobiiajo.    Ki    11
pri
petelinu'
v
Trstu
v
ulici Ghega št. 7.
II«L'-. k-b".
"dna
*
S [irCnOGiŠČi, kutc™ t..«-i pristna Ivi* in črna   ^
vina iz Vipavske doline.    |J
Kuhinja ilotnaea z okusno pripravljenimi jedrni.    \*
w
Jcdino pristen
BALZAM
(TiuMiira balManiiea)
$9^^#^V^V^VfV9^VYfVVVfff9fffV^
Anton Potatzky v Corici.
Xa sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
STfttinjiee. — Kožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kro?njarjet prodajalce po sejmih in tnrih ter na deželi.       "2 35   10
kolu m:i
1 o vam a balzama
(.•k.un.ij.1
A. Thlorry-ja
v Progradi priRogntcu.
1'rlstoii  samo s  to trir.  sodim
1-i'Jslrotiiiio /.clciio \iirstvciii)
/.iiiiinko.
Celotna   priprava   mojega  balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev.
!i.,'Jl;.-,,ij,ilidVk,,',,i!,,,,!,;,;-.1! VilZi, "'ir^tln,.'", "iiliii,.
l.nli. u;,.|,. 1/,1,,,.,'k.'   kif ^ /..•!...len. iu.Liijk.iii|t> sl.isii -l.il. i.ku-. s!.d.„ Aii.......,i|.«.. I.dc.injf./.r'ii^>. v,.|i«»\."
Da se iirciirmljo vse
Imam ailslej ta
ultlastveno   renislrovano
varstveno zr.Tnka.
•I.lni
..|...kllllU
Toiarius Itiil/iitiiit Ichnmarja A.TIiicrr.i \ IVcaradi
pri Uo^ntm Ccli.i  fianko  /..(  \-.iko |,(1;iin.   ].i^l.i|<i   \\siMp-0-.M-k.
I "J   »Milil
w>jmli
.'k Id
©                                                                                                    m
In der Papierfabrik                     Papirna tovarna        ^
PodgorajvPodgori
II
sprejme za
\verden
Arbeiterinnen j
"»raen        j papirni dvorani
Papiersaal
aufgenommen.
V  IIomi.i  m  II-ic-oMii,.  :!(!  um!    mm
r.in.nvj.d.-- in pr.-iiiMiul.M.. kak..i tudi prod.ij.d.v t.ikili
f.d/.ilik,.»..\   IhmIimii iu |....11.i-i 7,.koin /,.i \.n-t\n /.n.unk
-tr-n-.. iM.r.mj.il m,.|iiiiM  |„.i,>iii.
.ledino pristno
Gcniifolijsko mazilo
^baliamsko mazila Iz raze centifaha) >.ikii'|»kejše tlafna ina/ilo »»i1-d.inj<wti Velike .iiitise]itiTui MMliiiisti. Posebno \notji n.i s|iiotiK'ira uiinku. Vi i >m'1i m tako stuiih Mi.iiijih bolili. škodah iti l.in.ili ^oto\   >spoh.
desATH!ERRYin     ^i i.oiu»i,««»/...,UJo
PREGRADA              Mmj ncPo dvo litiji i m   ii
i i/pos lj iii i i/posilj i bo jcdino U pioli popi. isnit-imi rnki7ii di pmti powof]u rno-k i (t m > pnMiun Mi/nun 1-Lom m /nojpiii ild /i J lom ki 5 k in mi Sn.uiiu |nd nikiipo\ injiin upln ijo ih poni i tj iiij m pi >-im mi mko ni to pi/iti di j< tu \-i kun luniku \/ i,,ini /„o.nji \.ustMMia /ii.uiik a i tiiiiu .Siliiit/t>svM|»otliiki> d. s V. Tlilom m Puiriadii". \-ik lomu mol i In i /i\it \ inMidil /i \[u>i ibo   k.tuo um to \u-lMno /niniko         V
II II.) lil t    IU   [KNlilinllO   lllOji^l   pdlllO IMl-tlll,.'!   <ui
titolij-kt., i nu/ili lioduu ni podlimi /ikoni /i \ ii Mmi /iiitiik -tiorc |itrMiijil i-(o (ik<i piodi|ili t d7itik ito\ kju nt i, duiiL /i!or't iiuoli -u nun iio-l L tu-lo\on,
I fKui n.i ani?elja laialiaiit to>aina lial/nm.i A Iliicri} ^ Pioinudi »u! Koiratcu liiriioiilji -c l)u/i/j urno in pioli popuj^iijimu  n *>">  JI     i      Ki/u ili pioli |inw,Mjiiziu-ki
yjfcA*tA^A^A Zalcibiuamka. SIDRO. A»A»A»A»A*
WWM\. CAPSIGf COMPOS. I
iz Riehterjeve lekarne v Pragi I pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno zu iinko, s f)Sidromt(\ namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—30     znamko.
i Richterjeva lekarna „pri zlatem levu'
v PRAGI.
i