štev. 13. Leto LXEV.
V Ljubljani, 27. marca 1924.
Poštnina plačana v gotovini,
Vse spise, v oceno poslane kajife itd. is poiiH»*"
urednlitvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-liScanska uL 6/1. Vse p«-titjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon oredn. SIX
UČITELJSKI TO»
Glasilo Udrulania Juaosl. Učiteljstva - Povarieniitvo Liubliini
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s člana-ino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst j« plačati po Din 2*50 od petit vrste, lnseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Kaos.
Iz Dalmacije poročajo, da so se razmere glede prosvete v zadnjem času neizmerno poslabšale. Prosvetno upravo so razdelili na dve politični oblasti, splitsko in dubrovničko, in šolstvo je prišlo pod upravo velikih županov. Nastala je prava upravna anarhija glede prosvetnih vprašanj in prosvetne uprave.
Zrušile so se vse prosvetne ustanove, uničili so se vsi dosedaj še veljavni zakoni in zadnji čas je veliki župan ukinil celo nadaljne učiteljske natečaje. Prenehali so okrajni šolski sveti, v katerih so imeli učitelji lepo število svojih delegatov. Okrajni in oblastni šolski nadzorniki so postali le referenti za šolske zadeve, brez vsekake oblasti, ker celo dopust do 15 dni podeljuje le veliki župan.
Z eno potezo peresa gosp. ministra prosvete so se vzele vse pravice. To so lepi darovi za lepo, plemenito in patri-otično delovanje učiteljstva.
Taka poročila dohajajo iz pokrajin naši centrali!
Pogreška. ki so jo napravili državni prosvetni krmilarji je huda, ona je usodna in pogubonosna za državno idejo in za državo samo. kajti destruktivni elementi so neumorno na delu, da rušijo notranjost državnega edinstva tudi med uči-teljstvom in da ustvarjajo nerazpoloženje tudi med učiteljstvom, da še z njim podprejo svoje Sisifovo delo, ki so ga izvršili proti državi v širokih masah naroda.
Zaman postajajo vsa opozorila s strani učiteljstva, delo razdiranja prosvetne uprave se nadaljuje, ne da bi upali, da bi kmalu dobili zakonito nadomestilo
za ono prosvetno upravo, ki je bila ukinjena.
Največjo pogreško so izvršili s tem, da so dosedanjo prakso v prosvetni upravi ukinili, preden smo dobili nove šolske zakone; da so ukinili šolske kor-poracije, preden smo dobili zakonite druge, ker od upravne demokracije smo s tem prešli k upravnemu absolutizmu.
Nezadovoljstvo v vrstah učiteljstva je večje od dne do dne, kajti kaos je vedno večji, ukinjajo mesta, ki so postala že narodno pravo, ni jasnosti ne glede nameščanja ne glede premeščanja, dogajajo se prestopki pri upokojitvah, ki jih nismo bili nikdar vajeni, da so upokojenci po več mesecev brez vsake plače itd., itd....
In marsikaterim pogreškom bi se lahko z lahkoto izognili, ohranili bi lahko zadovoljstvo učiteljstva, ki je pogoj uspešnemu prospevanju šolstva, če bi bilo le malo volje do sporazumevanja in upoštevanja iskrenih opozoril, ki jih daje učiteljstvo g. ministru prosvete.
Za veliko pogreško smatramo dejstvo, da še do danes ni zastopnika slovenskega osnovnošolskega učiteljstva v ministrstvu prosvete v Beogradu, ki bi bil pravi tolmač slovenskega osnovnošolskega učiteljstva in s pomočjo katerega bi se izognili vsem nejasnostim in vsemu nezadovoljstvu, ki je zavladalo danes pri nas. To svojo zahtevo ponavlja slovensko učiteljstvo znova, dokler še ni popolnoma ubita vsa vera v učiteljstvu in dokler je učiteljstvo še voljno nositi odgovornost za razmere z onimi, ki jih ustvarjajo. Ob dvanajsti uri ponavljamo to svojo odločno zahtevo!
MIRKO VAUDA:
„Osnovna šola preslabo pripravlja na
srednjo šolo!"
Taki in slični očitki so na dnevnem redu in tudi višji šolski svet jih je ¡znesel v obliki posebnega odloka šolskim vodstvom. V »Učit. Tov.« z dne 13. marca 1924 smo med društvenimi vestmi čitali proteste dveh učiteljskih društev proti
tem pritožbam. Smatram za času primerno in važno konštatirati nekaj najmar-kantnejših okolnosti, ki zavračajo, oziroma kažejo te očitke v popolnoma drugi in edino pravi luči.
Očitki, da je osnovna šola sokriva
LISTEK.
IVAN LAPAJNE:
Kako smo zborovali pred 50 leti.
(Učiteljska spominska črtica.)
I.
»Per aspera ad astra.«
Če pride turist srečno na visoko goro, se z zadovoljstvom in zadoščenjem ozre nazaj na strmine, ki jih je preplazil, in z notranjo pohvalo se spominja svoje bra-vure, da je prešel čez več ali manj veliko nevarnosti. Toda tolaži se obenem z latinskim izrekom, ki smo ga postavili na čelo tej črtici. Tej primeri smemo pri-spodobiti način in okoliščine ter težave, ki so spremljale zborovanja slovenskega učiteljstva pred 50 leti in več.
Do leta 1860. je vladal v Avstriji absolutizem; v tej absolutistični dobi ni bilo z zborovanji in društvi nič. Šele oktoberski diplom (1860.) in februarski patent (1861.), s krivičnim volilnim redom za državni zbor in deželne zbore, sta prinesla ustavo, četudi za Slovane le polovične vrednosti. Po delno srečno prestani vojni leta 1866. z Italijani in' Prusi, kateri slednji nas je pri Kraljevem Gradcu po svojem »Schulmeistru« pobil, po razglasitvi dualizma, ki je bil posledica vojne zgube. začelo se je v Avstriji novo življenje. Omogočilo je živahni po-kret tudi med Slovani, sestavo in raz-glašenje temeljnih zakonov (§ 19.) in društvenega ter zborovalnega zakona (1867.). Zato so se v Avstriji tudi med Slovenci začele snovati čitalnice itd., v
Ljubljani se je ustanovila »Slovenska Matica«, v Ljutomeru se proslavljala 1000-letnica Cirilove smrti (1864.), ondi je bil prvi slovenski tabor (1868.) itd.
Tudi ljudskošolsko učiteljstvo se je pričelo gibati, najprej v nemškem rajhu, potem v Avstriji, kjer so zborovali največ le nemški učitelji na Dunaju in drugod, češki v Pragi, hrvatski, srbski in slovenski v Zagrebu (1871.). Slovenski, kranjski učitelji so imeli prvi svoj shod 1.
1868.	v Ljubljani (na magistratu, katerega se je bil pisec udeležil kot takratni učiteljski pripravnik).
Nova doba jih je zbudila, zgled sosednih učiteljev, »exempla trahunt«. Snovanje novih šolskih zakonov v letih 1868. do 1873. jih je vzdramilo. ko so se stari predpisi (stari čez 60 let), imenovani »Politische Schulverfassung« vrgli v koš in »ad acta«, je pričelo novo organi-zovanje in življenje.
Leta 1868. je bil izdan novi državni šolski zakon, ki je uredil in u p e 1 j a 1 državno šolsko nadzorstvo in zavrgel cerkveno šolsko nadzorstvo (konkordat). Za posamezne dežele so se v 1. 1870. izdali posebni zakoni o šolskem nadzorstvu. L.
1869.	je izšel novi državni zakon o uredbi, ustanavljenju, vzdržavanju ljudskih šol ter o učiteljskih pravicah. Tem temeljnim zakonom so v poznejših letih sledili še špecijalni deželni zakoni — na Kranjskem šele leta 1873.
Ti novi zakoni so dali tvarino za novo življenje, za nova zborovanja, nova društva in — prepir. Z novimi zakoni niso bili nekateri stanovi in nekatere politične stranke zadovoljne. N. pr. duhovščina jih je grajala, ker je ž njimi izgubila absolutno oblast, ki jo je do tedaj
slabih uspehov v srednji šoli, niso novi. Pojavljali so se že v prejšnjih dobah, kar znači, da srednja šola nikoli ni bila zadovoljna z delovanjem osnovne šole. Ti očitki pa se množijo osobito izza one dobe, ko se je pričelo osnovno šolo pre-snavljati v zmislu modernih pedagoško-didaktiških načel. Ti očitki pa nikakor ne smejo zadrževati ali zrahljati zapričete notranje reforme osnovne šole, marveč kličejo nas glasneje k intenzivnejšemu delu v zmislu te reforme.
V prvi vrsti moram pribiti, da osnovna šola po svojem zvanju ni pripravljal-nica za srednjo šolo, marveč splošno iz-obraževališče in vzgojevališče najširših plasti naroda.
S tem srednja šola ne računa, marveč želi prejemati iz osnovne šole v prvi vrsti dobro »natrpane« učence v slovnici, računstvu, čitanju in pisanju. Ni še daleč doba, ko se je osnovna šola morala brigati le za te učne predmete, vse drugo se je smatralo le kot nevažni privesek; zato pa je v tej dobi bil naslovni očitek redkejši, kot je dandanes; osnovno šolo pa je takrat obremenjevalo tudi dokaj manj zahtev. Zivljenske zahteve, napredovanje in razvoj mladinoslovja ter ž njim vzporedno izboljšujoče .se metode so odkazale osnovnošolski nalogi nove smeri: vzbujati otroškega duha, vaditi otroka v opazovanju okolice, vzgojiti ga za koristnega in vrednega člana človeške družbe v praktičnem ž i v 1 j e -n j u. Ni problem posredovanja znanja, temveč problem vzgoje najvišji problem osnovne šole. Zgodovina pedagogike kaže, kako pogosto se je spreminjal ustroj, učni načrt in učni način v osnovni šoli, kaže pa tudi, da je ostala ravno srednja šola z manj bistvenimi izpremem-bami vedno pri svojem starem tipu. Srednja šola je pač menjavala k o 1 i č i -n o, prav malo pa način poučevanja. Zato se polagoma že pojavlja zahteva po temeljiti izpremembi učne metode v srednji šoli, in sicer v zmislu približanja osnovnošolski metodi, ki temelji na du-šeslovno-pedagoških načelih. Hvala bogu imamo že precej srednješolskih učiteljev, ki so uvideli nevzdržnost zastarelih
metod pri pouku v srednji šoli. Osobito je potreba, da se v tem zmislu reformira učna metoda vsaj v prvih razredih srednje šole in s tem bo tudi uglajen prehod učencu-di-jaku iz enega tipa šole v drugi, saj vendar, s psihološkega stališča rečeno, 10-letni učenec z vstopom v srednjo šolo ne neha biti otrok!
Predpogoj te skupne reforme, naše skupne stavbe »šolstva« je tesnejši stik osnovnošolskega in srednješolskega učiteljstva. Tako bi se pričelo medsebojno spoznavanje vzgojno-učnih smotrov, nalog in načinov, izmenjavale bi se izkušnje, želje, sodbe itd. Srednja šola bi spoznala, da tvori prepad med staro in novo osnovno šolo reforma, ki stremi po samode-lavnosti, samostojnosti — torej po ž i v -Ijenski praktičnosti učencev. V prilog pravilnemu razumevanju pa na-glašam, da naj stoji vsekakor na prvem mestu strokovno in šele potem metodi-ško znanje; to pa velja za osnovnošolskega i n srednješolskega učitelja, ali kakor pravi v »Popotniku« (št. 5.—8. leta 1922.) v svoji razpravi »Specijalizem in meto-dizem« g. rav. F. Vajda: »Precenjevanje metode je metodizem in ta je nevarnejši od specijalizma« in pozneje: »Gotovo pa je, da najboljša metoda ne nadomesti strokovnega znanja«. Stremljenje po višji strokovni izobrazbi je glavni razlog trkanja osnovnošolskega učiteljstva na vrata univerze, torej preustroja učiteljskega strokovnega znanja, v smeri navzgor. In ta klic je glasen in že star, česar ni mogoče trditi o klicu srednješolskega učiteljstva po izobrazbi v metodiki, vsaj v tej meri ne. Pač je v omenjeni razpravi g. ravn. Vajda zahteval, da se morajo slušatelji filozofske fakultete na vseučilišču seznanjati z metodiko dotičnega predmeta ter naj iz metodike tudi polagajo izpite. — Le mimogrede naj omenim važno točko k potrebni notranji reformi srednje šole. Gojenci radi zapadejo v življenju raznim ekstremom državnopravnega in socijalnega naziranja. V odpomoč temu, in iz vzgojnega in učnega stališča, bi v srednjih šolah priporočali uveljaviti »samovlado«, ki prej spada v srednjo nego v osnovno šolo, dasi isto lahko tudi tu iz-
imela nad šolami in učiteljstvom. Nem-škutarje je jezilo, ker so učitelji, ki so imeli prvo besedo pri konferencah (domačih, okrajnih, deželnih), pospeševali v šoli in v zborih slovenščino, za katero so zahtevali povsod prvo mesto, kar novi zakoni niso zabranjevali, pač pa so nasprotno delovali izvršujoči organi: okrajni, deželni šolski nadzorniki, glavarji in drugi.
Uspeh prvega zborovanja kranjskih učiteljev je bila ustanovitev »Kranjskega društva učiteljev«. Iz tega se je leta 1869. ali 1870. izcimilo za vse slovenske pokrajine »Slovensko učiteljsko društvo«, ki je nekaj let (4—5) čvrsto delovalo, potem pa zaradi hudega nemškega vladnega vetra utihnilo za 3—5 let. Pa kmalu se je zopet oživelo kot »Zaveza slovenskih učiteljskih društev«. — Na Štajerskem so se v letih 1869.—1873. osnovala učiteljska društva v Mariboru, Celju, Ptuju, ki so pa bila bolj nemška kakor slovenska. Le ljutomersko okrajno učiteljsko društvo je imelo že prvotna opravila v slovenskem jeziku. V tem društvu je deloval pisec. Ker je z odločno besedo zagovarjal pri vsaki priliki slovensko stališče, se je zameril deželne-| mu šolskemu nadzorniku; očital mu je | »nelojalnost«. Sam namestnik se je ta-! krat nad njim hudoval, zagrozivši mu: »Diesen Kerl muss ich von Luttenberg fortbringen.« — Enako nepriličen je bil pisec okrajnemu šolskemu nadzorniku za ormoški okraj prof. K. Ko so učitelji ormoškega okraja hoteli imeti tako svoje društvo, kakršno so imeli ljutomerski tovariši, namreč s slovenskimi pravili, se je ta tako jezil nad njimi in nad piscem in je nasprotoval, da ni prišlo do osnutka društva.
II.
Srce je prazno, srečno ni;
Nazaj si up in strah želi.
Prehitro je pisec odložil uredništvo in založništvo svojega strogo narodnega pedagoškega lista »Slov. učitelja« (en sam letnik, 1873.), ki je stal v odločni opoziciji zoper nemško-liberalno »Laiba-cher Schulzeitung« in deloma zoper slo-vensko-klerikalnega »Učit. Tovariša«, ki ga je takrat urejeval blagi, učeni in pošteni učitelj Mat. Močnik. Leta 1874. je hotel pisec to delo nadaljevati. V ta namen je ustanovil »Učiteljsko društvo za slovenski Štajer« s pomočjo svojih zvestih sobratov, n. pr. v Ljutomeru (Blaž Pesnišek (umrl pred leti v Bosni), Janko Zirovnik (še aktiven v Borovnici), v ormoškem okraju, v sevniškem, celjskem, ptujskem, mariborskem in drugod. Društvo je ustanovil radi tega, da je začel pod njegovim okriljem zopet izhajati »Slovenski učitelj« (1874,—1877.) v istem duhu kakor leta 1873., in radi vzpodbude spodnještajerskega učiteljstva k delu v šolsko-narodnem smislu; kajti veliko boljših tovarišev je bilo nemškutar-skega duha, ali pa so bili mlačni. Več učiteljev je bilo pa preveč mežnarske na-ture. »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani«, ki je nekaj let budilo tudi štajersko učiteljstvo, je pa v dobi nemškega pritiska na Kranjskem (1872.—1877, Auersperg-Pirker) utihnilo.
Kakršno nalogo si je naložilo to društvo za celi spodnji Štajer in kakšna so bila njegova pravila, to svedočijo vsi štirje letniki njegovega glasila (1874. do 1877.) in sledeči poziv k pristopu, ki se glasi s pravili vred tako-le: (Dalje prlh.).
vajamo, le v zmanjšanem obsegu. »Le v šolskih sistemih, kjer se slično. kakor na akademiji v Edinburgu, učenci že zgodaj navajajo iz lastne inicijative in pod lastnim sodelovanjem ščititi čast in ugled šole, bodisi gimnazije, bodisi vseučilišča, se more razvijati ona zdrava zrelost, ki tudi takrat, ako nobe-
na tuja avtoriteta ne straži v ozadju, zna spoznavati in čuvati meje lastne svobode,« pravi Kerschensteiner (»Der Begriff der staatsbürgerlichen Erziehung « — str. 89.) — Torej, več notranje reforme v srednje šole!
(Dalje prih.)
Ali je res kategorija učiteljic ženskih ročnih del obsojena na smrt.
Ali je to res, nekaj nepotrebnega, morda zato, ker tega v Srbiji nimajo, in pa ker lahko literarne učiteljice to delo prevzamejo? — Česar nimajo Srbi, da naj bi i pri nas odpravili — to gotovo ne drži. Da si lahko porazdele pouk ženskih ročnih del izključno literarne učiteljice, pa je le navidezno pravilno. Zakaj?
1.	Vsaka učiteljica osnovne in meščanske šole se je morala ženskih ročnih del prav dobro naučiti na učiteljišču;
2.	tu je bila tudi usposobljena metodičnega postopanja v tej stroki. — Učiteljicam osnovnih in meščanskih šol se torej nikakor ne more odrekati vsestranske tozadevne sposobnosti.
Druga stvar pa je. dali morejo zbog svoje ostale službe imeti tudi toliko uspeha pri tem za ženski svet neoporečno toli eminentno važnem pouku, da zadoste vsem tozadevnim predpisom in potrebam v polni meri? — Skoro bi rekel, brezdvomno, da ne; kajti:
L vsaka vestna učiteljica se mora skrbno vsak dan pripravljati — brez ozira na ženska ročna dela — na ves svoj pouk;
2.	vse šolske izdelke, pismene in risarske, mora redno podvreči skrbni reviziji in kvalifikaciji tudi izven šolskega časa;
3.	ima z učnimi predmeti v šoli posla v izobilju.
Vse v teh treh točkah našteto da vestni in marljivi učiteljici, ki ji je na tem, da doseže višek tega. kar si je s svojo službo naprtila v blagor izročenim gojencem in gojenkam, toliko zaposlenja, da ji za revizijo ženskih ročnih izdelkov in skrbno pripravo tudi za ta predmet preostaja bore malo ali nič časa, in ji odvzame toliko duševne in fizične sile, da za pouk v ženskih ročnih delih, ki je do navadi v končnih urah, primanjkuje v to potrebne energije. Navadno je že duševno in telesno izmučena, ko bi ji bilo biti za ta pouk sveža in čila.
Važnost pouka v ženskih ročnih delih je pač tolika za ženski svet, da je
Vestnik meščanskih šol.
—c LJUBLJANSKI ODSEK DRUŠTVA UČITELJEV MEŠČANSKIH ŠOL
zboruje v soboto dne 5. aprila 1924. v ri-salnici meščanske šole v T r ž i č u. Dnevni red: Po prihodu jutranjega vlaka od 9.—10. ogled predilnice in Kozinove tovarne. Ob 10. uri zborovanje: 1. Pogovor o razstavi. 2. Albin Zavrl-Brinarjeve čitanke. 3. J. Primožič — Pravne zadeve uči-teljstva mešč. šol. 4. Pogled v šolarsko občino na meščanski šoli. 5. Slučajnosti. Ob pol 2. kosilo. Popoldne izlet v okolico. Zvečer prijateljski sestanek vseh učiteljev in njihovih prijateljev. Prenočišča za vse brezplačno preskrbljena. V nedeljo izleti v lepo tržiško okolico po mili volji ali skupnem dogovoru. (Ljubelj-Lom-Med-vode itd.) Z ozirom na važnost zborovanja pričakujemo polnoštevilno udeležbo. — Podrobno v okrožnici. — A1 b i n L a-j o v i c, t. č. načelnik. Rudolf Pečjak, t. č. tajnik.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Vsem učit. P. F. S.! Po dolgem času čakanja smo dosegli pozitiven odgovor na naše zahteve! Z dopisom z dne 12. marca 1924, štev. 286./K. 481. nam odgovarja »U. O.«, da bo v »Pravilniku o povlasticah, ki izidejo v najkrajšem času, odredba, po kateri imajo učitelji in profesorji iste pravice in seveda tudi dolžnosti, kakor dijaki. V vel. počitnicah izda »U. 0.« namesto »D. le-git.«: »Ferijalno legitimacijo«. Predlog učit. delegatov pri lanskem kongresu F. S. v Beogradu. Vse event. druge ugod-. nosti F. S. bodo objavljene v »Učiteljskem Tov.«! — Nekatere učit. P. F. S. ne delujejo. Te prosim, da bi se zopet obudile. Če je premajhno število članov, naj se podružnice opuste, člane pa naj vpišejo v kako drugo učit. podružnico. Boljše je ena sama P., ki je delavna, kakor 10 nedelavnih. Vsekakor je p o-
vredno posvetiti ji vso pozornost in težiti po največjem uspehu.
Da se to posebni učiteljici ženskih ročnih del more in mora posrečiti, leži na dlani; kajti
1.	ona ne zaostaja v svojih spretnostih kar nič za literarnimi učiteljicami;
2.	se lahko redno pripravlja samo za ta predmet in se čim bolj izpopolnjuje;
3.	imajo za pregledovanje ročnih izdelkov in za poučevanje ved.no dovolj sveže volje, moči in pripravljenosti, ker jo nič druzega službenega ne ovira.
Da so bife posebne učiteljice ženskih ročnih del na mestu, menim, so se dovolj izkazale. Vzemimo na pr. domžalsko osnovno šestrazrednico. Tu je bila pred usodno redukcijo taka strokovna učiteljica. Dve leti in pol je višila svoje plodno delo. Gojenke in po njili posebno matere so dobile tako izredno veselje in. umevanje za stvar, da so prvim kakorl drugim izginili vsi pomisleki, katerih je bilo prej vse polno. O resničnosti tega je dala sijajen dokaz razstava na domžalski šoli ob koncu minolega šolskega leta.
Kakor na navedeni šoli. tako se je i po drugih osnovnih in meščanskih šolah, koder je delovala taka vestna strokovna moč. izredno povzdignilo pravo tozadevno zanimanje.
Krivica, ki se je z usodnim iztrebljenjem posebnih učnih mest za ženska ročna dela učinila, je prekričeča, in glasna zahteva, da naj se jo skoro poravna, je malone vsesplošna in popolnoma opravičena. kajti nepobitno je, da so potrebne učiteljice ženskih ročnih del nele na šolah, kjer sicer poučujejo same' moške učne osebe, ampak so tudi na vearazred-nicah po mestih; trgih in sploh večjih krajih velikega in neprecenljivega pomena, ker je samo tem mogoče Gosezati predpisani in krajevnim potrebam umerjeni smoter v čim višji meri, med tem. ko se morajo literarne učiteljice, na Teliko škodo napredku ženskega sveta, vsled prevelike zaposlenosti pri drugih šolskih predmetih do skrajnosti omejevati pri izvrševanju tega pouka.
trebno, da imamo o Vel. s o č i sestanek vseh učit. fer., ali pa vsaj predsednikov P. F. S.; zato prosim vse učit. P. F. S., d a mi takoj javijo svoje želje glede časa in kraja. — Za učit. F. S-.: S. M r o v 1 j e , Črnomelj.
Splošne vesti.
PREVODI NA NOVE PLAČE,
Delo za izdajo dekretov o uvrstitvi učiteljstva po novi službeni pragmatiki dobro napreduje, ker je pritegnil »Prosvetni oddelek v Ljubljani« nekaj učiteljev, ki izvršujejo sedaj potrebne formalnosti. Glede uvrščanja in dekretov sledeče:
1.	V dekretih so označena samo polna leta do 1. septembra 1923. 1., meseci in dnevi niso označeni, ker to ni imelo vpliva za določitev grupe in plače.
2.	Če je kdo pogrešno uvrščen, naj napravi poročilo (uradnim potom) na ministrstvo prosvete. ki bo formalne napake popravilo.
3.	Če za kakega učitelja(ico) ni bil izstavljen dekret, naj se dekret takoj zahteva uradnim potom.
4.	Službena doba za učiteljstvo je ostala 32 let. kakor to določa zakon o narodnih šolah.
5.	Z 31 službenim letom dobi vsak učitelj(ica) še 15% osnovne plače, ki se šteje po dokončani službeni dobi tudi v pokojnino.
6.	Učitelji brez mature, ki imajo usposobljenostni izpit in samo nekaj letnikov učiteljišča, so prevedeni v II. kategorijo, a službena doba se jim šteje le od usposobljenostnega izpita.
7.	Upokojenci po 1. sept. 1923 so vsi prevedeni in prejmejo dekrete o prevedbi ter so upravičeni do diference za nazaj do dneva razrešitve.
8.	Vojna leta, dvojna, dobrovoljcem v nekaterih slučajih niso točno šteta.
9.	Učitelji na meščanskih šolah dobe 10% doklade od rednih prejemkov.
Potrebne informacije glede izračunavanja prejemkov bomo objavili, ko bodo dekreti razposlani. Za slučaj pritožbe naj vodstvo potrdi datum prejema dekreta.
DRAGINJSKE DOKLADE.
Z nepričakovanim presenečenjem smo prejeli pretečeni teden iz Beograda vest, da je finančni minister sprejel vse predloge uradništva in je ministrski svet pristal na uradniške zahteve. Z velikim pompom so bile razglašene sledeče »naklonjenosti« vlade:
1.	Minister financ je sprejel načelo, da se po uvedbi in uporabi novega uradniškega zakona ne sme zmanjšati dosedanjih draginjskih doklad, njih zmanjšanje se omeji samo na one najvišje državne funkcijonarje, katerih plače so po novem zakonu večje od njih sedanjih skupnih prejemkov.
2.	Rodbinske doklade ženam in deci ostanejo po izvedbi novega uradniškega zakona iste kakor sedaj.
3.	Žene uradnikov, ki so v državni službi, prejmejo polne osebne draginjske doklade.
4.	Maksimiranje doklad za uslužbence 5. kategorije se ukine.
5.	Povišajo se draginjske doklade upokojencem in upokojenkam.
6.	Ministrstvo izdela načrt zakona o draginjskih dokladah. Minister bo odredil, da ta načrt zakona pride pred narodno skupščino najdalje do 1. aprila.
7.	Izdal je že odredbe, da se plače po novem zakonu nakažejo s 1. aprilom. Radi tehničnih neprilik se bo redno izplačevanje pričelo sicer šele 1. maja, zato pa bodo uradniki tudi 1. aprila dobili prednjem.
8.	Od' 1. maja dalje imajo uradniki prejemati plačo po novem uradniškem zakonu in draginjske doklade po novi zakonski uredbi.
Medtem, ko se je finančni minister pred tednom še odločno branil obdržati draginjske doklade v sedanji višini, je zadnji teden pristal na vse. Danes je Igra vsakomur jasna. Regulacija se je imela izvesti le na podlagi sprejetja budžeta, ki je imel stopiti v veljavo s 1. aprilom t. 1. Še par dni in imeli bi zadevo urejeno, toda vladi pa se je mudilo podati ostavko in z njo so bile rešene tudi vse obljube ministrstva in vladajoče stranke napram uradništvu. Danes je naša usoda odvisna od razvoja parlamentarne krize.
—	ENGELBERT GANGL — STAROSTA JUGOSLOV. SOKOLSKEGA SAVEZA. V NEDELJO DNE 23. T. M. JE BIL IZVOLJEN ZA STAROSTO J. S. S. TOV. BRAT ENGELBERT GANGL. PREPRIČANI SMO, DA GOVORIMO IZ SRCA VSEGA NAPREDNEGA UČITELJSTVA, ČE IZREKAMO BR. GAN-GLU ISKRENE ČESTITKE NA ODLIČNI IZVOLITVI PRI ORGANIZACIJI, KI JO HOČE UČITELJSTVO PODPIRATI IN HRANITI KOT SVETINJO IN VZOR NAŠEGA NACIONALNEGA MIŠLJENJA IN UDEJSTVOVANJA. ZDRAVO!
—	Poslancu g. Markoviču v prevda-rek. Prejeli smo sledeči dopis: Ker mislimo, da ni iz zlobnosti, ampak iz nevednosti nam učiteljem očital naše* sijajna plače, navedemo naslednje podatke: »Pred vojno je imel učitelj, ki je služil nad 35 let približno 250 K mesečne plača, sedaj pa ima s predujmom okruglo 2100 Din ali 8400 K. Kolika je pa sedanja vrednost krone, nam najbolj pojasni primera, da velja sedaj eno jajce 5 K. n»d tem ko smo dobili pred vojno za 5 K ravno 100 jajc.» — S tem je najbolj oznjčena sedanja draginja in primera sedanjih dohodkov- s prejšnjimi. Upamo, da bodo ti po-darki dovedil tudi g. Markoviča do pravega spoznanja glede naših »sijajnih« prejemkov..	—z—.
—	Učiteljstvo na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani ki je spadalo doslej v resort ministrstva za socialno politiko, je prideljeno ministrstvu srro-svete. Učiteljstvo »Dečjega doma« v Mariboru, ki je bilo dosedaj od prosvete le prideljeno temu zavodu, je prideljeao sedaj resortu za socialno politiko.
—	Okrajne učiteljske konference se bodo vršile letos v Sloveniji v dobi od 10. do 25. junija t. 1., in sicer v vsakem šolskem okraju zase.
—	Nagrade. Prosvetni oddelek za Slovenijo vabi učitelje na ekskurendnih šolah in oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nameščene učiteljice ženskih ročnih del, naj predlože vsaj do 15. aprila 1924 prijave za nagrade v zmislu razglasa višjega šolskega sveta v »Urad. listu« št. 8 iz leta 1923 s to razliko, da navedejo samo eno razdobje, t. j. za čas od 1. januarja do 31. marca 1924. Na poznejše prijave se prosvetni oddelek iz proračunskih ozirov ne bo mogel ozirati.
—	Javna zahvala. Tvrdka ing. Pavlin in drug. premogokopna družba v
Ljubljani, je naklonila iz svojega premogovnika v Zabukovci osnovni šoli v Li-bojah 40 stotov premoga. Za ia velikodušni čin se imenovani firmi kakor tudi njenemu obratovodju g. Lazniku v imenu tukajšnjega krajnega šolskega sveta iskreno zahvaljuje Fort. J e i o v š e k . šolski vodja.
— Gruda. Izšla je prva številka »Grude«, glasila kmečke mladine. List je lepo opremil z vinjetami Maksim Gaspari. Vsebina prve številke odgovarja popolnoma svojemu namenu. Poleg beletri-je so v drugem delu revije sestavki strokovnega značaja: »Kmetijstvo in kmet. stan«, »Denarna zadruga in banka«, »Vstajenje industrije v Jugoslaviji in kmetijstvo«, »Zemlja, človek in delo« itd. »Zveza« kmetskih fantov in deklet« ima svoj poseben oddelek za organizacijo. »Pomenki in nasveti« najejo praktične gospodarske migljaje«. Tudi sotrudniki so raznovrstni. Urednik revije je Iv, Al-brecht, Ljubljana. Škofja ul. 8./I.
Učiteljski pravnik.
—§ Opozorilo reduciranlm pomožnim učiteljem in učiteljein-vojakom. Dasi so razglašali naši dnevniki, da pomožni učitelji, to je taki brez zrelostnega izpita na učiteljišču ne bodo reducirani, se je to zgodilo in bili so razrešeni svojega službovanja z dnem 29. februarja 1924. Večina teh reducirancev stoji tfk pred usposobljenim izpitom in se nameravajo po dovršenem izpitu vrniti v učiteljsko službo. Opazili pa smo že tudi. da večina ni pravilno poučena o svojem sedanjem stanju, zato smatramo za svojo dolžnost, da jih opozorimo na naslednje določbe:
1.	Glasom člena 243. čin. zak. dobe ti reduciranci »za odškodnino svojo dvomesečno dotedanjo sistemizirano plačo z draginjskimi dokladami vred, ako so bili manj nego pet let v neprekinjent državni službi, a svojo trimesečno dotedanjo sistemizirano plačo z draginjskimi dokladami vred, ako so bili najmanj pet let v neprekinjeni državni službi«. Ker se te plače izplačujejo vse v mesečnih obrokih, dobijo reduciranci svoje dosedanje službene prejemke le še do 30. aprila,, odno-sno 31. maja t. 1.
Možnost, da reducirani pomožni učitelj še nadalje ostane v službi in obdrži tedaj tudi svoje prejemke, je dana le na ta način, da jih ministrstvo prosvete sprejme v službo, v smislu člena 130. čin. zak. kot kontraktualne dnevničarje, in sicer iz službene potrebe na predlog prosvetnega oddelka v Ljubljani. Kot dnev-ničarju se službena doba seveda ne šteje in se bodo mogli kot taki sedanji reduciranci sprejemati le za faktično- dobo službovanja, t. j. do konca šolskega leta, tako da jim za počitnice ne pripadajo prejemki, ker jih je ministrstvo sprejelo le za čas od 1. marca do 30. junija t. 1.
2.	Glede usposobljenostnega izpita je izdalo ministrstvo prosvete pod O. N. br. 8326 od 16. februarja 1924 odlok, s katerim »odloča, da ostane do konca leta 1924. odlok bivšega avstrijskega ministrstva za prosveto in vere od 31. julija 1886, št. 6033 v veljavi. — Odlok o pripustitvi k usposobljenostnemu izpitu brez zrelostnega izpričevala izda šef prosvetnega oddelka v Ljubljani. — Učiteljskim kandidatom, ki polože usposobljenostni izpit po tem odloku, se določijo prejemki posamič.«
Vsem, katerih se ta odtok tiče, bi priporočali, naj vlože svoje prošnje za
T
V LJUDI
priporoča bogato zalogo nagačenili Živali vseh vrst in računal z 20
in 100 kroglicami.
Delo solidno izgotovljeno.
Cene nizke.
Svoji k svojim. Svoji k svojim.
pripust čimpreje na označeni prosvetni ! oddelek, da se morejo z dovoljenim iz- , pregledom izkazati pri izpraševalni ko- ; misiji. Jasno v odloku ni. ali je treba prošnje za pripust k izpitu še tudi kakor običajno, vlagati pri komisiji sami. ali jih odstopi tej prosvetni oddelek. PriP0{"?" čamo, da prošnjo oddajo potom šolskih vodstev, kjer službujejo, če ne službujejo pa potom okrajnega šolskega sveta zadnjega službovanja na prosvetni oddelek.
3 Pod 2 navedena ministrska na-redba ni dovolj jasna v svojem poslednjem stavku. Dognati bi bilo treba, ali se vsem tem kandidatom, ko polože izpit, avtomatično »določijo prejemki posamič« — torej tudi tistim, ki bi v tistem času ne bili nikakor zaposleni v šolski službi — ali le kontraktualno nastavljenim; ali pa bodo morali vsi posebej prositi za sprejem v državno službo po členu 12. čin. zak. Ker takih prošenj ni mogoče rešiti v najkrajšem času, bi bil marsikateri sedanji pomožni učitelj tudi po usposobljenostnem izpitu v nevarnosti, da dobi vnovič službo pač šele začetkom novega šolskega leta.
Za slučaj potrebe take prošnje opozarjamo interesente, da vsekakor prilože vse priloge, kakor jih predpisuje omenjeni člen 12. uradniškega zakona
4. Končno si ob tej priliki dovoljujemo opozoriti še na nekaj, kar se tiče bivših učiteljev, ki sedaj služijo svoj aktivni rok v vojaški službi. V smislu člena 133., odstavek 10. je tem prenehala državna služba, ko so vstopili v akt:vnc vojaško službo. Glasom člena 22. cm zak. se sicer vsakemu državnemu nameščencu prej odsluženi čas »šteje v rok za komisijsko oceno, če bi se pozneje vrnil v službo«, nikjer pa v zakonu ni rečeno, da se v državno službo lahko vrne brez novega sprejema po prošnji.
Ker se ti učitelji-vojaki povrnejo iz vojaške službe z dnem 30. aprila t. 1., je prosvetni oddelek odločil, da morajo oni. ki se povrnejo v učiteljsko službo, nanovo prositi za sprejem v smislu omenjenega člena 12. uradniškega zakona ter priložiti potrdilo, da so odslužili ka-drski rok.
—§ Ogrev aH odškodnina za to. Tov. L. Š. v R. je napravil 18. januarja 1924 vlogo na višji šolski svet naj izposluje na pristojnem mestu nalog za občino R.. da mu izplača odškodnino za ogrev od 1. avgusta 1922 dalje. Dobil je sledeči odgovor: »Višji šolski svet naznanja semkaj (okr. š. sv. v M.) z odlokom z dne 28. januarja 1924. št. 883, da ne more naročiti občini R., naj nakaže odškodnino za kurjavo v zmislu člena 299. finančnega zakona za leto 1922./23. Ta člen določa, da morajo občine plačati odškodnino za kurjavo v krajih, kjer se n e plačuje sta narina po zakonu o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922, »Uradni list 27. aprila. — Po naredbi ministrskega sveta z dne 25. februarja 1923, »Ur. 1.« št. 22.123. se pa plačuje stanarina tudi v Sloveniji.« — Tovariši(ce) pravnega odseka pov. UJU naj blagovolijo z gornjim primerjati dopis tov. Petroviča v »Učit. Tov.« od 16. avgusta 1923. — Tov. L. Š. dobiva danes sledeče prejemke: osnovne plače po zakonu o narodnih šolah od 23. julija 1919, »Ur. list« 144/19 letnih Din 2400; osem t rile t-n i c po 300 Din = 2400 Din, skupaj Din 4800;draginjske dokladepo zakonu od 28. februarja 1922 izpreme-njen z zakonom od 25. februarja 1923, »Ur. 1.« 22/23, in sicer: osebne dokla-de = 22 + 4 = 26 Din zase na dan; rodbinske doklade za ženo in tri otroke po 5 = 20 Din na dan; stanovanjske d o k 1 a d e po § 21. po 2 Din na dan. — Torej, kje je tukaj stanarina? Da mi v Sloveniji dosedaj ne dobivamo izplačane stanarine, je razvidno dalje tudi iz uvodnega članka v »Učit. Tov.« od 14. februarja 1924, kjer tov. »—k« tudi primerja našo stanarino in stanovanjsko doklado z ono častnikov. Pa tudi iz zadnje številke »Učit. Tov.« od 6. t. m. je dokazano to tam, kjer pravi: »U čl. 39.: Uredba o odredjivanju stanarine kod škol. stanova, treba što pre da se izda... Odgovor: Odločno ima naš dopisnik prav. V Sloveniji prejema le ono učiteljstvo stanarino v naravi, ki ima naturalna stanovanja in v Celju ter menda v Mariboru, kjer jim stanarino plača v denarju občina. To, kar je dosedaj prejemalo učiteljstvo od države, so pa bile stanovanjske draginjske doklade in ne stanarina. Stanarino bo prejemalo učiteljstvo od države šele od 1. oktobra 1923. in sicer le ono učiteljstvo, ki bo prevedeno. Do tega dne je bila pa dolžnost občin plačevati učiteljstvu stanarino in ogrev
v zmislu člena 299. finančnega zakona. — Uredništvo.
—§ Preskrbnine po umrlih učiteljih.
Vdova po a) aktivnem in b) upokojenem učitelju naj priloži prošnji za nakazilo vdovnine 1. a) vse dokumente o službovanju pokojnega soproga, in sicer original in dva overovljena prepisa; če je dokument pisan v nedržavnem jeziku, poleg originala in dveh prepisov še dva overovljena prevoda; b) dekret, s katerim je bil pokojnik upokojen v dveh izvodih; 2. dva mrtvaška lista; 3. dva poročna lista; 4. dve uradni potrdili o njihovem moralnem življenju in da je živela ž njim skupno.	___
Književnost in umetnost.
Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo učiteljstvu In Šolam, posebno pa Solarsklm, vsem Javnim ljudskim In dru-Stvenim ter uiiteljsklm-strokovnim knjii-nicam. Vse tu navedene knjige se "»'O* Ca jo tudi lahko potom Utlteljske knjigarne v Ljubljani, Franliškanska ulica, Stev e.
Nove knfige in druge publikacije.
—kpl Kmečke povesti, spisal Florjan (Cvetko) G o 1 a r. Druga pomnožena Izdaja. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi Din 28.
—kpl Slike iz živalstva, spisal Pavel Flere. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 24 Din.
—kpl Zvonlmir Kosem Kosem: Morje. Drama v 4 dejanjih. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 16 Din.
—kpl Ljuba D. Jankovič: Kotarske pesmi za narod. Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Cena 30 Din. V lepem srbskem narodnem dese-tercu je izdal g. L. D. Jurkovič odlično zbirko pesmi na narod. Pesmi so polne poezije in folklore slik onega dela Dalmacije, ki ga nam hoče on opisati, a kateri del je najmanj poznan. V selih so še zelo dobro ohranjene narodne pesmi ln narodni običaji. Iz teh krajev so izšle zelo lepe in znane pesmi, kakor: »O majci Jankovič Stojana«, »O sestri Smiljanič Ilije«, »O kotarskim hajducima i serdarima« itd. Pesmim so pridejani dobri prevodi škotskih narodnih balad. Priporočamo te pesmi vsakemu, ki želi spoznati dušo našega naroda in uživati lepoto srbskega jezika.
—kpl Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki. Japonski roman. Iz češčine prevel dr. Fran Bradač. Splošna knjižnica. 20. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 14 Din, vez. 20 Din.
Ocene.
—k Ernest Tiran: Čudežne gosli (Šolski oder II. zvezek.) Dramatična pripovedka s petjem in plesom v 3 dejanjih. — Uglasbil Ciril Pregelj, Celje. — A. Medved: Vino ali voda? Dramatični prizor. Izdalo »Pov. UJU v Ljubljani«. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 1924. Cena II. zvezku »Šolskega odra« Din 6. Glasbeni del izide posebej.
Igra se že čita prijetno. Na odru je zelo učinkovita, ker je preskrbljeno tudi za dobre pevske in plesne točke. Igra ni samo za otroke, temveč tudi za odrasle gledalce umetniški užitek. Tendenca je poučna, ni vsiljiva in se naravno razvije iz dejanja. Na manjših odrih je malo težje vprizor-ljiva, a se tudi da prilagoditi in preiti preko težav. Dejanje je pravljično in dobro razvito. Prizori slede prav neprisiljeno, značaji oseb so dobro ka-rakterizirani po njih vedenju. Vloge so za otroke lahko izvedljive in zelo privlačne. Verzi so dobri in neprisiljeni, lahkotekoči kot zahteva pravljična snov. Slog prav dober, dramatičen. S Tiranovimi »Čudežnimi gosli« nam je »Šolski oder« pokazal, da bo izdajal tudi prvovrstne spevoigre. Glasbeni del izide posebej. Tudi ta je prav dobro (izpadel in je delo mladega komponista Cirila Preglja. Drugemu zvezku »Šolskega odra« je prtdejan tudi Medvedov dramatični prizor »Vino ali vod1«?, ki bo gotovo dobrodošel, ker itak primanjkuje upri-zorlteljem manjših točk, s katerimi pomnože in izpopolnijo spored. Priporočljiv je pa tudi ta pri-zorček radi protialkoholne tendence. Obe delci bodeta torej dobrodošli našim mladinskim odrom, tako šolskim odrom, kakor odrom sokolskega naraščaja in Sokolskim društvom sploh, ker bodo Tiranove »Gosli« nudile odraslim tudi mnogo umetniškega užitka. Dovoljenje za uprizarjanje daje »Poverjeništvo Udruž. Jugosl. Učiteljstva« v Ljubljani. Knjižico se pa naroča v Učiteljski knjigarni v Ljubljani.
—k Kmečke povesti, spisal Florjan (Cvetko) G o 1 a r. Druga pomnožena izdaia. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Golarjeve »Kmečke povesti« so našemu narodu že dobro znane. Ljudje so jih radi čitali in knjiga je bila hitro poprodana, da je izšla sedaj že v drugem natisku. Naslovno stran je izdelal aka-demični slikar M. Gaspari, tako da ima druga izdaja tudi svojo novo originalno naslovno stran. Slika nam predstavlja najpopularnejšega kmečkega svetnika, sv. Florjana z golido. Druga izdaja je tudi pomnožena 5n obsega 11 mičnih zgodbic Iz našega kmečkega življenja, z naslovi: Lovec Klemen. — Lenčica in zmaj. — O hudem kovaču. — Cerkovnik in sv. Barbara. — Pastirska ljubezen.
—	Katrica in hudič. — V leščevju. — Dve nevesti.
—	Marjanica. — Pri jelenovi maši. — Svetnik. — Povestice so tnične in kratke, kakor jih pač narod najraje čita. Prijateljem zabave in onim, ki se hočejo razveseliti ■ s prijetnim čtivotn, knjigo prav toplo priporočamo.
—k Slike iz živalstva, spisal Pavel Flerd. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 24 Din.
Kako rada je čitala mladina Erjavčeve spise iz življenja živali in tudi odrasli so se zabavali ob
njih ter jih zelo radi prebirali. Pred kratkem je izdala Učiteljska tiskarna Ewaldovo »Tiho jezero«, ki nam opisuje živali ob jezeru in v jezeru z vsemi podrobnostmi an skrivnostmi teh živali. Sedaj je izšla podobna knjižica od pisatelja Pavla Fle-reta, ki nas seznanja v prav prijetni obliki povesti z življenjem čveteronožcev, tudi onih ki letajo, medveda, krta, čmrlja in raznih golazni. Pisatelj ne opisuje samo življenja teh živali v naših gozdih in krajih temveč tudi v tujih krajih, v ameriškem pragozdu in Avstraliji. Knjiga ni samo zabavna, ker se čita kot povest, temveč je tudi poučno znanstvena, ker nam kaže živali in njih življenje, ki je marsikomu še neznano. Poljudno poučne, znanstvene literature nam je dosedaj zelo manjkalo, zato bodo vsi oni, ki ljubijo zabavo, radi segli po knjigi in bo posebno knjižnicam vseh vrst dobrodošla. Knjiga je tako za šolsko mladino, šoliodraslo mladino in tudi za odrasle primerna ter jo vsem toplo priporočamo.
—kpl Zvonlmir Kosem: Morje. Drama v 4 dejanjih. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 16 Din.
Prikupljiva in elegantno opremljena naslovna stran nam kaže sinje morje z barčicami in ja-drenicaml ter ograjo verande v obmorski vali, kjer se vrši drama. Snov je zajeta iz obmorskega življenja ter sega v globino zakonske tragike, ki sledi razočaranju. Dasi vsakdanji dogodki, se pojavljajo vedno kot novi, ker se kažejo v vsakem slučaju v drugačni obliki. Drama je polna sentenc in napetega dejanja in se čita prav prijetno. Prikladna je za odrasle, ki bodo knjigo z zanimanjem čitali. Ker je knjiga elegantno opremljena, bo okras vsaki knjižnici. Priporočamo jo vsem prijateljem zabavnega čtiva in na§'m narodnim knjižnicam.
—k Julij Zeyer: Gompači in Komurasaki. Julij Zeyer je med nami že znan po romanu Jan Marija Plojhar, ki je preveden v slovenščino. Kakor ta, bo gotovo Slovencem dobrodošel tudi roman Gompači in Komurasaki, ki nam kaže plo-dovitega češkega pripovednika spet z druge strani. Delo je polno tople, bujne romantike, ki nas popelje v deželo daljnega vzhoda, v njene Iju-bavne zgodbe in spletke. Dejanje se razpleta zelo pestro in živo pred bralčevimi očmi. Posamezni prizori1 so risani silno živo in s tako podrobno natančnostjo, da bralec skoro pozabi, da živi le v iluziji.
Naša gospodarska
organi zacif a.
—g Občni zbor »Učit. doma« v Mariboru je uspel 19. marca v navzočnosti zastopnikov skoraj vseh učiteljskih društev mariborske oblasti zelo lepo. Obširnejše poročilo prinesemo v prihodnji številki.
—g Ganglov kamen za učiteljski kon-vikt v Ljubljani. Prijatelj Matko iz Novega mesta mi piše: »Na zadnjem našem zborovanju mi je izročila koleginja Erna Kasteličeva iz Karteljevega za Ganglov kamen obveznico 7% državnega posojila za Din 100. Ker si Ti pri tej zgradbi po-lir, ki zbira in določa materijal, Ti jo pošljem, pa ravnaj ž njo po svoji previdnosti. Le trkaj in zbiraj, da bodo imeli zanamci, po čemer smo mi tako hrepeneli.« — Tov. Špan France, nadučitelj v Drašičah, obveznico 7% državnega posojila za Din 100 kot »prinos našemu pre-potrebnemu domu za naraščaj.« — Tov. Lojze Colja iz Bele cerkve na Dolenjskem piše: »Prilagam dve obveznici 7% državnega posojila, ki naj se prištejeta k že nabranemu znesku za »Ganglov kamen.« Vsak z ženo darujeva po eno za Din 100, skupaj Din 200. Mogoče bo to koristilo še najinemu sinčku.« (Ni dvoma! Blagajnik). — Tov. Ana Jakova, pride-ljena mestnemu šolskemu svetu ljubljanskemu, Din 10. — Tov. Ana Harbichova, prideljena mestnemu šolskemu svetu ljubljanskemu. Din 10. Hvala! Današnji izkaz: Din 420; zadnjič izkazanih: Din 12.447: skupaj z današnjim izkazom: Din 12.867. — Le naprej! Dajmo učiteljstvu, kar je učiteljskega! — »O š a b n o s t in prezirljivost med tovariši in tovarišicami je znak plitvega uma ali visoke domišljavosti.« (E. Gangl: »Aforiz-tni«), — Jakob Dimnik, blagajnik.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Darila: Celjska posojilnica 250 Din. — Za Ganglov kamen so darovali: Celjsko učiteljsko društvo 150 Din; Savinjsko učiteljsko društvo 100 Din; upokojeno učiteljstvo v Mariboru 20 Din; deška osnovna šola v Št. Jurju ob južni železnici (Sivka, Recelj, Hanjšek, Muršec, Seru-čar) 50 Din; Stanka in Ljudmila Schreiner, Sv. Jurij ob juž. žel. 20 Din; učiteljstvo osnovne šole v Marenbergu (Kvarič, Kna-pič, Lešnik Franica in Mirko, Runovc) 45 Din; učiteljstvo pri S. Petru v Savinjski dolini (Senica, Ušen, Ocvirk) 30 Din; Vičič Stanko, učitelj pri Sv. Vidu niže Ptuja 3 obveznice 7% drž. posojila a 100 Din = 300 Din, skupaj 715 Din. Zadnjič izkazanih 6267 Din = 6982 Din. — Tovariši in tovarišice, darujte, nabirajte! Kamen do kamna — Učiteljski dom! — M. Kožuh, blagajnik.	_
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO PRIREDI v petek 4. aprila 1924 celodnevno zborovanje, ki se vrši v telovadnici na I. m. deški osnovni šoli na Ledini. Začetek ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika o tekočih društvenih zadevah. 3. Percepcija in notranja zgradba glasovnega govora (izrekovalne napake): predava g. ravnatelj Grm Fr. 4. Ocena in kritika brošure: Zgeč »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda«: referirá g. dr. Stane Rape. 5. Določitev članarine za 1. 1924. 6. Slučajnosti. Popoldne: Ogledovanje pivovarne »Union«, — Odbor.
= SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO. Ravnatelj Humek predava v soboto, dne 5. aprila v Slovenj-gradcu o knjigoveštvu in se radi tega vrši zborovanje slovenjgraškega učiteljskega društva na ta dan in ne kakor javljeno, dne 3. aprila.
= ZBOROVANJE OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LJUBLJANSKO OKOLICO se vrši v soboto dne 5. aprila 1924 v risalnici kr. državnega učiteljišča v Ljubljani ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Predavanje tovariša J. Goleta iz Št. Vida »Ob 4. obletnici bojev v Dobrudži« (Nadaljevanje) ter predavanje Jos. Jerasa »O umiku čez Albanijo«. 2. Poročilo predsednikovo in tajnikovo. Ker so na vrsti zelo važne stanovske zadeve, vabi predsednik k točni in številni udeležbi. Zaostala članarina se mora na vsak način ta dan poravnati; tudi članarina za leto 1924. naj se vsaj četrtletno naprej plača.
= TRŽIŠKI KROŽEK zboruje v soboto 5. aprila ob 10. uri dopoldne v mo-kronoški šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo o občnem zboru »Okrajnega učiteljskega društva« v Krškem. 3. Podmladek Rdečega Križa in njega prilagoditev sedanjim podeželskim razmeram. (Referirá Vlado Roječ). 4. Debata o Žgečevi brošuri. 5. Določitev kraja in referentov za prihodnje krožkovo zborovanje. 6. Slučajnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v soboto 5. aprila dopoludne ob 9. uri v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Univer. prof. dr. Fr. Veber: Bistvo
UČITELJSKA TISKARNA IMA V ZALOGI:
SPRIČEVALA
ZA KHETS JSKO - NADALJEVALNE ŠOLE
(CENA 1 DIN.)
SPOMINSKE LISTE
ZA DEČKE IN DEKLICE, ZA OBDAROVANJE UČENCEV IN UČENK OB IZSTOPU IZ ŠOLE. (CENA 1 DIN.)
NAROČILA JE POSLATI NA NASLOV UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI.
fantazije. 2. Sokolska župa Kranj: Sokol-ska ideja in učiteljstvo. 3. Fr. Rant: Socialne ustanove. 4. Slučajnosti. Polne udeležbe pričakuje — odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARŠKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 2. aprila 1924 ob 10. uri v Sv. Trojici v Slov. goricah. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Razvojna teorija in šola. Poroča tov. Jakopec. 4. Kritičen pogled na današnjo metodo elementarnega razreda. Predava tov. Razinger Valko. 5. Predlogi in slučajnosti. Polnoštevilna udeležba stanovska dolžnost! — Odbor.
= MARIBORSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v torek, dne 1. aprila t. 1. ob 9.30 v III. deški osnovni šoli na Ruški cesti. Tovariš Hren poroča dalje o »Utisih iz Prekmurja«, tov. Tomažič o »Borbi za naše pravice«. Popoldne prijateljski sestanek v spomin na prihod v Maribor pred 5 leti. Kraj in natančneji čas se določi na zborovanju.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 5. aprila 1924 ob pol 11. uri v ormoški okoliški šoli po nastopnem vzporedu:
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2.	Dopisi in društvene vesti. 3. Kako začeti z delovno šolo. Podava tov. Srečko Vittori. 4. Volitev pripravljalnega odbora za odkritje spominske plošče pedagogu Davorinu Trstenjaku, ki se vrši letos o Binkoštih na Krčevinah pod Humom. 5. Slučajnosti. Da pridete vsi in vse se nadeja odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ. Pri zadnjem vabilu za zborovanje dne 5. aprila v Hrastniku je pomotoma izostala 5, točka: »Ustanovitev podružnice Ferijalnega Saveza za laški okraj«. — Kdor od udeležencev re-fliktira na obed pri Pintarju, naj to sporoči do 3. aprila tovarišu Hofbauru.
Porodila:
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 8. marca t. 1. v mestni osnovni šoli v Celju. Od 135 članov je bilo navzočih 95.
Stan. zadeve! Društveni predsednik pozdravi članstvo prav prisrčno, zlasti pa odličnega gosta tov. Gnusa, veleza-služnega in priznanega organizatorja učiteljskega stanu. Prečitali so se uvodoma najvažnejši dopisi. Pri razgovoru o likvidaciji višjega šolskega sveta se je nagla-šalo, da gre vse stremljenje učiteljstva za tem, da se šolska uprave* popolnoma separira in loči od politične, višji šolski* $vet hj pa moral ostati do novega šolskega zakona. Tovariš predsednik priporoča. naj bi poklonili tovariši, ki imajo event. preveč knjig na razpolago, kako knjigo društveni knjižnici. Seznam knjig se razpošlje potom okrožnice vsem šolskim vodstvom. Iz društvene imovine se nakaže »Učiteljskemu domu« v Mariboru 150 Din kot prispevek za leto 1924. Društvo izreče svojemu zvestemu in zaslužnemu tovarišu ravnatelju Brinarju k 30-letnemu književnemu delovanju iskrene čestitke, želeč, da bi njegova roka delovala še dolgo vrsto let v prid našemu stanu.
Predavanja. V svojem obširnem referatu je podal tovariš ravnatelj Gnus sliko o neštetih korakih in osebnih intervencijah. ki jih je izvršila naša organizacija pri vseh merodajnih činiteljih, da se vsa pereča, zlasti pa gmotno vprašanje učiteljstva, vsaj deloma ugodno reši. Z obžalovanjem se je ugotovilo, da sedanja vlada nima pravega razumevanja za šolstvo, kar dokazuje tudi nepotrebna redukcija učiteljic ženskih ročnih del. Še do danes ni realiziran novi šolski zakon. Poživlja učiteljstvo v borbi za učiteljska stremljenja na vztrajno delo v trdni stanovski organizaciji.
Ob koncu zborovanja je predaval še tovariš Petrovič o uporabnih nalogah pri računstvu. V svojem lepem referatu je podal tovarišem mnogo koristnih migljajev in nasvetov za metodično postopanje pri tem pouku.
Prihodnje zborovanje v maju!
+ LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je dne 8. marca 1924 imelo svoj redni občni zbor v Litiji, katerega so se kljub skrajno slabemu vremenu udeležile blizu tri četrtine članstva. Čast tako zavednemu in požrtvovalnemu članstvu!
Predsednik s toplimi besedami pozdravi vse navzoče, posebej pa še gosp. okrajnega šolskega nadzornika Iv. Beze-Ijaka, ki se vseh zborovanj redno udeležuje. Uvodoma se dotakne odkritosrčnih kolegijalnih odnošajev in pravega medsebojnega razumevanja in priporoča, da se doma mirnim potom urede in ublaže. eventuelna nerazporazumljenja sproti Dalje priporoča, da se z vso vnemo okle-
nemo »Zvončka«, ker na ta način postavimo najlepši spomenik Ganglovi 50-let-nici. Držimo se gesla: »Svoji k svojim!« in ne držimo rok križem, ker društveno življenje med narodom v splošnem boleha, hira... Ob tej priliki smo se spomnili tudi »Učit. konvikta«, kateremu se je iz društvene blagajne nakazaJ znesek Din 400.
Iz poročila tajnika je bilo med obilico zanimivih podatkov in priporočil posneti, da je društvo v minulem letu imelo tri dobro uspela zborovanja, eno odborovo sejo in več sestankov ožjega odbora.
Blagajnik je marljivo in vzorno vodil svoje poslovanje, za kar mu občni zbor izreče najlepšo zahvalo. Članarina ostane dosedanja, letno Din 100.
Predavanje tov. Iv. Gabrovška je to pot izostalo, ker se vsled snežnih žametov zborovanja ni mogel udeležiti.
Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen dosedanji odbor.
V	razsodišče so bili izvoljeni: predsednik Miha Debelak, njega namestnica Marija Levstikova; prisednika: Andolšek Bernard in Vinko Okorn, njih namestnici pa Zinka Furlanova in Marija Kalinova.
Delegati za pokrajinsko skupščino se izvolijo na prvem zborovanju, ki se vrši najbrže v prvi polovici meseca majnika.
Slučajnosti. Učiteljstvo je prišlo do svojih zaključkov glede zastopstva v okrajnem šolskem svetu. Ako vlada naknadno ne ustavi odgovarjajočega zneska za okrajno učiteljsko konferenco, učiteljstvo litijskega okraja isto z vso odločnostjo odklanja!
Resolucije: 1. Glede permanentnih legitimacij — kot preje pri Južni železnici. 2. Prisilni odtegljaji za uradniško zadrugo. o kateri dosedaj za nas podeže-iane ni duha ne sluha, naj se nam čimprej vrnejo v iznosu, ki nam je bil od-tegnjen s pripadajočimi obrestmi vred!
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŠOLSKI OKRAJ MARIBOR je zborovalo dne 6. marca t. 1. v mariborskem »Narodnem domu«. Udeležba: od 114 članov navzočih le 67!
Zapisnik občnega zbora se prečita in odobri.
Predsednik tov. L. Šijanec izrazi v svojem poročilu željo, da se naše interno društveno življenje reformira v tem zmislu, da razpravljamo poleg pedag.-didakt. vprašanj v prvi vrsti o ve-levažnih stanovskih in šolskih reformah, ki so baš sedaj na dnevnem redu. Kar se bo sedaj ustvarilo, to se ne bo izpremenilo deset in desetletja. Pazimo, da ne bo reklo učiteljstvo, ki pride za nami, da nismo razumeli svojega časa! Tudi je potrebno poglobiti in razširiti družabno življenje v našem društvu. Zato je potrebna polnoštevilna udeležba pri zborovanjih, ki se bo v bodoče kontrolirala s knjižico. — Velezaslužnemu tov. nadučitelju Lasba-cherju čestita društvo k odlikovanju z redom sv. Save.
Dopisi izzovejo živahne debate. Radi bodoče šolske uprave se skliče 19. t. m. anketa učiteljskih društev mariborske oblasti, kamor se delegira tov. Vauda. — Ker bo z novim šolskim zakonom ukinjen višji šolski svet in se bo vpostavil za mariborsko in za ljubljansko oblast inšpektorat, bo treba misliti na ustanovitev dveh učiteljskih zbornic inšpektorjem v pomoč in kontrolo.
Članarina se zviša na 120 Din, poročene plačajo 60 Din, upokojenci 80 Din. Šolski voditelji bodo mesečno odtegovali od plače prispevke za članarino, ki mora biti tekom prvih deset mesecev poravnana. Vsled raznih neprilik se sklene opustiti vplačevanje članarine po čekih. O priliki zborovanj izroče pobrano članarino šolski vodje ali od njih pooblaščeni tov. blagajničarji.
O kolekovanju šolskih listin poroča temeljito tov. Knaflič. V debati izražajo tovariši pomisleke glede teh antisocijalnih določb, ki šolstvu niso v korist.
Referat »Domači kraj v službi produktivnega zgodovinskega pouka« se preloži na prihodnje zborovanje.
Matični listi in izkazi. Društvo se po živahni debati tt. Robnika, Conča i. dr. pridružuje predlogu Posavčanov, da se te listine odpravijo in ostanejo: šolska matica, katalog, razrednica-tednica in šolska naznanila, ki jih je časovnim potrebam primerno izpremeniti oziroma izpopolniti.
V	stalni konferenčni odbor se izvolijo tt. Robnik, Knaflič, Skrbinškova, Hren in Klemenčič.
Ferialni Savez — poroča tov. Košut-nik — nudi dandanes učiteljstvu še premalo ugodnosti. Priporoča nabavo legiti-
macij za trikratno znižano vožnjo v letu od direkcije drž. žel. v Ljubljani.
Stanarina in ogrev. Tov. predsednik opozarja na različno interpretacijo višjega šolskega sveta v tem pravcu. Sklene se to nejasnost potom višje inštance razčistiti.
Pevski zbor. Tov. Vauda apelira na tt. pevce(ke), da pri prvem pomladanskem zborovanju obnovijo lanski pevski zbor. Kdor ima odvišne partiture, naj jih daruje arhivu pevskega zbora.
Tov. predsednik zaključi zborovanje z željo, da bi nas naši vlastodržci prihodnji mesec ne poslali »v prvi april«.
Prihodnje zborovanje je določeno za mesec maj.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 13. marca 1924 ob bolj pičli udeležbi. Pota v okraju so vsled kopnjenja obilega snega v zelo slabem stanju.
Tovariš predsednik otvori zborovanje s pozdravom. Po prečitanju zapisnika se preide k dopisom.
Šolska uprava v Sloveniji. Večja debata se je vnela pri dopisu »Učiteljskega društva za Maribor in okolico«, glede deljivosti šolskih oblasti v Sloveniji. Posnetek vse debate je bil predlog tovariša nadzornika Fleréta: 1. da se uvede nedeljena šolska oblast v Sloveniji in 2. da se zahteva avtonomno ureditev šolstva, ki naj bo direktno podložno ministru prosvete.
Jadranska Straža. Ta predlog je bil soglasno sprejet in ga bo v Mariboru zastopal sam tov. nadzornik Fleré. Glede »Jadranske Straže« je tovariš Jamšek predlagal, naj se nasvetuje odboru Jadr. Straže, da dopošlje šolam, ki za to prosijo, brezplačno en izvod lista istega imena.
Predavanje. Vin. nadzornik g. Zupane je zanimivo podal svoj referat o »Ureditvi šolskih vrtov v ptujskem okraju«. Pri debati je tov. Jamšek predlagal, da naj naša organizacija poskrbi pri šolskih oblastih, da se zopet otvorijo za učitelje tečaji na kmetijskih šolah.
Praktični del svojega referata je g. vin. nadzornik izvedel v državni drevesnici.
Predlogi. Pri točki predlogi je tovariš Muzek predlagal, da učiteljstvo ptujskega okraja sestavi podrobni učni načrt za domoznanstvo tega okraja. Ker se učiteljstvo ni moglo zediniti, na kateri način naj bi se to dobro izvedlo, se sklene, da se na prihodnjem zborovanju določi način postopka pri sestavi podrobnega učnega načrta.
Ob 13. uri zaključi tovariš predsednik dobro uspelo zborovanje.
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO GORNJEGRAJSKO je imelo svoj redni občni zbor dne 9. februarja t. 1. na Rečici. Odsotni so bili le 4 člani.
Dopisu Predsednik je priporočal naš mladinski list »Zvonček«, potem pa pre-čital dopis »Zveze kulturnih društev«.
Letno poročilo, ki ga je podal predsednik, kaže, da smo imeli koncem leta 26 članov. Blagajniško poročilo pride na vrsto pri prihodnjem zborovanju.
Predavanje. Predsednik govori o domoznanskem pouku s posebnim ozirom na 3. in 4. šolsko leto ter prečita snov za to stopnjo. Konečno povabi navzoče, naj zberejo zgodovinske pripovedke in pravljice svojega šolskega okoliša ter mu jih pošljejo, da jih bo dal na cenen način pomnožiti, da pridemo tako do dragocene snovi za osveženje domoznanskega pouka. (Dosedaj se je odzval le eden).
Razgovor o tiskovinah »Matični list« in »Izkaz o šolskem napredku«, je pokazal, da ima posebno prvi mnoge hibe.
Volitve. Ostal je večinoma stari odbor: Pulko. predsednik; Zemljič. podpredsednik; Cerne, tajnica; Požar Metod, blagajnik; Lucija Rainerjeva in Ivo Do-linar pa odbornika.
Članarina ostane kakor lani. Oni. ki se zanimajo za okrajno knjižnico, naj sporoče predsedstvu, katere knjige se naj za njo naroče.
+ SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 8. marca t. 1. v poslopju osnovne šole v Pragerskem. Vzlic slabemu vremenu je bilo zborovanje prav dobro obiskano, navzočih je bilo 80% članov.
Po običajnem pozdravu konstatuje predsednik, da so vsi učitelji in učiteljice našega okraja, razun dveh, včlanjeni v naši organizaciji, neorganiziranca ni med nami.
Prečitanje zapisnika. Po prečitanju zadnjega zapisnika, ki se odobri, nas seznani tovariš predsednik z došlimi dopisi. ki jim sledijo sklepi in nasveti.
Dopisi. Glede »Zvončka« se sprejme predlog, ki se nemudoma javi UJU v Ljubljani.
Glede ukinitve višjega šolskega sveta pojasni gosp. nadzornik, da so zaman vsi koraki v tej zadevi; poslovanje višjega šolskega sveta se mora ukiniti, da se uredi uprava, predvidena v ustavi. Ker se tudi omeji delokrog okrajnega šolskega sveta in se prenese marsikaka naloga na nadzornika, nasvetuje g. nadzornik, naj bi se nadzornikom v oporo ustanovile učiteljske zbornice. — K posvetovanju v Maribor dne 19. t. m. zaradi delitve šolske uprave odpošlje društvo svojega predsednika, ki društvo tudi zastopa pri občnem zboru »Učiteljskega doma« v Mariboru.
Predavanje. »Notranja reforma našega šolstva kot prva potreba sedanje dobe«. Več v »Prosveti«.
Slučajnosti. V stalni konferenčni odbor se volijo Bratoš, Fei-gel in Karbaš, za namest. Rainer. Za zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet se določi naslednik predsednik tov. Karbaš. ker je dosedanji dolgoletni zastopnik g. J. Sabati odstopil vsled bolehnosti. Izreče se mu iskrena zahvala za njega delovanje v dobrobit učiteljstva. ki mu je posveča vse moči zlasti v dobi, ko nas je tlačil suženjski jarem.
Prihodnje zborovanje. Naknadno določi odbor, da se bo vršilo prihodnje zborovanje meseca majnika v Poljčanah.
LISTNICA UREDNIŠTVA. —Iii Prekrmirje: Prihodnjič. —lu Spričevala za kmetijske nadaljevalne šole je kolekovati enako kakor one za obrtno in trgovsko nadaljevalne šole. t. j. po 5 Din ob vsaki izdaji in ne po 10 Din. Spričevala ima v zalogi Učiteljska tiskarna in opozarjamo na današnji oglas.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
TVORNICA UČIL IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN V LJUBLJANI
registrovana zadruga z omej. jamstvom ima svoj
REDNI OBČNI ZBOR*
dne 16. aprila 1924 ob 4. uri popoldne v prostorih »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju.
2.	Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku leta 1924.
3.	Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta.
4.	Predlog upravnega sveta o pokritju izgube.
5.	Volitev nadzorstva.
* Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši po členu 31. zadružnih pravil na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
NaS denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učitelj* skega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 29. feb. 1924 Din 100.704-73„
Hranilne vloge se obrestujejo po 5 °/0, proti polletni odpovedi pa po 7 °/0.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do '''s6. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 4 Din se ne odgovarja.