LETO II. — Laško, junija 1968 — PIONIRJI LJUBLJENEMU MARŠALU ZA ROJSTNI DAN Dragi tovariš Tito! 23 let svobode. 23 pomladi vriskajočih iger in veselega petja. Tudi v Laškem odmeva naša mladost in naša pesem. To si nam priboril Ti in hvaležni smo Ti. Sredi pomladi praznuješ. Kaj naj Ti podarimo? Mladi smo še in včasih nebogljeni. Želimo, da občutiš našo toplo ljubezen. Življenje je lepo in hrani v sebi mnogo. In na nas je, da se učimo, da iščemo lepoto, resnico in še druge vrednote, ki bogatijo človeka. Obljubljamo Ti, da se bomo učili in iskali te vrednote, ker hočemo v bodočnosti čutiti v sebi ponos človeka ustvarjalca. Ta obljuba je naše darilo Tebi — tovariš Tito. Pionirji osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem Laško je sprejelo in pozdravilo štafeto mladosti Podobne čestitke svojemu velikemu učitelju maršalu Titu za njegov ?6. rojstni dan so v soboto, 18. maja popoldne prinesle tudi štafete pionirjev, mladincev in mladink iz Rečice pri Laškem, Reke, Breze nad Laškim in Vrha ter od prebivalcev iz Laškega in okolice, ko je Laško pred domom »Dušana Poženela« sprejelo in pozdravilo štafeto mladosti. V šopek izrečenih čestitk so poleg svojih delovnih obvez povezali tople in iskrene želje, da bi naš Tito še dolgo ostal naš in med nami tudi delovni kolektivi Rudnika, Zdravilišča, Volne in Bora iz Laškega. In ko je ob 15.20 uri štafeta mladosti nadaljevala pot proti Celju, so izpred doma »Dušana Poženela« še dolgo odmevali zvoki partizanskih pesmi, naše misli pa so bile spet ob njem — ob Titu, ki je tako naš. Številka 6 Sindikalne podružnice so tekmovale Tako kot prejšnja leta je bilo tudi letos v počastitev delavskega praznika — 1. maja tekmovanje sindikalnih podružnic v streljanju z zračno puško. To že tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Laško je bilo v nedeljo 21. aprila 1968 v veliki dvorani doma »Dušana Poženela« v Laškem. Tehnično plat je izvedel nadvse zadovoljivo občinski odbor strelskih organizacij. Tekmovanja se je udeležilo 13 štiričlanskih ekip iz 11 sindikalnih podružnic, kar pomeni, da je tekmovalo skupno 52 članov sindikata. Tudi rezultati, ki so jih dosegli tako posamezniki kot ekipe v celoti, so bili na zadovoljivi višini. Prvo mesto je dosegla ekipa sindikalne podružnice ELKOV Laško z 872 krogi od 1200 možnih; drugo mesto ekipa sindikalne podružnice PAPIRNICE Radeče z 866 krogi in tretje mesto druga ekipa iste podružnice z 847 krogi. Med posamezniki je bil najboljši KOŽAR Tone iz Papirnice Radeče z 237 krogi, na naslednja mesta pa so se uvrstili ZEME Alojz iz ELKOV Laško, ERNESTL Rafko iz Kurilnice Zidani most, BREČKO Stane iz ELKOV Laško, KNEZ Verica iz Papirnice Radeče itd. Doseženi rezultati tako ekipno kot posamezno kažejo, da se je v sindikalnih podružnicah povečalo zanimanje za strelski šport, saj je razlika v krogih minimalna, pa tudi ni več izrazito boljših ekip, tako da je pri odločanju za dosežena mesta marsikje bilo treba vzeti v poštev število zadetkov z večjo vrednostjo. Vse torej kaže, da bo v bodoče treba še z večjo prizadevnostjo pristopiti k organizaciji tega in podobnih tekmovanj, zavedajoč se, da se preko takšnih oblik najbolj spoznavajo problemi in interesi posameznih podružnic in njihovih članov. C* K. Kitil 17 T1 A 17" 4 I r I ZDAJ JE ČAS ZA ZATIRANJE KOLORADSKEGA HROŠČA ITI Ij I UVALU IN KROMPIRJEVE PLESNI Krompir je po naših njivah že ozelenel, ponekod se je tudi že pojavil koloradski hrošč, približuje pa se tudi nevarnost krompirjeve plesni, zato nekaj besed o obeh škodljivcih krompirja in na koncu o zatiranju, ki ga tudi letos ne smemo opustiti ali zanemariti. KOLORADSKI HROŠČ — NAJBOLJ NEVAREN KROMPIRJEV ŠKODLJIVEC Koloradski hrošč je najnevarnejši krompirjev škodljivec, nevaren, zlasti zato, ker se izredno hitro množi in so zlasti njegove ličinke sila požrešne. Ko prileze spomladi hrošč iz zemlje, izleče samica v kupčke 5—70 pomaračnorumenih jajčec. Ena samica lahko izleže do 2.400 jajčec, iz katerih se po štirih do dvanajstih dneh izležejo ličinke. Ličinke požrešno objedajo krompirjevo listje. V dveh do treh tednih dorastejo, nato zlezejo v zemljo, kjer se zabubijo do 30 cm globoko. Buba ostane v zemlji približno 7 dni. V tern času se iz nje izvije hrošček, ki še en teden ostane v zemlji, nato pa zleze na površino, kjer začne objedati krompirjevo rastlino. Po desetih do 12 dneh prično samice odlagati jajčeca na spodnjo stran listov. Razvoj od jajčeca do hrošča traja približno pet do šest tednov in ima v enem letu lahko tri rodove. IZ VSEBINE JUNIJSKE ŠTEVILKE • ŠTAFETA MLADOSTI • SINDIKALNE PODRUŽNICE SO TEKMOVALE A ZATIRANJE KOLORADSKEGA HROŠČA IN KROMPIRJEVE PLESNI A LES ZA DOMAČO UPORABO IN ZASEBNE ŽAGE A NASTOP MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV A STIPENDIJE ZA MLADINCE A GOSTOVANJE KOMORNEGA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ CELJA A SREDSTVA ZA KULTURNO IN ŠPORTNO DEJAVNOST A KAKO JE S PLAČILOM PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA A AKCIJA ZA ASFALTIRANJE CE-STE OD SMARJETE DO OGEC A MODERNIZACIJA CESTE DOL PRI HRASTNIKU—SMARJETA A OBRAČUNAVANJE PRISPEVKA PO ODBITKU A RAZNE OBJAVE A SLIKE: FOTO KINO KROŽEK LAŠKO A POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO ZNAKI IN POJAVI KROMPIRJEVE PLESNI Krompirjeva plesen napada liste, stebla in gomolje. Na listih se pojavi lahko že sredi junija, najprej na robu listov, kjer opazimo tem-norjave, včasih tudi črne pege, ki se v vlažnem vremenu naglo večajo in razširijo čez vso listno površino. V vlažnem vremenu opazimo na spodnji strani obolelih listov lahko belo prevleko — plesen, vidno le ob robu peg. Sama plesen živi v list- PAVLINA PLAZNIK, ing. agronomije nem tkivu v obliki podgobja. Tam se širi med listnimi celicami, v katere spušča svoje številne sesajoče bradavice (pijavke). S temi pijavkami se plesen preživlja na škodo listnih celic, ki zaradi tega odmirajo. Bolezen se zelo naglo širi, če so ugodni vremenski pogoji. Bolezen se najbolj širi v vlažnem in toplem letu, ko se deževno vreme menjava s sončnim. Nevarnost za plesen se pojavi že, če je več dni zaporedoma velika zračna vlaga in če je povprečna dnevna toplota nad 10° C, zlasti takrat, ko je krompirjev nasad že strnjen, to je pred začetkom cvetenja. Krompirjeva plesen zaide velikokrat tudi na gomolje, ko dež odnese trose z rastlin v zemljo. Čim globlje so gomolji, tem manjša je nevarnost okužbe. Okuženi gomoiji imajo nekoliko udrte rjavkaste pege in koža dobi svinčeno barvo. Kadar je bolezen močno razširjena, gomolji tudi gnijejo in se spremenijo v smrdljivo kašasto gmoto. Te gnilobe ne povzroča plesen, ampak razne bakterije in glivice, ki se naselijo na obolele gomolje in ravno zato je krompirjeva plesen še bolj nevarna. Da bi preprečili večjo okužbo gomoljev, počakamo z izkopom kakih 14 dni potem, ko se je krompirjeva cima posušila, trosi oslabeli in ne prenašajo več okužbe. KAKO ZATIRAMO KROMPIRJEVO PLESEN IN HROŠČA? Krompirjevo plesen in hrošča lahko zatiramo s škropivi ali s prašili. Škropiva so navadno cenejša in uspešnejša. Prašila namreč dež rad izpere, zato moramo pogosteje za-praševati, kar podražuje borbo zoper bolezni in škodljivce. Zapraše-vanje je priporočljivo le na majhnih parcelah, v hribovitih legah in tam, kjer primanjkuje vode. Škropljenje zoper koloradskega hrošča in krompirjevo plesen lahko kombiniramo. Zoper plesen, podobno kakor za vse glivične bolezni, je bolje škropiti nekaj dni pred pojavom bolezni kakor pa pozneje, ko je bolezen že razširjena. Na podlagi raznih opazovanj je ugotovljeno, da je najbolje škropiti plesni že sredi junija. V deževnem in toplem vremenu moramo škropljenje vsakih 14 dni ponoviti. Pri škropljenju moramo paziti, da škropimo od spodaj navzgor, ker napada krompirjeva plesen liste najbolj s spodnje strani. Na hektar porabimo le 300—400 litrov škropiva, škropiti pa moramo tako, da površino njive pri škropljenju zameglimo. Sredstva, ki jih imamo za zatiranje koloradskega hrošča letos na zalogi, so: sevin, dimecron, unden, dieldrin in deloma tudi DDT (pan-takan) in kombinacije DDT in lin-dana. Kdor je doslej uporabljal či- Našim naročnikom TE DNI SMO VSEM NAROČNIKOM, KI NISO IMELI PLACANE NAROČNINE VSAJ ZA PRVO POLOVICO LETOŠNJEGA LETA, POSLALI OPOMINE IN TEM PRILOŽILI POLOŽNICE. PONOVNO PROSIMO VSE, DA SVOJO OBVEZNOST IZPOLNITE BREZ ODLAŠANJA IN NAROČNINO NAKAŽETE ŽE V PRIHODNJIH DNEH. S PLAČILOM CELOLETNE NAROČNINE 12 DINARJEV SI BOSTE ZAGOTOVILI REDNO POŠILJANJE LISTA. NAM PA PRIHRANILI NEPOTREBNE STROŠKE. UPRAVA sti lindan, pa ni bil učinkovit, naj si letos nabavi enega od navedenih sredstev. Navodila za pripravo škropiva dobite na embalaži ali pa pri prodajalcu, ki mora biti s tem seznanjen. Zoper plesen pa uporabljamo lahko: Duphar du Ter, Dithana M-45 in še nekatera druga, lahko tudi modro galico, bordojsko brozgo ali bakreno apno. Vse kmetovalce opozarjamo, da zatirajo koloradskega krošča in krompirjevo plesen, ker bo kmetijska inšpekcija proti kršilcem uvedla postopek na podlagi zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36/65). O pojavu krompirjeve plesni zlasti spremljajte objave v radiu in dnevnem časopisju, v katerih objavlja Kmetijski inštitut svoje napovedi o pojavu te bolezni. lES ZA DOMAČO UPORABO IN ZASEBNE ŽAGE Kaj je takoimenovana domača uporaba? Vsak gozdni posestnik ve, kaj pomeni domača poraba. Vseeno pa menim, da ne bo odveč, če domačo porabo nekoliko razčlenimo, analiziramo v okviru določil zakona o gozdovih. Tudi tisti, ki nimajo gozda, imajo često popolnoma napačne predstave, kako je s to rečjo. Pojem domača poraba je že star. Toliko let ima, kot naša nova, povojna Jugoslavija. Vendar pa se je oblika, pa tudi vsebina tega pojma spreminjala. Menjavala se je v skla- Takšen sistem je bil v veljavi vse do jeseni leta 1965, ko je izšel novi zakon o gozdovih, ki je stvari bolj preciziral in jim dal tudi zakonsko obliko. Mnogi gozdni posetniki, pa tudi drugi, še danes govorijo o 2 ku-bikih domače porabe in podobno, čeprav že 3 leta veljajo povsem druga določila. Kolikor je čas dopuščal in prilike, so te stvari že gozdarji razložili, bodisi ob priliki ođkazila ali pa ob kakšni drugi 'priliki. Naj bo torej ta sestavek prispevek k temu, da bi bili gozdni posestniki pra- MARKO KMECL, dipl. ing. gozdarstva ska skupščina s posebnim odlokom vse gozdove SLP (državne) in zasebne v gospodarjenje eni gozdno gospodarski organizaciji. Samostojno bodo še naprej gospodarile le tiste delovne organizacije, ki so imele gozdove v svoji posesti na dan sprejetja tega zakona. Naša občina je sprejela sklep o prenosu gospodarjenja z vsemi gozdovi na svojem območju na Gozdni obrat Laško in Radeče v letu 1966. Verjetno ni nihče od kmetov lastnikov gozdov v tem času opazil, da bi se bil način gospodarjenja spremenil. Tudi odnosi gozdnega obrata do kmeta lastnika so ostali takš- du z razvojem gospodarstva in družbenih proizvodnih odnosov. Vsak se verjetno še spominja, da je bil včasih vsak gozdni posestnik avtomatično oproščen za 4.000 SD gozdnega sklada. Misel tega določila ni bila, da dà lastniku gozda neko beneficij o v finančnem smislu, temveč je bil to le način, s katerim mu je bilo priznano, da rabi določeno količino lesa za domače potrebe in da za tak les, ki ga je porabil doma, pač ne more biti obdavčen. Tukaj pa je treba opozoriti na izvor tega »obdavčen«. Uporabljamo ga za to, ker je ta beseda najbolj uporabljiva, kadar govorimo o denarju, ki ga pobere bodisi družba, bodisi kakšna delovna organizacija ali pa posameznik. V članku v številki 2 »Našega dela« smo govorili o gozdnem skladu. Dovolite, da ponovim vsebino pisanja. Tu nikakor ne moremo govoriti o davku. Gozdni sklad ali biološka amortizacija se zliva v posebno vrečo. In ta denar se vrača v gozdove. Uporablja se za njihovo obnovo, nego, varstvo, popravilo itd. Torej še enkrat, tu ne gre za davščino, temveč za posebno obliko zbiranja amortizacijskih sredstev, ki bi razdrobljena po posameznikih ne imela nobenega pomena, zbrana v okviru večje gozdno gospodarske skupnosti pa predstavljajo dokajšen finančni potencial, s katerim se da tudi v gozdu nekaj narediti. Ponekod so pozneje določilo o oprostitvi 4000 SD gozdnega sklada zamenjali z novim, ki je pravzaprav vsebinsko enako prejšnjemu le, da je nekoliko razumljivejše. Menjala se je torej samo oblika. Vsak gozdni posestnik je bil oproščen gozdnega sklada za 2 m3 iglavcev. Tu spet ne gre za finančno koncesijo, temveč priznavanje dejstva, da vsako kmečko gospodarstvo potrebuje nekaj lesa za vzdrževanje svojega gospodarstva. To je z drugimi besedami pomenilo, da si je lahko od odkazane količine letno zadržalo doma 2 ms iglavcev. vilno poučeni, kaj je smisel domače porabe lesa in kako je zakonodajalec ta pojem tudi uzakonil. Eno najbolj pomembnih določil zakona o gozdovih, ki ga je republiška skupščina Slovenije sprejela v jeseni 1965, je, da daje občin- Kot smo že poročali v prejšnji številki, bo v nedeljo 2. junija 1968 ob 15. uri na nogometnem igrišču v Laškem velika tombola. Skupna vrednost vseh dobitkov je 5,000.000 S-dinarjev. Tombola bo imela 23 glavnih dobitkov. Med temi dobitki je osebni avto »ŠKODA 1000 MBG de Luxe«, motorna kosilnica »Alpina« s priključkom za žetev, motorna žaga »Stihi«, televizijski sprejemnik, moped »Tomos«, elektromotor, radijski aparat, moško in žensko kolo, oprema in razni praktični predmeti ni, kot so bili. Spremembe niso bile opazne zategadelj, ker je gozdni obrat v praksi že delal po idejah, ki jih je zakonodajalec v zakonu o gozdovih uzakonil. (Nadaljevanje na 4. strani) za dela v gospodinjstvu in kmetijstvu. Čisti dobiček tombole je namenjen za gradnjo odprtega plavalnega bazena v Laškem. Tombolske karte po 5,00 din so že na voljo v vseh javnih lokalih, na dan prireditve pa tudi pri posameznih prodajalcih v mestu in na prireditvenem prostoru. V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo. Ne zamudite te izredne priložnosti, ko boste morda prav vi postali srečni dobitnik kateregakoli glavnega dobitka! V NEDELJO, 2. JUNIJA 1968 velika tombola v Laškem KDO BO SREČNI DOBITNIK OSEBNEGA AVTOMOBILA LES ZA DOMAČO UPORABO Teh nekaj citiranih stavkov v celoti uravnava domačo uporabo lesa. Uvod: lastnik gozda, danega v gospodarjenje ... še enkrat pove, da se določilo nanaša le na gozdove, ki so bili dani v gospodarjenje gozdno gospodarski organizaciji. Torej pri nas velja to za vse zasebne gozdove. Iz tega stavka tudi sledi, da ima lastnik gozda nekatere pravice (ki jih potem v nadaljnjem besedilu ne našteva) čeprav je skupščina občine prenesla vse zasebne gozdove v zasebni lasti v gospodarjenje gozdnemu obratu. Dalje ima posestnik pravico do lesa za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. To pomeni, da so koristniki te pravice lahko le kmetje, oziroma kmečka gospodarstva. Torej lastniki gozda, ki jim je kmetijstvo in gozdarstvo glavni vir dohodkov. Vsi drugi, ki so poleg kmetovanja še lahko dru- Mladinski pevski zbori so peli v Laškem Revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov, ki je bila pred nedavnim v Laškem, je pripravila izredno presenečenje več sto občanom, Id so prisostvovali na tej zares kvalitetni kulturni prireditvi. Nastopili so pevski zbori iz osnovne šole Laško, Vrh, Jurklošter, He-nina, Rimske Toplice, Sedraž, Zidani most, Radeče, Jagnjenica in Svibno. Če upoštevamo, da sta iz Rimskih Toplic in Radeč nastopila po 2 pevska zbora, je na reviji sodelovalo 12 pevskih zborov z več kot 350 mladimi pevci. Od zadnje revije, ki je bila pred dvemi leti, moramo ugotoviti, da se je kvaliteta pevskih zborov izredno izboljšala in to zlasti pri nekaterih okoliških zborih, ki delajo sicer pod izredno težkimi pogoji, pa vendar vidno izstopajo od ostalih pevskih zborov. Zasluga za to gre po vsej verjetnosti mlajšemu pedagoškemu kadru, ki je že v času šolanja na učiteljišču v precejšnji meri osvojil znanje, kakršno je potrebno za uspešno delo z mladinskimi pevskimi zbori. T. K. (Nadaljevanje s prejšnje strani) 42. člen zakona o gozdovih pravi dobesedno: Lastnik gozda, danega v gospodarjenje gozdno gospodarski organizaciji, ima tele pravice: 1. pravico do lesa za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstva in za potrebe domače lesne obrti (suba roba in obodarstvo) v okviru donosnih možnosti svojega gozda ter pravico do sečnih odpadkov, kolikor jih gospodarska organizacija ne uporablja sama za industrijske namene. Količino in vrste lesa določa okvirno skupščina občine, na katerem območju ležijo prizadeti gozdovi in sicer potem, ko je dobila mnenje in predloge gospodarske organizacije; 2. pravico pasti v svojem gozdu itd. MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE IVANA KOVAČIČA—EFENKE S HENINE PRI JURKLOŠTRU POD VODSTVOM STANKE VIZOVIŠEK gače zaposleni (delavci, rudarji, uslužbenci, železničarji itd.) nimajo te pravice. V celoti so dolžni plačati biološko amortizacijo. Ker smatramo gozdarji, da ima tudi takšen posestnik, če ima doma gospodarstvo, določene potrebe po lesu, smo to določilo s pravilnikom uravnali tako, da tudi le-ta lahko dobi les iz svojega gozda, le da plača biološko amortizacijo za dotični les in minimalne stroške gospodarjenja, ki jih ima gozdni obrat s takšnim lesom. V praksi iz- PO SPREJEMU MLADIH PEVCEV OB REVIJI MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, KI JE BILA 28. APRILA 1968 V LAŠKEM, SE JE OD ŽELEZNIŠKE POSTAJE OB ZVOKIH GODBE NA PIHALA IZ LAŠKEGA RAZVILA PROTI MESTU POVORKA, PRI KATERI JE SODELOVALO VEC STO MLADIH PEVCEV, ŠPORTNIKI IN DRUŠTVA S PRAPORI gleda ta stvar za takšnega lastnika gozda še nekoliko ugodnejša. Gozdni obrat obračunava namreč le biološko amortizacijo, stroške gospodarjenja pa v primeru, kadar gre za reden obračun, izpusti. Zaračuna jih le, kadar je prisiljen, da dolg izterja. Tudi sinovi in hčere in drugi bližnji sorodniki nimajo pravice do lesa iz domače porabe. Zaradi obstoječih socialnih razmer je morala gozdno gospodarska organizacija poiskati neko pot, po kateri bi vsaj delno lahko obšli togost takšnega določila. Zato v primeru, kadar gre za kakšne dote ali druge poravnave materialnega zna čaja med sorodniki, uberemo posebno pot. (Nadaljevanje in konec članka v prihodnji številki) ŠTIPENDIJE ZA MLADINCE, KI JIN VESELI VOJAŠKI POKLIC Republiški sekretariat za narodno obrambo SR Slovenije je razpisal štipendije za šolsko leto 1968/69 za šolanje mladincev slovenske narodnosti na srednjih šolah. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje: a) Splošni pogoji: — da so zdravi in sposobni za aktivno službo v JLA, kar ugotovi vojaška zdravniška komisija; — da so vzornega vedenja; ■ — da niso sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku; EDINSTVENO KULTURNO DOŽIVETJE GOSTOVANJE KOMORNEGA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ CELJA V soboto 18. maja je v Laškem gostoval pod vodstvom prof. Egona KUNEJA komorni moški pevski zbor iz Celja. Raznovrsten in kvaliteten program ter izvrstna izvedba nedvomno dokazujeta visoko umetniško raven zbora, ki je zbranim ljubiteljem dobre glasbe nudil za naše — laške razmere — edinstveno doživetje. Poslušalci smo na koncertu samem izvedeli, da se je zbor z gostovanjem v Laškem želel oddolžiti za podporo enemu izmed svojih mecenov — Pivovarni Laško, ki je poskrbela za svečano vzdušje na zaključku koncerta, ko se je njen predstavnik zahvalil zboru in predal pevovodji in napovedovalki simbolično darilo — šopka s tradicionalno kolekcijo piva. S svojo zahvalo je predstavnik Pivovarne izrazil to, kar smo čutili vsi poslušalci koncerta, ki so se zahvalili gostujočemu zboru z burnim aplavzom. Edino neljubo presenečenje na koncertu je bil nenormalno majhen obisk tako, da se je nehote vsililo vprašanje, ali je v Laškem zares dovolj kulturnih prireditev in so ljudje z njimi že zasičeni ali pa je laška publika zanje popolnoma nezainteresirana. V imenu tistih, ki cenijo take in podobne kulturne prireditve, pa smo dolžni izreči zahvalo za lepo doživetje tako komornemu moškemu pevskemu zboru iz Celja in njegovemu vodji prof. Egonu KUNEJU kot tudi Pivovarni Laško. Želimo pa, da bi se mecenom najrazličnejših kulturnih prireditev pridružilo čimveč naših delovnih organizacij. Sonja OCEPEK — da imajo priporočilo občinskega Sveta za narodno obrambo. b) Posebni pogoji: — za učence prvega razreda, da so končali osemletko najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1952. leta ali pozneje; MARTIN KOLARIČ — za učence drugega razreda, da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom in so rojeni 1951. leta ali pozneje; — za učence tretjega razreda, da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom in so rojeni 1949. leta ali pozneje; — za učence četrtega razreda, da so končali predhodni razred z najmanj dobrim uspehom in so rojeni 1948. leta ali pozneje. Natečaja se lahko udeležijo dijaki srednjih šol in učenci osmega razreda osnovnih šol, ki so rojeni 1952. leta in pozneje. Osnovnošolci se lahko udeležijo natečaja še preden končajo šolanje. Vsi, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, se morajo obvezati, da bodo po končani srednji šoli vstopili v eno od naslednjih vojaških akademij : 1. Vojaška akademija kopenske vojske (pehota, topništvo, oklepne enote, atomsko-biološko-kemična obramba, zveze in prometna služba); 2. Vojaška akademija za protiletalsko obrambo; 3. Vojaška pomorska akademija; 4. Vojaško-tehnična akademija Vi- soke šole kopenske vojske; 5. Letalsko-tehniška vojaška akademija; 6. Momariško-tehnična vojaška akademija. Hkrati se morajo štipendisti obvezati, da bodo po končanem šolanju ostali v aktivni službi v JLA najmanj 10 let. Republiški sekretariat za narodno obrambo bo izplačeval svojim štipendistom štipendije in denarna nadomestila za nakup šolskih pripomočkov in to: Štipendije: za I. razred -— 400,00 N-din mes. za II. razred — 450,00 N-din mes. za III. in IV. razred — 500,00 N-din mes. Denarno nadomestilo za nakup šolskih pripomočkov: za I. razred — 250,00 N-din letno za II. razred — 270,00 N-din letno za III. in IV. razred — 300,00 N-din letno Štipendije se izplačujejo za vseh 12 mesecev v letu, začno se pa izplačevati od prvega naslednjega meseca po rešitvi prošnje, vendar ne pred 1. septembrom 1968. Prošnje vlagajo interesenti pri odseku za narodno obrambo občine ter morajo biti pisane na posebnem obrazcu. Obrazec in podrobna pojasnila dobi vsak kandidat na tem odseku. (Nadaljevanje na 6. strani) Letos več sredstev za kulturno in športno dejavnost Potrebe kažejo, da bomo morali v bodoče razvoju kulture in športne dejavnosti v občini posvetiti več pozornosti, predvsem pa izboljšati gmotni položaj ter organizacijo širšega koriščenja sredstev, ki jih imajo delovne organizacije za te namene na razpolago. Do letos je zagotavljal sredstva za razvoj kulture in športne dejavnosti deloma proračun občine in le redke nekatere delovne 'organizacije v občini. Višina teh sredstev je bila vselej odvisna le od razpoložljivih sredstev proračuna in končno tudi od razumevanja posameznih članov delovnih organizacij in skupščine, ki so ta sredstva delili. Da bi se zagotovila večja sredstva za potrebe kulture in športne dejavnosti, je bil pred kratkim ustanovljen družbeni sklad, v katerega naj bi se poleg proračunskih sredstev stekala tudi sredstva delovnih organizacij, ki bi naj v tem primeru prispevala 0,30 %o od skupne mase osebnih dohodkov. Tako zbrana sredstva bi po predvidevanjih dosegla okrog 40.000 dinarjev. In če upoštevamo še sredstva, ki jih bo v omenjeni sklad prispeval občinski proračun, bi ta sredstva vključno tudi namenska sredstva za knjižnice, lahko dosegla 70.000 dinarjev. No, in če vemo, da je bilo lani za potrebe kulture namenjenih le 5.000 din, smo v pogledu zbiranja sredstev za te namene, napravili pomemben korak naprej. O tej obliki zbiranja sredstev za kulturno in športno dejavnost je nedavno razpravljal tudi razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta, na katerem so sodelovali tudi predsedniki sindikalnih podružnic, ki so sklenili začeto akcijo podpreti in na ta način zagotoviti skladu za kulturno in športno dejavnost potrebna sredstva. Tone Knez (Nadaljevanje s prejšnje strani) Natečaj traja do 15. avgusta 1968. Ker je pogoj, da lahko postane vojaški štipendist le mladinec, ki je popolnoma zdrav, bodo pred sklenitvijo pogodbe o štipendiranju vsi kandidati zdravniško pregledani pred posebno vojaško zdravniško komisijo. Posebej naj poudarim, da pogodba obvezuje štipendista oziroma njegovega zakonitega zastopnika, na povračilo prejete štipendije, če šti- pendist ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti, to je, če po končani srednji šoli ne bi hotel nadaljevati šolanja na vojaški akademiji ali zaradi malomarnosti ne bi končal šolanja na srednji šoli. Ce postane štipendist nesposoben za službo v JLA ali nastopijo druge nepredvidene okolnosti zaradi višje sile, potem se prekinejo obojestranske pogodbene obveze ter dijaku ni treba vračati sprejete štipendije. Vsem mladincem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in imajo veselje do vojaškega poklica, priporočamo, da se prijavijo na natečaj, da postanejo vojaški štipendisti in nato aktivni oficirji naše jugoslovanske ljudske armade. Biti pripadnik naše armade, je čast za vsakega našega občana, saj je JLA naslednica naše slavne partizanske vojske, ki je rastla in se razvijala v hudih bojih z okupatorjem in domačimi izdajalci ter na kraju osvobodila našo domovino. Postati aktivni oficir JLA pomeni, biti naslednik naših slavnih partizanskih komandirjev in komandantov, katerih junaštvo, iznajdljivost in požrtvovalnost še danes občudujemo. In kakor je v borbi rastel komandni kader iz vrst delavcev, kmetov in delovne inteligence, tako tudi danes želi JLA, da bi jo še naprej vodili sinovi teh slojev. Ugodnosti, ki jih v obliki štipendij nudi republiški sekretariat za narodno obrambo, imajo namen omogočiti šolanje in vstop v vojaške akademije večjemu številu slovenskih mladincev, katerih starši nimajo sredstev za nadaljnje šolanje svojih sinov, ki pa sicer imajo veselje do vojaškega poklica. Višina štipendij v srednjih šolah, brezplačno šolanje v vojaških akademijah in takojšnja zaposlitev po končanem šolanju, to so ugodnosti, katerih zlahka ne najdemo. Ne glede na lepoto in častno mesto oficirskega poklica pa je le-to med nami premalo znano in cenjeno. Marsikdaj čujemo pripombo, da Slovenci nismo narod vojakov in da zato ni dovolj oficirjev Slovencev v JLA. NOB in zgodovina preteklih vojn pa dokazuje prav nasprotno, saj je bil slovenski vojak in oficir vedno cenjen in spoštovan. Neizpodbitno dejstvo je, da je tudi danes v JLA Slovenec cenjen kot vojak. Drži pa, da je poklic vojaka primeren le za odločne in požrtvovalne mladince, za ljudi, ki dajo na svojo čast in čast domovine, ki jim niso odveč napori in samoodrekanje, kadar je to potrebno. Vojaški poklic je poklic junakov, poklic hrabrih. Menimo, da je prišel čas, ko morajo ljudje, ki skrbe za usmerjanje mladine v poklice, predvsem pa šole in družbeno-politične organizacije storiti več, da bi bili naši mladi ljudje seznanjeni z možnostmi in lepoto vojaškega poklica, da bi spoznali vsi občani, da je obramba naše domovine stvar nas vseh. Storimo vse, da bo v bližnji bodočnosti v JLA čimveč oficirjev tudi z območja naše občine. NOV DELOVNI ČAS ZAVODA ZA KATASTER Zavod za izmero in kataster zemljišč v Celju je sporočil, da bo imel od i. maja do 31. avgusta 1968 delovni čas vse dni razen sobote od 6. do 14. ure. Vsaka prva sobota v mesecu je delovni dan. Za občane naše občine ima zavod uradne ure za stranke vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. IMENOVAN JE IZDAJATELJSKI SVET GLASILA »NASE DELO« Občinska skupščina je na minuli seji imenovala 17-članski izdajateljski svet. Svet sestavlja: 10 predstavnikov delovnih organizacij s področja občine, po 1 predstavnik Občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta ter 5 predstavnikov občinske skupščine. Naloga izdajateljskega sveta je, da bo uredniškemu odboru dajal smernice in pobude k programu glasila, predvsem pa, da bo obravnaval gospodarska in finančna vprašanja glasila in v širšem smislu skrbel za njegovo smer in uveljavitev. SE ODLAŠAJTE S PLAČILOM PRISPEVKA ZA UPORABO MESTSEGA ZEMLJIŠČA 1. maja letos je poteklo leto dni, odkar je bil uveden prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Kljub številnim težavam pri odmeri tega prispevka, ugotavljamo da je to delo opravljeno, razen nekaterih sprememb, ki sproti nastajajo in se bodo pojavljale tudi v prihodnje'. Težišče dela bo tako treba prenesti na usmerjanje zbranega prispevka ter stremeti za čim boljšimi učinki vlaganj v gradnjo in rekonstrukcijo komunalnih objektov. Upravni odbor sklada prispevka za uporabo mestnega zemljišča je v začetku letošnjega leta sprejel program del in finančni načrt, ki predvideva skupne dohodke iz lanskega in letošnjega leta v višini 279.000 dinarjev. Sredstva tega prispevka je upravni odbor razporedil predvsem v modernizacijo cest in deloma za javno razsvetljavo v krajih, kjer je bil prispevek predpisan. Žal ugotavljamo, da dejanski dohodki sklada zaostajajo za predvidenimi, kar je vzrok predvsem v nerednem plačevanju prispevka zavezancev. Tak nereden dotok denarja seveda onemogoča realizacijo programa del in ga odlaga na kasnejši čas. Glede na to, da je večina denarja namenjena za modernizacijo cest oziroma ulic, utegne imeti odlaganje zelo škodljive posledice, saj so ta dela vezana na določen letni čas in vreme. Odveč pa bi bilo poudarjati, da razkopane ulice in prašne ceste kar kriče po rešitvi. Zaradi tega ponovno opozarjamo vse tiste zavezance prispevka, ki svojih obveznosti ne poravnavajo redno, da zaostanke čimprej plačajo in da se v prihodnje drže rokov, ki so določeni v odločbi. S tem se bomo izognili neljubim postopkom izterjave, ki navsezadnje niso za nikogar prijetni, se bo pa treba poslužiti tudi teh, če obveznosti ne bodo do roka plačane. S tem pa bodo za takšne zamudnike nastali novi in občutni stroški. P. KRAJEVNA SKUPNOST RIMSKE TOPLICE Akcija za asfaltiranje ceste od Šmarjete do Ogeč Ko sta ta mesec svet naše krajevne skupnosti in pozneje še njen izvršni odbor obravnavala vprašanje urejanja in vzdrževanja cest na območju naše skupnosti, »ta ugotovila, da so vzdrževalna dela na okoliških cestah v teku. Ob sodelovanju občanov s posameznih področij ter s finančno pomočjo krajevne skupnosti bodo ceste že v kratkem urejene. Svet Krajevne skupnosti je tudi ugotovil, da je bila prva faza urejanja cestišč v Rimskih Toplicah, tj. v neposrednem zdraviliškem področju lansko leto uspešno zaključena, ker so v tej akciji za financiranje tega cestišča sodelovale s svojimi sredstvi predvsem občina, nekatere delovne organizacije in delno tudi krajevna skupnost. Letos sta kot druga faza na področju naše krajevne skupnosti v programu dve pomembni akciji: 1. ureditev križišča v šmarjeti, tj. zgraditev nove 6 m široke asfaltne ceste III, reda Dol—Šmarjeta s priključkom na asfaltno cesto II. reda, kar financira iz svojih sredstev Republiški cestni sklad, ker se bodo z zgraditvijo te ceste zasavske občine povezale v cestno prometno mrežo proti Celju in Zagrebu; 2. asfaltiranje ceste od šole v Šmarjeti do Tajhmajstra na Ogečah, ki bo s prvo akcijo tekla vzporedno. Asfaltiranje tega cestnega odseka se bo financiralo iz lokalnih virov. Občina je za to namenila 6,500.000 starih dinarjev deloma iz letošnjega proračuna, iz sklada za uporabo mestnega zemljišča in iz občinskega investicijskega sklada, čeprav znaša celotna predračunska vrednost teh del nekaj nad 9,000.000 starih dinarjev, občina pričakuje, da občani naše KS z desnega brega Savinje od šole do skrajnega naselja Rimskih Toplic v tej akciji sodelujejo s svojimi prispevki in zberejo do 2,000.000 starih dinarjev, ker bi se dalo s skupnimi sredstvi 8,500.000 dinarjev doseči z izvajalcem sporazum, da bi ta dela opravil za ta znesek. Cestni odsek od šole do križišča v šmarjeti bi ostal enake širine, kakor je sedanji, vendar z asfaltno oblogo in zaščitnim asfaltnim slojem, dočim bi se cestni odsek od sedanjega križišča v šmarjeti do Tajhmajstra kot bodoča cesta, ki bo povezovala šmarjeto z novim naseljem na Ogečah, zgradil in asfaltiral v širini 5 m. Svet KS je zato sklenil, da začne z akcijo zbiranja prispevkov pri občanih že v prihodnjih dneh, da bi dela za asfaltiranje tega cestišča bila izvršena že takrat, ko bo zgrajena nova cesta Dol—šmarjeta. Zato bodo za zbiranje prispevkov pooblaščene ekipe obiskale občane naše skupnosti, da sodelujejo pri tej akciji in se obvežejo prispevati svoj delež. Svet in izvršni odbor Staro se umika novemu VOJAŠKO GRADBENO PODJETJE JE ZAČELO Z DELI ZA MODERNIZACIJO CESTE SMARJETA-DOL PRI HRASTNIKU Točno 23 let po osvoboditvi — na dan zmage 9. maja 1968 — so zabrneli buldožerji JLA in odrinili prve kubike zemlje v Šmarjeti za traso nove 6 m buldožer odstranjuje zadnje ostanke temeljev lesene Barake — drvarnice OB NEKDANJEM MALŠKOVEM MLINU V ŠMARJETI Ne bi verjeli, SREDI MAJA Plug za pluženje snega št. 130 iz registra osnovnih sredstev Cestnega podjetja Celje je v križišču ceste III. reda v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah obtičal... Toda ne v snegu, ampak v malomarnosti delavcev iz tega podjetja, ker ga še do sredine maja niso mogli vskladiščiti na bolj primerno mesto zumevanjem podprli to akcijo. To toliko bolj, KS sta prepričana, da bodo vsi občani z raker so se nekateri občani naše skupnosti že obvezali, da bodo prispevali in sodelovali tako v tej, kakor tudi v bodoči akciji z 100.000 starih dinarjev. Ob taki pripravljenosti nekaterih občanov izvršni odbor KS ne dvomi, da bi manjkajočih sredstev med občani ne zbrali. Ne smemo namreč pri tem prezreti: — da je občina že lani in letos pokazala izredno razumevanje za ureditev cest v Rimskih Toplicah in za te potrebe primaknila pomemben delež; — da lahko računamo na nadaljnjo pomoč, ko se bo v tretji fazi urejalo in asfaltiralo cestišče od Ogeč do Rimskih Toplic le, če bo pripravljenost občanov v tej akciji zadovoljiva in — da je ta akcija odraz solidarnosti vseh občanov naše skupnosti, ki naj podpro sedanje in bodoče pobude, da bodo vsi cestni odseki od Rimskih Toplic do šmarjete in od šmarjete do Ogeč in dalje do Rimskih Toplic v celoti urejeni in asfaltirani, ker pač tako ureditev narekujejo tudi potrebe Rimsh^h Toplic kot drugega pomembnega turističnega središča v občini. In če na koncu v zvezi s to akcijo povemo še to, da bo občan, ki se je zavezal prispevati določeni znesek, lahko obljubljeno plačal tudi v dveh ali treh obrokih najpozneje pa do septembra letos, potem ni razloga, da bi kdorkoli v tej akciji stal ob strani, saj bodo urejena cestišča celotnih Rimskih Toplic dobrine, ki jih bodo deležni brez izjeme vsi °baanI' Predsednik KS: IVAN PONEBŠEK I. r. Kako obračunavamo prispevek po odbitku od kosmatega dohodka? Gospodarska oizroma delovna organizacija, ki občasno zaposli delavca, da izvrši določeno priložnostno delo (nakladanje ali razkladanje, prenašanje tovora, izdelava raznih izdelkov na domu ali storitev obrtniškega značaja), mora za take primere obračunati po 22. členu odloka o prispevkih in davkih občanov občine Laško prispevek po odbitku od kosmatega dohodka in ga odvesti občini oziroma dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Celju. Pri obračunavanju tega prispevka marsikatera delovna organizacija ne upošteva, da so stopnje v odloku določene kot bruto stopnje. Glede na to navajamo primer, kako je treba obračunati prispevek »po odbitku od kosmatega dohodka.« Če je bilo torej dogovorjeno, da bo delavka izdelala 60 kom. predpasnikov iz danega materiala za 200 dinarjev, potem je treba pred izplačilom od teh 200 dinarjev odtegniti po bruto stopnji: 33 % občinskega prispevka, 5% republiškega prispevka in 5% dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. To je skupno 43 %. Delavka dobi tako izplačano 114 dinarjev. Če pa se je organizacija dogovorila, da bo delavki izplačala neto 200 dinarjev, potem mora od tega izplačila obračunati 75,44 % vseh prej navedenih prispevkov in jih 1. Na 'račun št. 507-846-2/019 — Zbirni prehodni račun prispevkov in davkov občanov Skupščine občine Laško 66,70% tj. 133,35 din. 2. Na račun št. 507-847 — Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje — Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje pa 8,77 % torej 17,55 din. Delovne organizacije, ki doslej prispevka po odbitku od vsakega posameznega kosmatega dohodka niso obračunavale v tem smislu, vabimo, da obračune tega prispevka ponovno pregledajo in poskrbijo najpozneje do 15. junija 1968 za nakazilo morebitnih razlik, ker bodo po preteku tega roka inšpekcijski organi ta obračun posebej kontrolirali in za neplačane zneske tudi obračunali zamudne obresti. D. Obvestilo obrtnikom Davčnim zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter jim je bilo z odločbo naloženo, da morajo voditi predpisane poslovne knjige, bo oddelek za finance občine Laško dajal potrebna strokovna pojasnila glede vodenja poslovnih knjig vsako sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure v sobi št. 15. Z uvedbo te pomoči naše strokovne službe pri vodenju poslovnih knjig želimo ustreči željam zasebnih obrtnikov, zato pričakujemo, da se je bodo s pridom posluževali vsi, ki jim, karkoli glede načina knjiženja, ureditve poslovne dokumentacije ali obračunavanja prometnega davka ni jasno. Hkrati vabimo vse tiste zasebne obrtnike, ki še niso predložili svojih poslovnih knjig oddelku za finance na overitev, da to store brez odlašanja! Oddelek za finance »Naše delo« izhaja mesečino — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 10 in 11, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do zadnjega v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. Zdravstveni dom Laško objavlja RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MESEC JUNIJ 1968 V času od 1. do 30. junija 1968 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško in Rimske Toplice in k tem spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1968 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 6,— 2. 6. Dr. Velikonja Tone Turin Elizabeta 3. 6,— 9. 6. Dr. Dolanc Jože Kološi Helena 10. 6.—16. 6 Dr. Pečar Samo Vlastelica Olga 17. 6.-23. 6. Dr. Velikonja Tone Turin Elizabeta 24. 6.—30. 6. Dr. Dolanc Jože Sološi Helena Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki m poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo dežurnim, ki so v službi tisti dan. PREGLED o nezaposlenih na področju občine Laško po kvalifikacijski strukturi in šolski izobrazbi, ki so bili v evidenci pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju na dan • 30. 4. 1968. POKLIC Šolska izobrazba M Spol 2 Skupaj elektro tehnik srednja 1 — i učitelj srednja — 1 1 ekonomski tehnik srednja — 2 2 matur, gimnazije srednja — i 1 natakar kvalificiran 1 1 2 ključavničar kvalificiran 2 — 2 jamski kopač kvalificiran 1 — 1 avto mehanik kvalificiran » — 1 elektro mehanik kvalificiran 1 — 1 čevljar kvalificiran 2 — 2 gradbeni delovodja kvalificiran 1 — 1 mizar kvalificiran 1 — 1 elektro inštalater kvalificiran t —- 1 šofer kvalificiran i — 1 vrtnar-ica kvalificirana — i 1 prodajalec-ka kvalificirana — 2 2 administrator kvalificirana — i 1 mlekar kvalificirana — i 1 krojač-ica kvalificirana — 2 2 kuhar kvalificiran — 2 2 šivilja kvalificirana — 1 1. nekvalificirani delavci brez poklica 61 87 148 invalidi kvalificirani 6 2 8 invalidi nekvalificirani brez poklica 5 2 7 REKAPITULACIJA: Skupaj: 88 106 191 1 4 5 Srednja Kvalificirani 12 11 23 Nekvalificirani brez poklica 61 87 148 Invalidi 11 4 15 Skupaj: 85 106 191