številka 8 / letnik 61 / Ljubljana, 28. februar 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Poseg v vračanje potnih stroškov napaka Ekonomsko-socialni svet je to sredo obrav-naval spremembe zakona o zdravstvenem var-stvu in zdravstvenem zavarovanju v zvezi s Povračili potnih stroškov. Čeprav je minister ^ušan Keber uvodoma pojasnil, da so bile ^Premembe sprejete zaradi nujnosti varčevanja ln so pri pogrebnini in posmrtnini upoštevali mdi socialni položaj posameznika, so bili razpravljavci do sprememb dokaj kritični. Še po-Sebej so, zlasti Dušan Semolič, izpostavili posledice spremembe pri vračanju potnih stroš- kov tistim bolnikom, ki lahko zdravstvene storitve dobijo le v drugem kraju. Po mnenjih razpravljavcev nekaj več kot 500 milijonov prihrankov zaradi sprememb ne opravičuje neetičnega posega v pravice zavarovancev. Semolič je tudi opozoril, da prizadevanja, da bi v EU vstopili čim bogatejši, ne gredo skupaj s krčenjem socialnih pravic. Spremembe sistema zdravstvenega zavarovanja so po njegovem mnenju možne le na podlagi strpnega dialoga socialnih partnerjev. Po razpravi je minister dejal, daje bila v zvezi s potnimi stroški narejena napaka, ki jo je treba popraviti. Reforma zdravstvenega zavarovanja pa je potrebna, saj sedanji prihodki ne morejo pokriti stroškov sedanje ravni pravic zavarovancev. Keber meni, da bodo potrebne spremembe na prihodkovni strani (povečanje prispevkov, ki naj ne bi obremenjevali le plač). Spremembe pa bodo potrebne tudi pri pravicah iz zdravstvenega zavarovanja in razpravo o tem je treba sprejeti, čeprav nanjo sedaj še ni nihče pripravljen (to so po ministrovih besedah dokazali tudi razpravljavci). Če naj bi zavarovanci ohranili vse pravice, bo zanje potrebno bistveno več denarja. Minister je še zagotovit da bo dobronamerno razpravo upošteval pri pripravi sprememb zdravstvene zakonodaje. Dialog o odpiralnem času prodajaln naj se nadaljuje Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin je čla-ekonomsko-socialnega sveta na seji to sre- 0 Oznanila s predlogom spremembe 17. čle-na zakona o trgovini. Pripravili sojo, ker je ustav-n° sodišče ta člen razveljavilo in zakonodajal-cu naloži|0> da do junija to vprašanje na novo jlredi. pri pripravi spremembe so na ministrstvu zhaJali iz ustavnih določb o svobodi dela in pre-Prečevanju omejevanja konkurence. Upoštevali So tudj poročilo inšpektorata za delo o kršitvah Ponvic delavcev v trgovini (povzetek poročila I Javljamo na strani 6). Menila je tudi, da pred-^ki so ga pripravili na ministrstvu, zadošča pokalnim zahtevam. ,o°tem predlogu bi delodajalci samostojno do-tr k ' 0^ratova'n’ čas, pri tem pa upoštevali po-• e Potrošnikov, delovnopravno zakonodajo yarstvo pred hrupom. Poleg tega naj bi delo-‘Ualci, k j |,j trgovine na novo odprli ob nede-p' zaradi tega zaposlili dodatne delavce, •r^dstavniki sindikatov (med njimi Tinka Jam- 1 ' Sandi Bartol) so ministrici očitali zlasti, da Predlog pripravila za ekonomsko-socialni svet, 0 Pa za sejo pu|^jii5w5ftoine, v kateri se s spre-embo zakodgfc vihajo od lanskega marca. Q nj° sej° tflgtupiia so zam protestno zapustili. Pozorih so tth n^oslabffanje razmer v trgo-jjj'’ kar dokaz^^liiip^ničilo inšpektorjev za da^*? <“er'n’ ^*an Mercatorjeve uprave, je menil, ‘ zakon trgovcev ne more zavezovati k dodat-koNr ','uPosMvanju. Dejal je tudi, da zakone in ne n- ,lvne P08°dbe kršijo zlasti mali trgovci, Pa veliki. Poudaril je, daje razlika med obra- tovalnim in delovnim časom velika - delo ob nedeljah je treba ustrezno plačati. V ljubljanskem delu Poslovnega sistema Mercator dela ob nedeljah le tretjina zaposlenih. Sandi Bartolje opozoril na velike razlike med življenjem in deklaracijami. “Po 15. marcu 2001, ko je ministrica sprejela nov liberalni pravilnik o obratovalnem času, seje v trgovinah z delav- ci začel masaker. Inšpektoiji so v kar 87 odstotkih pregledov ugotovili kršitve zakonov in kolektivnih pogodb. Inšpektoiji ne morejo obvladovati 30.000 trgovskih subjektov. Potrebne so tudi zakonske omejitve,” je dejal Bartol. Razprava se je končala z dogovorom, da je treba pogajanja o tem vprašanju nadaljevati v posebni delovni skupini, ki deluje pri ministrstvu za gospodarstvo. V njej bodo sodelovali tudi inšpektorji za delo. Naslednja seja bo že 7. marca. O odpiralnem času je potrebno doseči sporazum in pri njem upoštevati tudi razmere v drugih dejavnostih (prevoz, javne službe). Dušan Semolič je še poudaril, daje treba nedeljsko delo, če ga trgovci hočejo, tudi dobro plačati. Srečko čater, predsednik Sindikata KŽI, kaže, da gre le za majhno povečanje plač v korist delavcev v kmetijstvu in živilski industriji. Skladno z novo kolektivno pogodbo dejavnosti se bodo plače z marcem povečale za dva odstotka, če se bo sindikatom podjetij uspelo z direktorji tako dogovoriti. Izredna konferenca SDE Holding slovenskih elektrarn naj uresničuje cilje, zaradi katerih je bil ustanovljen Ta torek je predsedstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) sklicalo izredno konferenco, na kateri so sodelovali tudi državni sekretar Robert Golob, direktor Holdinga slovenskih elektraren (HSE) Drago Habjan, Franc Žerdin z združenja za energetiki pri GZS in David Valentinčič iz sekcije za energetiko pri Združenju delodajalcev Slovenije. Skupaj so obravnavali aktivnosti v zvezi s HSE. Sprejeli so tudi stališča, s katerimi zahtevajo od odgovornih, naj odpravijo ovire pri izpolnjevanju ciljev HSE, zlasti pri gradnji verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Kot je povedal Franc Dolar, predsednik SDE, so konferenco sklicali zaradi “mečkanja” pri uresničevanju ciljev ustanovitve HSE. Taje bil ustanovljen, da bi ob odpiranju energetskega trga našim proizvajalcem omogočil konkurenčnost. Zagotavljal naj bi tudi socialno varnost zaposlenih v energetskem gospodarstvu. Tretja naloga holdinga pa je gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. V sindikatu so ugotovili, da nekooperativnost podjetij, združenih v HSE, otežuje doseganje tega cilja. Kritični so tudi do politizacije pri gradnji nove verige elektrarn, ki lahko dodatno ogrozi dober projekt. Temeljni cilj SDE je ohranjanje socialne in ekonomske varnosti zaposlenih, pravi Valter Vodopivec, podpredsednik SDE. Za ta cilj si prizadevajo tudi sindikati družb povezanih v HSE. Zato SDE od uprave HSE zahteva, naj v najkrajšem možnem času pripravi in prične izvajati vse potrebne ukrepe za izpolnitev temeljnih ciljev, za katere je bil ta holding ustanovljen. Gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Sa- vi pomeni naj večjo tovrstno naložbo v energetiki v zadnjih 25 letih. Ta gradnja je za HSE izjemna priložnost, ki pa ob nestrokovnem vodenju projekta, lahko postane »kamen okoli vratu in potopi celoten holding«. Zato je po trdnem prepričanju SDE in sindikatov družb, povezanih v HSE, edino smotrno, da HSE takoj ustanovi odvisno družbo za izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, ki naj nemudoma prevzame načrtovanje in izvedbo celotnega projekta. Glede na razpoložljive kadre in njihovo usposobljenost je edina racionalna rešitev, da je sedež te družbe v Mariboru. Le na ta način bo namreč možno najbolj racionalno uporabiti razpoložljive kadre in ohraniti visoko strokovna delovna mesta znotraj HSE. V SDE tudi ugotavljajo, da so lokalne skupnosti zainteresirane, da vplivajo na investicije v infrastrukturo. Zato vodstvu HSE predlagajo, naj zaradi interesa lokalnih skupnosti ustanovi še eno odvisno družbo s sedežem v Posavju. Ta družba naj bi koordinirala infrastrukturne investici- Konference so se udeležili tudi povabljeni gostje, med njimi državni sekretar dr. Robert Golob. je na območju verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Njena ustanovitev je smiselna tudi zaradi tega, ker bo državni proračun financiral spremljajoče investicije, meni Vodopivec. V SDE so prepričani, da ustanovitev dveh novih odvisnih družb v HSE z. navedenimi nalogami zagotavlja optimalno izrabo strokovnega znanja zaposlenih v družbah HSE, kar je obenem tudi naj večja garancija za njihovo socialno varnost. SDE in sindikati družb, povezanih v HSE, ugotavljajo premajhno kooperativnost vseh dejavnikov znotraj HSE, zato se zavezujejo, da bodo zagotovili polno podporo graditvi holdinga. To zahtevajo tudi od uprav družb, povezanih v HSE, uprave HSE in Urada za energetiko pri ministrstvu za okolje in prostor. J Pripravil F. K. Pogajanja o socialnem sporazumu so se začela Ta ponedeljek so se začela pogajanja za sklenitev novega socialnega sporazuma. V vladi načrtujejo, da bo veljal do konca leta 2004, v ZSSS pa menijo, da naj bi veljal največ dve leti. Za to obdobje je državni zbor že sprejel proračun, leta 2004 pa naj bi naša država predvidoma postala članica Evropske unije. Po besedah Dušana Semoliča so se že na prvih pogajanjih videla tudi druga razhajanja med predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov. Ta so vidna naprimer pri vprašanju, kolikšen del plačne politike naj ureja socialni sporazum. Za sedaj prevladuje mnenje, da naj bi socialni sporazum vseboval le načela novega plačnega modela, vse drugo pa naj bi urejali drugi dokumenti. Zlasti predstavniki sindikatov so na pogajanjih izpostavili nujnost hitrega dogovora o višini regresa, eskalaciji plač in višini minimalnih plač. Pogajalci so se dogovorili, da se bodo za pogajalsko mizo usedli vsak ponedeljek in sredo. Oblikovali bodo tudi dve strokovni skupini. Prva skupina, vodil jo bo predstavnik delodajalcev, bo obravnavala splošna vprašanja, druga, vodil jo bo predstavnik sindikatov, pa področje plač. Glavna pogajanja pa bo še naprej vodil minister za delo. F. K- I iTJ rm k' ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 1'In n 1M it’HI v'1111'Kl1 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 250 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Posvet Sindikata KŽI Vodstvo Sindikata KŽi je prejšnji teden pripravilo posvet o uresničevanju kolektivne pogodbe dejavnosti. Nanj je Povabilo predsednike svojih organov, ki so se pogovarjali zlasti o poslovnih rezultatih v ■anskem letu. Ker so rezultati dokaj ugodni, lahko po novi kolektivni pogodbi podjetja zaposlenim plače povečajo še za dva odstotka. Ker ta določba Kolektivne pogodbe ne bo uresničena sama od sebe, se bo zanjo sindikat dobro organiziral. Da bi jo spoštovali v veliki večini Podjetij, bodo gradivo z napotki, Kako voditi uspešno akcijo, Prejeli predsedniki vseh sindikatov podjetij, povezanih v Sindikat KZI. Po besedah Srečka Čatra, predsednika KŽI, so lani kolektivno pogodbo dejavnosti spoštovali v 96 odstotkih podjetij. V novo kolektivno Pogodbo so pogajalci vgradili številne posebnosti dejavnosti kmetijstva in živilske industrije. Pri spremembah so partnerji želeno uskladili z mož-n'm in o vsem dosegli soglasje. Dogovorili so se tudi, da bodo ohranjali realno vrednost izhodiščnih plač za prvi tarifni razred, ki so leta 1991 °b podpisu prve pogodbe znašale 732 nemških mark. V lani podpisani kolektivni pogodbi se po Čat-r°vih besedah kaže relativno dober ekonomski Položaj dejavnosti kmetijstva in živilske indus-tr'je. Ta naj bi razen v nekaterih primerih omo-8°čal izboljševanje pravic zaposlenih. Na podlagi pogodbe je lani junija velika večina podjetij povečala plače za dogovorjenih pet °dstotkov. Decembra so se plače povečale še za Izhodiščne plače po kolektivni pogodbi za kmetijsko in živilsko industrijo od 1. 7. 2001 dalje bafirt Dobri poslovni rezultati naj se poznajo tudi pri plačah Vsaj dva odstotka več v kuvertah Ragnerje 1,00 2J0 3,00 5.7. PKP ■»5% 67.993 SIT 74.792 SIT 83.631 SIT 93.150 SIT 105.389 SIT 125.787 SIT 142 785 SIT 169.982 SIT 203.978 SIT I.S.eskalacija +4,4% 70.985 SIT 78.084 SIT 87.312 SIT 97.249 SIT 110.027 SIT 131.322 SIT 149.069 SIT 177.463 SIT 212.955 SIT 1.12.PKP +2% 72.405 SIT 79.646 SIT 89.058 SfT 99.195 SIT 112228 SIT 133.949 SIT 152.051 SIT 181.013 SIT 217.215 SIT 'bil; plač za 2 % v mesecu aprilu 2002 je podojen s pozitivno bilanco družbe, 'at*ruge a|i podjetja. Prikaz rasti izhodiščnih plač v 1. tarifnem razredu ~~ Primerjava med panožno in splošno pogodbo 80000 ______ zoooo ' 67993 80000 50000 70986 72409 74380 JUNIJ AVGUST DECEMBER 1.1.2002 ) delovno in ekonomsko uspešnih družbah in podjetijih bo izhodiščna plača s . 2000 za 16,9 % večia od i/lmrlivrm* nlsuV fit onenndarstvn. IPKP-KŽI DSKP 1 za 16,9 % večja od izhodiščne plače za gospodarstvo. dva odstotka, januarja pa zaradi eskalacije še za 2,7 odstotka. Vse te popravke plač navzgor so opravili v večini družb, 78 odstotkov pa jih je decembra izplačalo še božičnico v povprečni višini 40.000 tolarjev. V družbah, ki imajo poslovne težave, se je KŽI dogovoril za evidentiranje neizplačanega dela plač, ki naj bi bil izplačan takrat, ko bodo podjetja premagala težave. Iz dosedaj znanih podatkov Čater sklepa, da bo velika večina družb lansko poslovno leto končala s pozitivnim rezultatom. S tem bo izpolnjen pogoj iz kolektivne pogodbe dejavnosti, da se izhodiščne plače povečajo še za dva odstotka. Ker se to izplačilo ne bo zgodilo samo po sebi, se mora Sindikat KŽI zanj dobro organizirati. V podporo akciji za dveodstotno povečanje plač na podlagi uspešnosti je Čater pripravil več tabel s konkretnimi podatki, ki jih objavljamo posebej. Sindikalni zaupniki iz podjetij so v razpravi opozorili na velik pritisk, ki ga nanje izvajajo člani uprav. Ta naj bi bil tako hud, da so podpisanega nekateri prosili, naj njihovih imen ne objavlja, saj bo sicer ogrožena njihova zaposlitev. Povedali so tudi, da bodo v tej akciji uspešni le, če jim bodo zunanji strokovnjaki pomagali utemeljiti zahteve. Spraševali so se o tem, kako je mogoče dva odstotka večje plače dobiti v podjetjih, ki že sedaj izplačujejo za deset, dvajset ali še več odstotkov več, kot določa kolektivna pogodba. Problem je očitno v tolmačenjih, saj po nekaterih mnenjih povečanje izhodiščnih plač v teh primerih ni nujno in je odvisno le od dogovora med upravo in sindikatom. Takšni dogovori niso potrebni v podjetjih, kjer so to vgradili v podjetniško kolektivno pogodbo. V Gorenjki Lesce teh problemov nimajo, saj so v podjetniško kolektivno pogodbo zapisali, da se plače usklajujejo z vsako spremembo tarifne priloge h kolektivni pogodbi dejavnosti. Ker so rezultati poslovanja ugodni, si bo sindikat v tem podjetju po besedah Milana Kneževiča prizadeval, da bi bile še boljše. Vodilo zanj bi lahko bile plače v pivovarnah, ki so res dobre. Sindikalni zaupniki opozarjajo tudi na posamezne direktorje. Ti se izgovarjajo, da povečanje plač na podlagi določb kolektivne pogodbe dejavnosti ni potrebno, ker je sindikat na pogajanjih dosegel tako 1.1 .eskalacija +2,7% 74.360 SIT 81.796 SIT 91.463 SIT 101.873 SIT 115.258 SIT 137.566 SIT 156.156 SIT 185,900 SIT 223.080 SIT 1.3. PKP +2% * 75.847 SIT 83.432 SIT 93.292 SIT 103.910 SIT 117.583 SIT 140.317 SIT 159.279 SIT 189.618 SIT 227.542 SIT 75847 1.4.2002 nizke izhodiščne plače, da jih v podjetju presegajo. Drago Kovačevič iz Cvetja Brežice meni, da je zapisano v kolektivni pogodbi minimum. Prehod z izhodiščnih plač na osnovne plače pa je po njegovem mnenju nevaren, saj bi delodajalci pri njem skušali črtati vse dodatke. Zaradi tega bi lahko prišlo tudi do zmanjšanja izplačanih plač. Pri prizadevanjih, da bi bile plače nad ravnjo iz kolektivne pogodbe dejavnosti, pa sindikalisti iz podjetij potrebujejo pomoč od zunaj. Boris Frajnkovič, sekretar območne organizacije ZSSS Ptuj, je opozoril na Perutnino Ptuj, kjer so pred časom podpisali dokaj ugodno podjetniško kolektivno pogodbo, sedaj pa jo želijo “poslabšati na raven kolektivne pogodbe dejavnosti”. Zaradi tega se realne plače v tem podjetju že nekaj časa znižujejo. Problemi so tudi v Jati, ki jo Perutnina prevzema. Po besedah Srečka Čatra so se plače v tem podjetju že močno zmanjšale. Tudi v Kolinski razmere niso dobre, saj so nekaj delavcev že odpustili. Marjan Vindiš, predsednik Sindikata KŽI v Perutnini, je dejal, da so se v tem podjetju dogovorili, da bo v marcu organizirana sindikalna konferenca o problematiki plač, na kateri naj bi sodelovali tudi predstavniki območne organizacije ZSSS in republiškega odbora sindikata. Od vse živilske industrije je sedaj največ problemov v mesarstvu, ki so deloma povezani s pojavom bolezni BSE. Pozitivno naj bi poslovale le tri večje firme, in sicer Košaki Maribor, Celjske mesnine in Litijska klavnica. V Mesarstvu Jur-mes poteka prisilna poravnava, Mesnine dežele Kranjske (MDK) iz sestave Mercatorja poslujejo s težavami in bodo mogoče zaprle še kakšen obrat. Enako se bo verjetno zgodilo v Goriškem Mipu in Ragonskem Miru. Že celo desetletje je v težavah mesna industrija iz Murske Sobote. Jože Sapač iz KG Rakičan pričakuje, da se bo o povečanju plač z novimi lastniki (podjetja Agrar) mogoče pogovarjati. Po besedah Miloša Trampuža, sekretarja območnega odbora KŽI za Ljubljano in okolico, so MDK lani poslovale z rdečimi številkami. Če bi sindikat dovolj pritisnil za povečanje plač v teh podjetjih ali celo vložil tožbo, bi direktorji začeli javno govoriti, da sindikat povzroča zapiranje obratov, je menil Ladi Rožič, sekretar območnega odbora KŽI za Posavje. Zaposleni v mesarstvu pa so še vedno v boljšem položaju kot zaposleni v trgovini, kjer so razmere še bolj neugodne. Razmere v pekarstvu sicer niso kritične, krojijo jih zlasti veliki trgovci, ki grobo izsiljujejo povečanje rabatov. Ivan Korošec iz Koroških pekarn opozarja na Mercator, Spar in Tuš, ki dobiček iz dejavnosti vlagajo drugam. V državi bi morali učinkoviteje delovati organi, ki naj bi preprečevali monopole, so prepričani zaupniki Sindikata KŽI. Trgovcem se je uspelo v veliki meri združiti in so zato močnejši kot predelovalci, ki so o združevanju le govorili in niso prišli skupaj, meni Tone Dimc iz Kolinske. Tudi drugi zaupniki so opozorili, da so pogoji, ki jih narekujejo Mercator in drugi veliki trgovci, nesprejemljivi tudi za največja pekarska podjetja, napri-mer Žito, Klasje, Mlinopek. Franček Kavčič Obiskali smo sindikat v poslovnem sistemu Žito Utečeno in dokaj nerazburljivo delo Pekarn je v Sloveniji veliko, v zadnjih letih se dobro uveljavljajo tudi majhne pekarne. Največja pekarniška industrija pa je brez konkurence Žito, ki se seveda ne ukvarja samo s peko slaščic in kruha. O tem razvejanem poslovnem sistemu in o delu sindikata v njem smo se pogovarjali s Tatjano Leskovic, predsednico sindikata v krovni družbi Žito d. d. ter predsednico konference sindikatov poslovnega sistema Žito, in Rosito Zajc, članico konference ter blagajničarko sindikata. Kakšen je danes poslovni sistem Žito? Leskovic: Žito d. d. ima povezane in odvisne družbe. Odvisne družbe so v večinski lasti delniške družbe. Te so Žito Mlini, Žito Šumi, LD Žito Zagreb, naše prodajno predstavništvo na Hrvaškem, ABC Agrohit, Dolenjske pekarne, Pekarna Vrhnika, Prerada Split, Žito Novi Sad ter Kruh pecivo Maribor. Povezana podjetja, v katerih je delniška družba Žito sorazmerno lastnik, pa so Žito Gorenjka Lesce, Mlinotek Murska Sobota in Intes Maribor. V skupini Žito je zaposlenih trenutno okoli 2920 ljudi, smo torej veliki za današnje slovenske razmere. Krovna družba, Žito d. d. pa zaposluje 807 ljudi. Zajema pekarsko dejavnost, testeninarstvo, zamrznjeno hrano, maloprodajo in službo tehničnega vzdrževanja. V delniški družbi so poleg ljubljanskih še dislocirane delovna enota Zasavske pekarne, pekarna v Ribnici, ki sodi pod delovno enoto Kočevje, delovna enota Pekarna Brežice, delovna enota pekarna v Mariboru z distribucijskim centrom, delovna enota pekarna v Kamniku z obratom v Radomljah. Kako pa je v tem konglomeratu organiziran sindikat? Zajc: Delniška družba ima svojo sindikalno organizacijo, prav tako vsaka odvisna in povezana družba. Po združitvi Šumija iz Ljubljane in Imperiala iz Krškega, pa sta v novo nastalem podjetju dva sindikata, v Šumiju samo sindikat Neodvisnost, Imperial pa je v zakon prinesel svobodne sindikate. Neodvisnost ima po nekaj članov tudi v podjetju Žito Mlini, pa tudi v delniški družbi. Članov Svobodnega sindikata pa je v delniški družbi 415 ali rahlo nad polovico zaposlenih. Kako ste povezani sindikati poslovnega sistema Žito? Leskovic: S sindikalno konferenco povezujemo vse sindikate KŽI v sistemu Žito. Člani konference so večinoma predsedniki teh sindikatov in sindikalni zaupniki večjih dislociranih enot, redkeje kak drug član izvršilnega odbora. Na konferenco prinese vsak član odprta vprašanja iz svoje sredine in skupaj pretehtamo njihovo pomembnost. K reševanju najpomembnejših povabimo predsednika uprave. Vprašanja, ki so bolj notranje narave, pa rešujejo v vsakem podjetju sami. Ali opravljate funkcijo predsednice sindikata v Žito d. d. poklicno? Leskovic: Ne, in tudi predsednik sveta de- Tatjana Leskovic: M sorazmerno uspešnem podjetju življenje sindikalistov ni preveč razburljivo. lavcev ni profesionalec. O tem pravzaprav nikoli nismo niti razmišljali. Moram pa reči, da pri sindikalnem delu ne čutimo nobene ovire. Sem tudi članica republiškega odbora sindikata kmetijstva in živilske industrije in tudi pri obiskovanju sej tega odbora v podjetju nikoli nisem naletela na nasprotovanje. Kako je sindikat obveščen o poslovanju? Leskovic: Podatke redno dobivamo, saj je to pomembno zaradi plačne politike. Ali Žito posluje dobro? Leskovic: Poslujemo sorazmerno dobro za tako veliko podjetje in za to dejavnost, kjer je konkurenca na trgu zelo velika. Škarje med vhodnimi cenami in cenami izdelkov se zapirajo. Ocena poslovanja za leto 2001 kaže na zmerno rast. Kako pa plače v korelaciji s poslovanjem? Za uspeh podjetja ste zaslužni tudi zaposleni. Kaj o tem vprašanju meni sindikat? Leskovic: Zaenkrat smo veseli, da je plača redna, daje na ravni tarifne priloge v kolektivni pogodbi dejavnosti. Če bodo poslovni rezultati dobri, lahko pričakujemo, da se bo- do plače po zaključnem računu povečale v skladu z določili kolektivne pogodbe dejavnosti. Podjetniške pogodbe nimate? Leskovic: Imamo jo, vendar se v tarifnem delu držimo kolektivne pogodbe dejavnosti. Tarifni del podjetniške pogodbe je bil pred časom odpovedan, ker pričakujemo nov plačilni sistem. Ta je že kar precej dodelan. Sindikat je o njem že povedal svoje, svet delavcev bo pa, če bo zadovoljen, dal nanj soglasje. Kakšno je mnenje sindikata o novem plačilnem sistemu? Leskovic: V sindikatu so o njem deljena mnenja, nekateri menijo, da ne bo boljše kot je, drugi, zlasti v proizvodnji, pa na njegovo uveljavitev že težko čakajo. Sama mislim, da novi plačni sistem, gledano globalno, ne bo prinesel poslabšanja, če se bomo dogovorili kot je treba. Kakšno je bistvo novega plačnega sistema? Zajc: Z uvedbo novega plačnega sistema želimo v družbi Žito dati možnost napredovanja tistim, ki strokovni, inovativni, delajo več in bolj kakovostno, so zanesljivi, samostojni in sposobni timskega dela. Nov sistem omogoča ugotavljanje delovne uspešnosti zaposlenih. Njegov cilj je tudi motiviranje zaposlenih, da bi bili pri delu še učinkovitejši. Za tak sistem smo se odločili, ker vemo, da lahko gospodarska družba dosega zastavljene cilje le z ustvarjalnimi kadri, ki so za svoje kakovostno delo tudi ustrezno nagrajeni. Svet delavcev pa je, preden bi potrdil novi plačni sistem, zahteval od uprave izračun konkretnih primerov plač po novem. Hotel je vedeti, kakšna bi bila plača delavca iz neposredne proizvodnje, delavca nekje vmes in režijskega delavca. V starem gospodarskem sistemu je bil zelo razvit družbeni standard zaposlenih. Kako je zdaj s počitniškimi zmogljivostmi, izleti, družabnim udejstvovanjem, športno aktivnostjo zaposlenih v Žitu? Zajc: Imamo zelo močno nogometno moštvo, ki sodeluje v malonogometni ligi, imamo tudi moštvo veteranov. Zaposleni lahko kegljajo, poleti igrajo tenis. Stroške si sindikat deli z upravo. Organiziramo tudi prednovoletna srečanja Žita d. d., zadnji dve leti v Cankarjevem domu, ki ima edini v Ljubljani dovolj velik prostor za toliko ljudi. Koliko se vas zbere? Zajc: Letos se nas je zbralo 650. Prišli so tudi iz dislociranih enot iz Maribora, Kočevja, Brežic ... Po številčni udeležbi na takih prireditvah bi lahko sodili, da je vzdušje v kolektivu dobro? Zajc: V celoti gledano so odnosi dobri. No, naš sindikat organizira tudi druge stvari, dedka Mraza na primer. Za otroke članov sindikata financira prireditev sindikat, vsi drugi, ki bi želeli, da njihovi otroci tudi dobijo darilo, ga m°rajo plačati sami. Prireditev samo pa za vse Pjača sindikat. Lani smo dedka Mraza organizirali skupaj s sindikatom Neodvisnost. Kako sicer sodelujeta oba sindikata? Leskovic: Zaenkrat je sodelovanje omejeno na osebne stike, se pa pripravljamo, da bi inieli na ravni Žita koordinacijo obeh sindi-katov, našega in Neodvisnosti. Je pa to zaenkrat zgolj zamisel. Zajc: Mislim, da bi bilo takšno sodelovanje koristno za zaposlene. Saj se konec koncev vsi sindikati, četudi so med seboj različni, prizadevajo za pravice delavcev. Kako počitnikujete? Leskovic: Kolikor vem, smo večino počitniških zmogljivosti prodali, ni pa skrb za letovanje nikoli bila obveza sindikata. V prejšnjem sistemu smo imeli tako imenovano službo družbenega standarda, ki je skrbela za te stvari. Potem pa je bila seveda ukinjena. Zajc: Težave imamo s počitniškim domom v Bohinju, kije v Triglavskem narodnem parku in je njegova dejavnost omejena zgolj na počitnikovanje, ne pa na širšo gostinsko dejavnost. Zato ne moremo dobiti oskrbnika, saj sc samo s počitniško dejavnostjo nihče ne more Preživljati. Ali stalno nočno delo pekov povzroča kaj zdravstvenih problemov, ali podjetje zato pošilja peke na kakšne zdravstvene preglede, na preventivne počitnice? Leskovic: Sindikat se s temi vprašanji uba-da toliko, da nudi komu pomoč, ki bi šel rad denimo v toplice, pa nima denarja za to. Do-zdaj sindikat še nobenega delavca, ki je zaprosil za tovrstno pomoč, ni odklonil. Nekateri prosijo za enkratno pomoč. Nekate-ki potrebujejo več denarja, pa prosijo za solidarnostno posojilo. Ustrežemo vsakemu, če se le da. Za kaj vse sindikat porabi denar? Leskovic: Največ ga porabimo za enkratne solidarnostne pomoči. Pred kratkim smo Pomagali delavcu samohranilcu, kije že dolgo na bolniški in se je znašel v finančni stiski, tondikat je sprejel tudi merila za dodeljevale solidarnostne pomoči. Ali uprava tudi kaj pomaga takim delavcem? Leskovic: Moram reči, da ima razvit soci-“dni Čut in je pomagala v kakšnih težjih pri-toerih socialne stiske. Zajc: Tega je že dolgo. No, v sindikatu ima-too v navadi prispevati venec ob smrti svojca delavca. Ker pa imamo še vedno precej zaposlenih s koreninami v drugih državah nek-oanje Jugoslavije, tem v takšnih primerih pri-sPevamo denar namesto venca. Včasih smo se ukvarjali še z ozimnico, vendar tega danes to več, saj je preskrba trga odlična. Včasih je bil nakup ozimnice precej velik strošek. Pa smo šli celo sami v sadovnjak, daje bilo ce- Leskovic: Sindikat enkrat letno organizi-m Zadnje čase se nas zbere za en avtobus, vča-sm pa nas je bilo za tri, štiri avtobuse. Ne vem Pto zakaj je zdaj udeležba manjša. Ali ljudi n 11 izleti ne zanimajo več ali pa niso več dovolj poceni. Udeleženci morajo del stroškov prispevati sami, v dveh ali treh obrokih. Tudi s turistično agencijo se dogovorimo, da lahko plačamo v več obrokih. Včasih sindikat kupi vstopnice za kakšen humanitarni koncert, potem pa denarja že zmanjka. Če bi bilo več članov, bi bilo tudi več denarja od članarine. Zdaj moramo vprašati: zakaj pa ni več članov? Ali se sindikat s tem vprašanjem ubada, ali ima kakšne akcije, s katerimi vabi zaposlene k včlanjevanju v sindikat? Leskovic: Kakšne kampanje ni. Tako tisti. Rosita Zajc: Večino sindikalnega denarja potrošimo za socialne in solidarnostne pomoči članom. ki vstopajo v sindikat, kot tisti, ki iz njega izstopajo, imajo svoj prav glede tega. Le pri izstopanju se pogovorim s takšnim članom, skušam izvedeti za vzroke. Moram reči, da so doslej, kar sem predsednica sindikata v delniški družbi, skoraj vsi, ki so izstopili, kot razlog navedli povišano članarino. Seveda jih veliko ne izstopa, nekako prav toliko pa se jih tudi nanovo vključuje v sindikat. Tako se že dolgo vrtimo okoli števila 400 članov. Ozimnica ni več aktualna, je pa čedalje bolj strošek za šolanje otrok. Septembra verjetno sindikat da veliko pomoči delavcem? Leskovic: Ja, tega je kar precej. Pred leti, ko je bil aktualen odkup stanovanj, so ljudje prosili za solidarnostna posojila, vendar takrat sindikat ni mogel prav veliko pomagati. Zdaj pa ljudje prosijo za denar za vzdrževalna dela v stanovanjih. Plače so žal predvsem za preživetje, vsak večji nenadni strošek je že hudo breme, pogosto nerešljivo brez zunanje pomoči. Zajc: Zato se marsikomu letna članarina zdi velik znesek in ko pri izpolnjevanju davčne napovedi vpiše članarino med davčne olajšave, se zamisli, ali ne bi bilo bolje teh petnajst ti- sočakov ali še več prihraniti. In se hoče izpisati iz sindikata. Zdaj je precej aktualno vprašanje, ali je prav, da pravice, ki jih izbori sindikat, veljajo za vse zaposlene. Kaj o tem menite v Žitu? Leskovic: Sprašujejo se tudi člani, ne le sindikalni funkcionarji. Pri nekem izletu denimo so člani protestirali, ker so nečlani, ki so se ga udeležili, plačali le nekaj malega več kot oni. To pa zato, ker je del stroškov pokrilo podjetje. Kaj še imate zapisano v programu dela sindikata? Leskovic: Trenutno se ukvarjamo tudi z vprašanjem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, smo pa pri tem že kar daleč. Koliko je pri tem pripravljeno prispevati podjetje? Leskovic: Ne vem natanko, govorilo seje o tem, da bi podjetje pokrilo strošek minimalne premije. Prizadevamo si tudi, da bi bila pekom priznana beneficirana delovna doba. Poslali smo pobudo pristojnim, zdaj je stvar v rokah strokovne presoje. Sindikat je sodeloval tudi pri aktivnostih za pridobitev standarda ISO 9001, dobili smo ga lani. Zdaj se pripravljamo na standard HAC-CP. Pekarne se trudimo spraviti v kontekst tega standarda in nekaj manjših smo že zaprli, saj bi jih bilo predrago preurejati, da bi ustrezale evropskim pogojem. Moram pa poudariti, da noben delavec ni ostal brez zaposlitve, vsi so se prezaposlili v drugih obratih. Kako je s trinajsto plačo? Zajc: Dobili smo jo, ali božičnico, če hočete. Bolj prav bi bilo reči božičnico. Predlani smo jo dobili v bonih za naše trgovine. Tisti, ki so dobili več kot 30.000 tolarjev božičnice, so dobili za 10.000 tolarjev bonov, preostali zaposleni so pa celotno božičnico prejeli v gotovini. Lani smo pa dobili 15.000 tolarjev božičnice v celoti v bonih. Je vzrok slabše poslovanje? Ali je sindikat na to reagiral, postal pozoren na znamenja slabšanja? Leskovic: Najprej je kazalo, da božičnice sploh ne bo. Bila pa sem pri predsedniku uprave in sem se o tej vroči temi pogovorila z njim. Ko seje zvedelo, da naj ne bi bilo božičnice, je postalo v kolektivu vroče. Kadar je tako, grem k predsedniku uprave in mu povem, za kakšen problem gre. Vir podatka, da božičnice ne bo, nam sicer ni bil znan, vendar so me na upravi pomirili, da nekaj božičnice bo. Moram reči, da se je v drugi polovici leta prodaja zmanjšala, vendar pa v zadnjem času spet narašča. Poleg tega smo zaradi nove kolektivne pogodbe dejavnosti sredi leta poleg eskalacijskega dviga dvignili plače še za 7 odstotkov, ob koncu leta pa še za dva odstotka in vse to je podjetje tudi nekaj stalo. Sindikat pa ni bil zaskrbljen zaradi poslabšanega položaja? Leskovic: Ne, nihanja so v poslovnem življenju normalna in zdaj se položaj že popravlja. Plače so redne, regres tudi, vse pravice iz tarifnega dela so izpolnjene. Razlogov za alarm torej ni bilo. Kaj je v trgovinah ugotovila inšpekcija Kršitev zakonodaje in kolektivne pogodbe je zelo veliko Inšpektorji za delo so v posebni akciji, v kateri so opravili 295 pregledov, ugotavljali, kako trgovci spoštujejo zakonodajo pri delovnem času, nadurnem delu, odmorih in počitkih med delom ter kako zaposlujejo delavce. O pregledih so pripravili posebno poročilo, iz katerega povzemamo glavne ugotovitve. Prva njihova ugotovitev je, da se kljub poostrenemu nadzoru še vedno dogajajo nepravilnosti pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, delu prek polnega delovnega časa, evidencah dela, plačevanju dodatkov zaradi neugodnih delovnih pogojev, tedenskem počitku in letnih dopustih. V podjetjih, kjer so inšpektorji pred časom že bili na obisku, pa delodajalci bolj spoštujejo zakone in kolektivne pogodbe. Slabše stanje pa je zlasti pri manjših delodajalcih. Razmere v večjih trgovskih podjetjih, ki so na očeh javnosti in kjer so sindikati organizirani, so boljše kot drugje. V večjih nakupovalnih centrih bolj spoštujejo pravice delavcev, kršijo le pravice delavcev v zvezi z delovnim časom. Čeprav je ponekod mogoče zaznati napredek pri spoštovanju pravic delavcev, je splošno stanje nezadovoljivo. Inšpektorji so namreč v pregledih ugotovili kar 254 kršitev delovnopravne zakonodaje. Številni delodajalci kršijo predpise tudi zaradi njihovega nepoznavanja. Nekateri delodajalci niso sprejeli splošnih aktov ali pa so sprejeli neustrezne. Najbolj bodejo v oči akti, ki določajo pravice delavcev na nižji ravni, kot so določene s kolektivno pogodbo. Nekateri delavci so razporejeni na delovna mesta, ki jih delodajalec v aktu o sistemizaciji ni opredelil ali jih je narobe opredelil. Pri zaposlitvi so primeri, ko delodajalec delavca razporedi v napačni tarifni razred. Manj je primerov nezakonitega podaljševanja pogodb o zaposlitvi. V kar 16 primerih so inšpektorji ugotovili nezakonito zaposlovanje, v šestih primerih pa so delavci delali v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi. Pogosti so primeri zaposlovanja študentov prek napotnic, vendar številni študentje svojega dela ne dobijo plačanega. Inšpektorji so našli delodajalca, ki je dejavnost opravljal le s študenti, kar je v nasprotju z zakonodajo. V zvezi z zaposlovanjem so inšpektorji ugotovili 72 kršitev zakonodaje. Še vedno so primeri, ko delodajalci določajo 42-urni delovni teden, čeprav je po kolektivni pogodbi za trgovino določeno le 40 ur. Ker delodajalci nadurnega dela pogosto ne odrejajo zaradi zakonsko dovoljenih razlogov, se to delo ne šteje za poseben pogoj dela. Nadure se največkrat kompenzirajo z dela prostimi dnevi. Nekateri delodajalci delavcem, ki so delali prek polnega delovnega časa, niso omogočili izrabe dopusta. Problemi delovnega časa so izraziti zlasti v samopostrežnih trgovinah in marketih, ki so odprti vse dni in tudi ponoči. Delavke morajo prihajati na delo pred odprtjem in ostajati še po zaprtju trgovin. Ta čas se pogosto ne beleži in se ne šteje kot delo prek polnega delovnega časa. Delodajalci ne zaposlujejo novih delavcev, ampak skušajo probleme reševati s prerazporeditvami. Zal kolektivna pogodba za trgovino nima določb o tem, kako se šteje čas pred odprtjem in po zaprtju prodajaln. Manjši delodajalci pogosto svojim delavcem ne omogočajo, da bi izkoristili odmor med delom za malico. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa v prodajalnah delajo sami. V zvezi s pravico do enodnevnega (24-ur-nega) tedenskega počitka je v Mariboru prišlo do primera, daje delodajalec delavcu priznal počitek od nedelje ob 12. uri do ponedeljka do 12. ure. Delodajalec je tudi pridobil mnenje Inštituta za delo pri Pravni Fakulteti, daje to skladno z zakonodajo. Ministrstvo za delo pa je izdalo mnenje, daje treba delavcu ob konca tedna dati cel dan dopusta. V zvezi z odmori, počitki in dopusti so inšpektorji ugotovili skupaj 64 kršitev. V zvezi s plačami je bilo največ kršitev pri plačilu dodatkov, saj jih manjši delodajalci ne izplačujejo. Pogosti so tudi primeri, ko delavci ne prejmejo pisnega obračuna plače. Težave so tudi pri plačevanju dela ob praznikih. Manjši delodajalci pogosto ne vodijo predpisanih evidenc o delovnem času, veliki delodajalci so pri tem doslednejši. Med akcijo so inšpektorji izdali 115 ureditvenih odločb, 17 delodajalcev so prijavili sodniku za prekrške, mandatnih kazni pa so izrekli 19. F. K. Pomagajte nam! Smo v Mercatorju zaposlene prodajalke in prodajalci. Že vrsto let delamo skupaj in doživljamo vse tegobe trgovskega poklica. Zato sindikat tokrat prosimo, naj nam priskoči na pomoč. Trgovina, v kateri delamo, je lepo prenovljena. Ob otvoritvi pa se je spremenil tudi delovni čas. Trgovina posluje od 6.00 do 22.00 ure, in to vseh 365 dni v letu. To pomeni tudi vse nedelje in praznike. Veliko ljudi se ne strinja, da je trgovina odprta od 6.00 do 22.00 ure. Popolnoma nas razumejo, saj imamo tudi mi pravico, da smo ob nedeljah in praznikih skupaj v krogu domačih. Vodstvo Mercatorja nas je prisililo (izvedli niso nikakršne ankete), da delamo tudi ob nedeljah in praznikih. S tem bodo na naš račun ustvarili velik dobiček, ker nas za te dneve mizerno nagrajujejo. Vemo, da je kar nekaj poklicev, kjer je treba dežurati tudi ob nedeljah in praznikih. Vendar so ti ljudje že vnaprej vedeli, da bodo delali tudi v dnevih, ko so drugi prosti. Zato so zahtevali višjo plačo in druge bonitete, ki jim pripadajo. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi so nam bile zagotovljene vse proste nedelje in prazniki, pa tudi 40-urni delovni čas brez raznih dežurstev. Ker je teden zelo dolg in imamo tudi veliko kupcev, smo vsi že psihično in fizično utrujeni, saj se ne moremo odpočiti od napornega delavnika. Da bi zaposlili še kakšno novo delovno moč, pa nočejo slišati. Če bi imeli v kakšni vladni službi tak delovni čas in bi bili tako plačani kot mi, bi se tam zaposleni temu energično uprli. Pri nas v trgovini pa zaradi velikega dobička silijo delavce k takim skrajnostim, saj jih nima niti Avstrija, ki je že včlanjena v Evropsko unijo. Strinjamo se, da mora biti kakšna trgovina dežurna morda tudi v nedeljo ali ob daljših praznikih od 8.00 do 12.00 ure (teh pa je blizu nas že nekaj - odprte so celo 24 ur na dan) in lahko ljudje nakupijo najnujnejše. Tudi prodajalke in prodajalci si želimo, da bi z družino odšli kam na nedeljski izlet, posvetili več časa našim otrokom, ki nas nujno potrebujejo. Mar prodajalci nismo ljudje? Ali smo postali roboti? Primer: Delovni čas, nedelja popoldne od 14.00 - 22.00 ure, naslednji dan zjutraj ob 5.30 ali ob 6.00 uri. Kako je lahko prodajalka spočita in prijazna do strank ob takem delovnem času? Vse prodajalke imamo tudi veliko presežnih ur. Zakaj nam naši delodajalci nam teh urne mislijo plačati? Da bi koristile te ure, seveda ni možno, ker nas je zaposlenih premalo in v eni izmeni ni dovolj kadra. Ko pa pomislimo na naše mizerno plačilo in garanje, s katerim si tako uničujemo življenje, nas mine veselje tudi do dela. Zato vas prosimo, da našo prošnjo ne vrže te v koš, kot smo ga imeli včasih in bili tudi boljše plačani za opravljeno delo. Že vnaprej se vam zahvaljujemo in pričakujemo, da bomo s skupnimi močmi dosegli svojo pravico. Razočarane in obupane prodajalke in prodajalci iz Mercatorja, ki je 365 dni v letu odprt od 6.00 do 22.00 ure »Krnim INDlMULIf ii^JAKSKIIPIitDHIIVAINt mm\ ’ih. Kriza v tekstilni industriji se nadaljuje Invalidsko podjetje Valido s Ptuja je moralo v stečaj Na Okrožnem sodišči na Ptuju je sredi februarja stekel stečajni postopek za invalidsko Podjetje Valido, ki je dajalo delo in kruh 62 invalidnim tekstilnim delavkam in delavcem. Podjetje, kije bilo v 100-odstotni lasti novomeškega Laboda, je začelo obratovali leta 1996. Valido je sestrsko podjetje Delte Ptuj, ki je po dolgotrajni agoniji in hudih pretresih ter sindikalnih protestih šla v stečaj leta 1998. Za stečajnega upravitelja Valida je sodišče imenovalo dr. Draga Dobrovskega. Valido je po besedah sekretarja območne organizacije ZSSS na Ptuju Borisa Frajnkovi-& zabredel v težave že prej, saj je bila na začetku leta 2001 za podjetje sklenjena prisilna Poravnava. Sanacijo podjetja v obliki prisilne poravnave je izvajal Tekstilni inštitut iz Maribora. Konec januarja letos bi moral Valido upnikom poplačati 20 odstotkov terjatev v skupni yišini okoli 35 milijonov tolarjev. Ker tega pod-Jetje ni uspelo storiti, je moralo v stečaj. Ker je imel Valido pred stečajem probleme z blokiranim žiro računom, delavke in delavci niso dobili januarske plače. Vodstvo podjetju je na začetku februarja začasno delavce pre-ZaPoslilo v hčerinsko podjetje La-in iz No-Vega mesta. Na dan uvedbe stečajnega postopka pa so bili delavci ponovno zaposleni v Va-iidu, saj sicer ne bi imeli pravic po zakonu o jamstvenem skladu. Po Frajnkovičevih besedah bodo delavci ob Pomoči pravne službe območne organizaci-Je ZSSS na Ptuju uveljavljali pravico do januarske plače preko jamstvenega sklada. Poleg ,ega pa bo sindikalni odvetnik v imenu članov sindikata tekstilne in usnjarskopredelo-valne industrije iz Valida, ki ga bodo za to pooblastili, zanje vložil terjatve v stečajnem po-stopku. V kakšnem odstotku bodo delavci do- bili poplačane terjatve, bo odvisno od višine stečajne mase. Ta pa po Frajnkovičevih besedah verjetno ne bo posebej velika. Sedaj že bivšim delavcem Valida je vodstvo podjetja zagotovilo, da bodo imeli delo do konca marca in da bodo zaposleni v poslovni enoti podjetja La-in. Delavke in delavci upajo, da bo večina delo ohranila tudi vnaprej. Zal pa se bo status invalidnih delavcev spremenil. V Validu so bili vsi zaposleni za nedoločen čas, poslej pa bodo dobili pogodbe o delu le za določen čas. Kljub temu pa se delavci ne pritožujejo, saj želijo ohraniti delo. Podjetje Valido ima tudi hčerinsko podjetje Valido Stil, v katerem je 44 zaposlenih - večina za določen čas. Delavce je strah, da bo moralo v stečaj tudi to podjetje. Proizvodni prostori, v katerih je doslej posloval Valido, so v lasti Laboda, ki nepremičnine na Ptuju prodaja. Če mu bo to uspelo, naj bi Labod zagotovil proizvodne prostore na drugi lokaciji. V sedanjih prostorih je bilo namreč prostora za 500 delavcev, v njih pa je delalo okoli 100 ljudi. Delavci Valida in Valido Stila upajo, da bo Labod vendarle potreboval večino od sedanjih delavcev na Ptuju, če bo želel naprej opravljati posle za tuje naročnike, s katerimi sodeluje. Seveda pa so močno zaskrbljeni, saj je njihova usoda popolnoma negotova. »To, kar se sedaj dogaja z delavkami in delavci Valida, dokazuje, daje položaj v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji izjemno težak in da se še kar naprej slabša,« poudarja Boris Frajnkovič. »Vse težave v panogi pa na svoji koži najbolj občutijo delavci!« T. K. Bača Podbrdo zapira vrata Čeprav je za Tovarno volnenih tkanin Bača v Podbrdu že nekaj časa vložen predlog za uvedbo stečaja, kakšnih 100 zaposlenih še stavka. Direktor je zaposlene v skupnih službah poslal na čakanje, sam pa izginil. Delavci ne morejo napisati niti prošenj za socialno pomoč, saj so pisarne zaprte. To je direktorjevo maščevanje stavkajočim delavcem, je za Delo (26. februar) izjavil predsednik stavkovnega odbora Srečko Grohar. Sodišče v Novi Gorici očitno išče primernega stečajnega upravitelja, ki bi poskusil organizirati nadaljevanje proizvodnje. V Baški grapi in tudi v občini Tolmin pa v teh težkih trenutkih razmišljajo zlasti o tem, kako bi ohranili tkalnico in v njej petdeset ali še več delovnih mest. Scala Zarja v stečaju Ta ponedeljek je stečajni upravitelj Tomaž Kos prevzel podjetje Scala Zatja. Podjetje je imelo lani 39 milijonov tolarjev izgube, precej je je bilo tudi iz prejšnjih let. Stečajni upravitelj je takoj začel pripravljati napotitev 70 delavcev na zavod za zaposlovanje. Proizvodnje ne more nadaljevati, saj zanjo ni dovolj naročil. Zaposleni so zadnjo plačo prejeli decembra. Januarsko plačo in druge terjatve bodo skušali uveljaviti v stečajnem postopku. Območna organizacija ZSSS Celje je zaradi tega že pred uvedbo stečaja pripravila tožbo. Dražba MIT Tovarna tkanin Melje neuspšna Na okrožnem sodišču v Mari bom je bila pred dnevi že peta javna dražba za prodajo dela nepremičnega premoženja delniške družbe MTT Tovarna tkanin Melje (MTTTT) v stečaju, ven-uur pa nanjo ni prišel noben kupec. Stečajni postopek za tekstilno delniško družbo MTT TT Melje je bil uveden 21. junija 999. Stečajna upraviteljica je upnikom prizna-!u Preko tri milijarde tolaijev terjatev (nekaj več Ht 3000 delavcem 1,1 milijarde tolarjev). Žal Pu ocenjena vrednost premoženja stečajnega °lžnika ne dosega višine terjatev. Kakor ka-j^’ Jakijeva za premoženje MTT TT Melje ne 0 rciogla iztržiti niti ocenjene vrednosti, saj nekatere nepremičnine že ponuja za 40 odstotkov vrednosti. Nepremično premoženje MTT TT Melje je dotrajano in slabo vzdrževano, pa tudi nefunkcionalno, saj je bilo zgrajeno za potrebe velikega tekstilnega podjetja. Poleg tega pa se bodo morali kupci nepremičnin s kupoprodajno pogodbo obvezati, da bodo odkupili tudi sorazmerni delež transportnih poti in energetskih objektov stečajnega dolžnika, ko jih bo stečajna upraviteljica začela prodajati. Jakijevi je doslej uspelo poplačati samo izločitvenega upnika - Slovensko razvojno družbo - na katero je prenesla del nepremičnin iz stečajne mase v vrednosti 456 milijonov tolar- jev. Slovenska razvojna družba je nepremičnine dala v najem svoji družbi Tekstil, ki jo je ustanovila, da bi nadaljevala s proizvodnjo zdravih programov nekdanje delniške družbe MTT TT Melje. Trenutno dela v njej okoli 200 delavcev. Šesta javna dražba za prodajo nepremičnega premoženja MTT TT Melje bo marca. Na njen razplet še posebej nestrpno čaka več kot 3000 članov sindikata tekstilne in usnjarskop-redelovalne industrije ter bivših delavcev propadle delniške družbe, ki jih v stečajnem postopku zastopa služba pravne pomoči pri območni organizaciji ZSŠS za Podravje. V kakšnem odstotku in kdaj bodo njihove terjatve poplačane, je odvisno od tega, kdaj in za koliko bo stečajni upraviteljici uspelo iztržiti za premoženje stečajnega dolžnika. Že danes pa je jasno, da delavske terjatve ne bodo poplačane 100-odstotno. T. K. Razlog za odhod je spopad dveh konceptov Antolin ZSSS Antolinovo sedemletno spanje Jože Antolin je pred več kot desetimi leti sodeloval pri prenovi tedanje Zveze sindikatov Slovenije (ZSS). Ker pri tem ni uspel, je najprej ustanovil in tudi vodil Svet kranjskih sindikatov (SKS), kasneje pa še podjetje Sindicom. Pred kratkim pa je spet prevzel vodenje SKS. V ZSS, ki je bila precej ortodoksna, niso dojemali nujnosti sprememb in novega načina dela. V kranjskih sindikatih nas poskus reorganizacije ni zadovoljil (saj niso razumeli svobode organiziranosti, kar so dokazovali tudi klici s SK ZKS). Antolin ostro zavrača zakoreninjeno miselnost v naslednici nekdanjega uradnega sindikata -ZSSS, da so nekateri vodilni zapustili ZSS, ker so pogoreli na vo- litvah. To so najbolj nizkotni očitki, saj sam sploh nisem bil na kandidatni listi. Bistvo spora je bil koncept, sprt z našimi interesi. V ospredje so postavljali sindikate dejavnosti kot osnovno obliko organiziranosti, sami pa smo v tej vlogi videli sindikate podjetij. Občinski svet so videli le kot podaljšano roko sindikatov dejavnosti. Ker se je članstvo pričelo osipati, smo razpustili občinski svet in članstvo pozvali k ustanovitvi samostojnega SKS. Svobodnim še najbolj zamerim, da nekritično prenašajo modele iz Nemčije, zlasti predsednik SKE1 Albert Vodovnik, ki se zgleduje pri IG Metali. (Povzeto iz Delu, 25. februarja 2002) Gospod Antolin se je po sedmih letih prebudil, vendar se očitno ni dovolj naspal, saj ga še preganjajo travme o CK ZKS. Dolgoletna odsotnost s sindikalne scene je očitno povzročila, da je ne pozna več dobro. ZSSS je organizacija 20 sindikatov dejavnosti, svojo organiziranost gradi od spodaj - od sindikatov podjetij in od članov. Brez notranje demokratičnosti ne bi zdržala preverjanj evropskih in svetovnih sindikalnih central. ZSSS ni nekritično prenašala modelov iz Nemčije, ampak upoštevala tudi izkušnje sindikatov Francije, Belgije, Italije, Švedske. Enako je ravnal tudi SKEI. Antolin pa je verjetno spoznal, da koncept SKS ni povsem dober, saj na državni ravni ne more dobiti reprezentativnosti. Očitno je probleme, ki so pripeljali do stavke kovinarjev, zaznal le SKEI, saj bi se zanjo sicer že prej organizirali kovinarji iz SKS. Antolin očitno ni spoznal, da bistvo sindikalnega delovanja ni napadanje drugih sindikatov (bilo pa je moderno, ko je še bil sindikalist), ampak spopadanje s socialnimi partnerji. Priporočljivo bi bilo, da čim prej stopi po stopinjah svojih kolegov in najde pravega nasprotnika. Sedemletno globoko spanje je očitno prizadelo tudi njegov spomin, saj dokumentacija prvega kongresa ZSSS dokazuje, da je bil na kandidatni listi za organe ZSSS. (Odmev Pavleta Vrhovca) Pripravil: F. K. Sindikat delavcev prometa in zvez Vodstvo je dobilo polno podporo Na razširjeni seji republiškega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, bila je 21. februarja v Ljubljani, so člani obravnavali aktivnosti pri sprejemanju novega zakona o delovnih razmerjih in predlogu socialnega sporazuma. V razpravi so člani podprli vodstvo SDPZ pri nadaljevanju aktivnosti. Zagotovili so tudi vso podporo pri izvajanju sindikalnih pritiskov, če bi pri sprejemanju zakona in socialnega sporazuma prišlo do zapletov. Sekretarka Cvetka Gliha je poročala o delu sindikata v letu 2001. Poudarila je, da se sindikat poleg s programsko začrtanimi nalogami ukvarja tudi s problemi podjetij, ki so posledica slabših rezultatov poslovanja. Razmere v dejavnosti cestnega potniškega prometa se niso bistveno izboljšale, čeprav je tudi na pritisk sindikata država začela vračati del trošarin linijskim prevoznikom. Posvet o preprečevanju dela na črno v tej dejavnosti je že prinesel prve rezultate z intenzivnimi pregledi inšpekcijskih služb. S podobnim problemom se še srečujemo v dejavnosti prevoza blaga. Pri tem v SDPZ ugotavljamo, da gre za izkoriščanje voznikov in izogibanje plačevanju davkov in prispevkov. Prevozniške družbe, ki spoštujejo zakonske normative in plačujejo potrebne davke in prispevke, zaradi tega ne morejo biti konkurenčne. Preprečevanje dela na črno bo zato še naprej prednostna naloga SDPZ. V dejavnosti skladiščno-transportnih cen- trov prihaja do zmanjševanja obsega poslovanja, zaradi česar nastajajo tudi programi presežnih delavcev. Problematiko na področju poštnih in telekomunikacijskih storitev bo sindikat poskušal reševati na državni ravni. Konkretne rezultate pričakujemo po končanih pogajanjih s pristojnim ministrstvom v ekonomsko-so-cialnem odboru za to dejavnost. Republiški odbor je sprejel tudi razpis za podelitev priznanj SDPZ v letu 2002 in sklep o pripravah in izvedbi 2. športnih iger SDPZ, ki bodo 20. aprila v Murski Soboti. Cvetka Gliha, sekretarka SDPZ Na seji je sodeloval tudi Dušan Semolič, predstavil je dosežke pogajanj o novem zakonu o delovnih razmerjih. Republiški odbor nezadovoljen s potekom pogajanj za spremembo tarifnega dola kolektivnih pogodb Člani republiškega odbora Sindikata KNG Slovenije so na seji ta teden dokaj kritično ocenili potek podajanj za spremembo tarifnega dela kolektivnih pogodb tako za kemijsko in gumarsko kot tudi za nekovinsko industrijo. Člani pogajalskih skupin so republiški odbor izčrpno informirali 0 poteku pogajanj. Ocenili so, da so P° nekajmesečnih pogajanjih s predstavniki delodajalcev še daleč od konkretnega dogovora. Pogajanja sta obe pogajalski skupini pričeli na temelju predloga novega plačnega modela, vendar so zaradi vrste nejasnosti in različnih tolmačenj, tudi zaradi nekaterih pogojev (ukinitve splošne kolektivne pogodbe), za-easno zastala. ‘^indikalni pogajalski skupini sta elodajalcem predlagali, naj se za-. j navedenih nejasnosti pri uva-JanJU novega plačnega modela do-govorijo za korekcijski dodatek k Plaei, ki bi ga po predlogu sindikata prejeli v vseh tarifnih razredih. Analiza odgovora delodajalske pogajalske strani na ta predlog kaže, daje bil predlog različno razumljen. Republiški odbor Sindikata KNG Slovenije je dal pogajalskima skupinama mandat za nadaljevanje pogajanj. Za primer, da na pogajanjih ne bo dosežen dogovor, je sprejel tudi rokovnik za izvajanje radikalnejših oblik sindikalnih aktivnosti. Po dogovoru z vodjema obeh po- 2. Kilometrina (od 18. 9. 2001 dalje) 53,97 53,97 gajalskih skupin delodajalcev se bo- (od 2. 10. 2001 dalje) 51,15 51,15 do pogajanja o kolektivni pogodbi (od 16. 10. 2001 dalje) 51,03 51,03 za dejavnost pridobivanja in prede- (od 30. 10. 2001 dalje) 50,58 50,58 lavo nekovinskih rudnin nadaljevala (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 6. marca, za kemično in gumarsko (od 11. 12. 2001 dalje) 49,26 49,26 industrijo pa 12. marca. Republiš- (od 1. 1. 2002 dalje) 49,68 49,68 ki odbor Sindikata KNG Sloveni- (od 8. 1.2002 dalje) 50,46 50,46 je bo predvidoma konec marca ob- (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 ravnaval poročili obeh pogajalskih skupin o poteku marčevskih poga- (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 3. Ločeno življenje' 89.084,00 62.066,00 janj in se odločil o nadaljnjih ak- tivnostih. Janez Justin, predsednik pomurski delavci lahko preko ZSSS letujejo tudi na Madžarskem Območna organizacija ZSSS za °murje že vrsto let sodeluje s part-J“rskim podjetjem v Naykanizsi na Madžarskem. »S sodelovanjem z Madžarskimi partnerji omogočamo Bavcem iz Pomurja letovanje po godnih cenah v termalnem kopa-IScu Zalakaros na Madžarskem,« Pravi sekretarka v območni organi-/ac'j> Zdenka Bobovec, ki skrbi za o sodelovanje. »Naši delavci so z Movanjem v tem madžarskem ter-Mabiem kopališču zelo zadovoljni, SaJ je prenovljeno in lepo urejeno. Pa tudi cene so primerne.« . Svobodni sindikati iz Pomurja 'majo v Zalakarosu od 1. maja do °nca septembra na voljo eno vrstno 'sico, v kateri je soba s kuhinjo in Spalnico. V sodobno opremljeni Statistiki gostovali v Domu sindikatov Statistični svet Republike Slo-.®n*je, ki mu predseduje Rudi °ge, je ta torek zasedal v Do-v u sindikatov na Dalmatinovi 4 jubljani. Člane svetaje pozdra- v 'tud' predsednik ZSSS Dušan Antolič. hišici si lahko sami tudi kuhajo. »Lani je bila hišica zasedena vso sezono. Za njen najem so morali naši člani lani odšteti 27 mark na dan, kakšna bo cena letos, pa se bomo z madžarskimi partnerji še dogovorili.« »Območna organizacija ZSSS v Pomurju bo tudi letos pripravila razpis za letovanje v Zalakarosu in ga poslala vsem sindikalnim podružnicam v podjetjih in zavodih. Pričakujemo, da bo tudi letos interes za letovanje na Madžarskem velik,« pravi Bobovčeva. Madžarski partnerji denar, kijih pridobijo z letovanjem pomurskih delavcev v Zalakarosu, običajno porabijo za izlet svojih delavcev v Slovensko primorje. T. K. Obravnaval je več točk, med drugim tudi priprave na letošnji popis prebivalstva in stanovanj. V osrednji točki je obravnaval rezultate raziskave Prilagajanje slovenskega trga dela tržnemu gospodarstvu, avtorja dr. Milana Vodopivca. Po besedah Braneta Mišiča, člana tega sveta, je ta raziskava lahko dobra podlaga pri pripravi delovne in socialne zakonodaje ter tudi osnova za socialni sporazum. F. K. Sindikalna lista Februar 2002 Prvi del Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Javni sektor” (nekdanje negospodarstvo) SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.1. 2002) - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 64.887,00 -za 20 let 97.331,00 -za 30 let 129.774,00 52.178.00 78.266.00 104.355.00 2. Odpravnina ob upokojitvi 445.422,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 704.520,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca - ob smrti v ožji družini 133.627.00 66.813.00 104.335,00 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. L 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 - ali največ 149.856,00 (70 % povprečne slovenske plače) 125.805,00 * 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Anketa o gmotnem položaju delavcev v kemijski, nekovinski in gumarski industriji Poslovni rezultati dobri -plače majhne Za kemijsko, nekovinsko in gumarsko industrijo v Sloveniji velja, da dosega nadpovprečno dobre poslovne rezultate. Kako se to kaže pri ekonomskem položaju delavcev? Ali imajo zaradi tega nadpovprečno visoke plače ali pa imajo le lastniki nadpovprečno visoke dobičke? Za odgovor na ta in še nekatera vprašanja smo zaprosili sindikalne zaupnike in funkcionarje Sindikata KNG? Podjetje spoštuje kolektivno pogodbo Ekonomski položaj v panogi je kar ugoden. Malokatera panoga v Sloveniji ima tako visoko dodano vrednost kot naša. Podjetje Johnson Controls - NTU je zelo uspešno, ima znanega lastnika in ustvarja dobiček. Žal pa delavci, ker naša zakonodaja tega ne ureja, pri ustvarjenem dobičku nismo udeleženi. Naše podjetje izplačuje plače, ki so v izhodišču za 30 odstotkov nad ravnijo iz kolektivne pogodbe. Regres za letni dopust smo dobili, prav tako pa nimamo nobenih problemov z regresom za malico in s povračilom stroškov za prevoz na delo in z dela. Podjetje namreč v celoti spoštuje kolektivno pogodbo dejavnosti. Ob koncu leta smo se dogovorili tudi za božičnico v višini do 58.000 tolarjev neto glede na to, koliko je bil posamezen delavec prisoten na delu. Delavci so sicer s svojim položajem glede na razmere v slovenskem gospodarstvu nasploh zadovoljni, vendar pa smatrajo, da bi lahko glede na rezultate dela in poslovanja za plače v podjetju namenili več sredstev. Vinko Permanšek, Johnson Controls -NTU Mislim, da se moramo v podjetju in sindikati nasploh boriti za višjo ceno dela. Cena dela pri nas je namreč nenehno pod pritiskom delodajalcev, ki grozijo, da bodo proizvodnjo preselili drugam, če bo cena dela pri nas narasla. Seveda pa se moramo pogajati za ceno dela zlasti po panogah, saj splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti sčasoma ne bo več. V slogi je moč V našem podjetju je zaposlenih 170 delavcev, od katerih jih je 120 članov sindikata KNG. Podjetje dobro posluje, zato imamo plače za 20 odstotkov nad kolektivno pogodbo. Prejemamo tudi regres za letni dopust, regres za malico in povračilo potnih stroškov za prevoz na delo in z dela. Z uresničevanjem kolektivne pogodbe nimamo nobenega problema. Imamo tudi podjetniško kolektivno pogodbo, ki delavcem zagotavlja več pravic kot panožna kolektivna pogodba. Naša sindikalna podružnica je doslej dobro sodelovala z vodstvom podjetja. Pred kratkim smo dobili novo upravo. Upam, da se bo socialni dialog v podjetju tudi pod novo upravo uspešno razvijal. Glede na razmere v slovenskem gospodar- Alojz Kaplan, Akripol, Trebnje stvu je položaj delavcev v naši panogi še kar ugoden. Zaradi tega tudi drugih problemov ni veliko. Seveda pa je takšne razmere tako v panogi kot v vsakem podjetju težko ohraniti. Na svetovnem trgu se je že začela recesija, ki jo bodo brez hujših posledic lahko prebrodila samo podjetja, ki imajo dobre programe in zagotovljen trg. Sindikati moramo vedno biti pripravljeni tudi na recesijo in hujše čase. Naša osnovna naloga je prizadevati si za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev. Pri uresničevanju svojega poslanstva pa moramo sodelovati vsi sindikati, še zlasti v industriji. Potem bomo močnejši. Upam, da bodo pogajanja za povečanje plač uspešna Čeprav je gospodarski položaj naših dejavnosti ugodnejši kot v večini drugih industrijskih panog, to še ne pomeni, da bo takšen tudi ostal. Spremembe so mogoče tako v farma-cevstki industriji kakor v drugih dejavnostih. Posledice recesije v svetu bomo v naši panogi v Sloveniji veijetno čutili v drugi polovici leta. Kljub temu pa ostajam optimist. Upam, da posledice recesije podjetij v naši panogi ne bodo huje prizadele. V zadnjem času seje precej izboljšal ekonomski položaj na področju nekovin, kar se najbolje vidi pri steklarjih. Včasih jim je tekla voda v grlo, zdaj pa poslujejo z dobičkom in veliko izvažajo. Zaradi ugodnih ekonomskih rezultatov se ne srečujemo z odpuščanjem trajno presežnih delavcev ali s stečaji podjetij. Tam, kjer so delavce morali odpuščati, so to storili z mehkimi metodami, presežni delavci pa so dobili tudi odpravnine. Izhodiščne plače v panogi niso med najviš-jimi, saj imajo nekatere panoge višje. Vendar pa so dejansko izplačane plače v naši panogi daleč nad povprečjem slovenske industrije. Janez Justin, predsednik Sindikata KNG Slovenije V Sindikatu KNG si prizadevamo, da bi se izhodiščne plače dvignile, saj to ne bi ogrozilo uspešnosti in konkurenčne sposobnosti podjetij. Sindikat preprosto mora zavarovati določeno raven plač, saj bi se sicer v določenih okoliščinah lahko zmanjšale, kar bi bilo nesprejemljivo. Hkrati pa v sindikatu pričakujemo, da se bo glede na dosežene rezultate poslovanja v panogi povečala tudi masa za plače. Pogajanja z delodajalci so v sklepni fazi. Upam, da bodo uspešna. V sindikatu imamo tudi scenarij, kako naprej, če se pogajanja ne bi končala uspešno. V tem primeru bomo prisiljeni uporabiti druge oblike sindikalnega boja, o čemer bomo obvestili tudi evropski sindikat kemije EMCEFF in svetovni sindikat kemije ICEM. Panoga je po gospodarskih rezultatih dobra, po plačah pa ne V našem podjetju je od 154 zaposlenih 127 članov Sindikata KNG. Podjetje posluje uspešno, enako velja za celotno panogo. Žal pa se to še ne pozna na ekonomskem položaju delavcev. Nasploh je naša panoga po gosp0' darskih rezultatih dobra, po višini plač pa ne- V našem podjetju imamo plače nad kolektivno pogodbo, vendar pa so še vedno precej skromne. Regres za letni dopust smo lani d0' bili, prav tako pa nam je podjetje izplačalo božičnico. Sindikat KNG se na republiški ravni z delodajalci pogaja za povišanje plač, vendar pJ je delodajalska stran doslej s pogajanji zavlačevala. Na konferenci industrijskih sindika; tov v Celju smo se dogovorili, da si bomo vs1 SLOVENIJE Majda Celcer, Prosan Ruše industrijski sindikati skupaj prizadevali za povečanje izhodiščnih plač. Morda bi bilo dobro, ce bi se tega večkrat spomnili. Skupaj bomo namreč močnejši. plače bi lahko bile večje Panoga ne stoji slabo, žal delavci tega še ne °bčutijo dovolj v svojih žepih. Glede na rezultate poslovanja in dosežene dobičke bi mo-rale biti plače v panogi višje. Žal pa se last-fnki in menedžerji podjetij pri plačah zgledujejo po panogah, ki so manj uspešne od ke-•ttijske, nekovinske in gumarske. Na Koroškem imajo domala vsa podjetja v Panogi plače nad kolektivno pogodbo. Res pa Je’ da so izhodiščne plače po kolektivni pogodbi nizke. Velika večina delavcev je prejela tudi božičnico. Lojze Raško, sekretar območnega odbora KNG za Koroško sk^U ^oro^em delavci v kemijski, nekovin-■ 1 ln gumarski industriji nimajo večjih prob-.v. Tu in tam imajo določene težave, de-^o z neustreznimi prerazporeditvami in po-u no. v takšnih primerih si v sindikatu pri-m < evamo problem rešiti s pogajanji. Če to ni ogoče, pa vložimo tožbo na delovnem so-n^Scu; vendar pa tudi v teh primerih običaj-’ Pride do ureditve problema in poravnave Pred obravnavo na sodišču. bov° kolektivno pogodbo je c našem podjetju je zaposlenih 410 delav-^ °d tega pa jih je 90 odstotkov včlanje-, v naš sindikat. Naše podjetje je eno od štirih .urinskih podjetij Steklarne Hrastnik, ki se reofgjjnizjraia na začetku letošnjega leta. dv.ltl Umu predelujemo stekleno maso. Imamo a Programa: namizno steklo (kozarci, ku-rj; n Podobno) in embalažno steklo (male se-■ p zahtevnih steklenic), ače prejemamo po kolektivni pogodbi. Re- či pa je treba, daje našo panožno kolektivno pogodbo že vsaj pred tremi leti »povozil« čas. Zato bi bilo nujno povišati izhodiščne plače. Zaradi nizkih izhodiščnih plač imamo problem z uravnilovko, saj med plačami delavcev v prvem, drugem in tretjem tarifnem razredu praktično ni več razlike - vsi prejemajo minimalne plače. To slabo vpliva na motiviranost delavcev za delo, ki je v našem podjetju zelo naporno, saj poteka v štirih izmenah. Zato delavcem pripadajo tudi dodatki. Če gre kdo na bolniško, pa mu ostane gola plača. Tisti delavci, ki prejemajo minimalno plačo, prejemajo enako plačo tudi, če so na bolniškem dopustu. V podjetju imamo velik odstotek bolniških izostankov. Sindikat v podjetju dobro sodeluje z vodstvom podjetja. Razvili smo socialni dialog in partnerske odnose. Lani smo se uspeli dogovoriti tudi za izplačilo božičnice. Menim, da plače v naši dejavnosti zaostajajo za rezultati poslovanja, ki so ugodni. Sicer pa menim, da bi si morali industrijski sindikati skupaj in solidarno prizadevati za dvig izhodiščnih plač. Poglejte, kakšne plače imajo danes tekstilne delavke in delavci. Tu bi morali vsi sindikati skupaj pokazati več solidarnosti. Število članov se povečuje Naš sindikat ima svoje podružnice v okoli 100 podjetjih, vanjeje povezanih preko 16.000 naših članov. V zadnjem času se interes za Sindikat KNG med delavci povečuje, zato se število članov povečuje. Imamo celo primere, ko domala vsi delavci v posameznem podjetju vstopijo v naš sindikat. Tako smo denimo pred kratkim ustanovili novo podružnico našega sindikata v mariborski Gumami. S sindikatom Etola pa smo sklenili sporazum o sodelovanju. Skratka, naš sindikat dela uspešno in se še naprej krepi. O gospodarskih razmerah v naši panogi lahko rečem, da so bolj ugodne kot v mnogih drugih industrijskih panogah, dodana vrednost v panogi še narašča. Se zlasti dobre rezultate dosega farmacevtska industrija. Zato so v večini podjetij v naši panogi plače nad kolektivno pogodbo. Vendar pa po naši oceni plače še ne odražajo realnega ekonomskega stanja v panogi, saj bi lahko bile glede na dosežene poslovne rezultate boljše. Z izplačilom regresa za letni dopust delavci niso imeli težav, enako velja tudi za regrese za malico in za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. V večini podjetij so delavci dobili tudi trinajsto plačo. Seveda pa se v posameznih podjetjih delavci srečujejo tudi s problemi. Takšne probleme rešujemo s pogajanji z vodstvi podjetij. Nasploh si v našem sindikatu prizadevamo probleme reševati s socialnim dialogom in s pogajanji z delodajalci. Zato posvečamo veliko pozornosti sindikalnemu izobraževanju in usposabljanju sindikalnih zaupnikov. Reči moram, da so naši sindikalni zaupniki dobro usposobljeni in da znajo reševati probleme v svojih podjetjih vsak na svoj specifičen način. Pri tem imajo strokovno pomoč in podporo tako s strani sekretarjev območnih odborov kakor tudi s strani republiškega odbora. Ker vsi skupaj dobro sodelujemo, pri delu dosegamo dobre rezultate. Ni razlogov za izgovarjanje na recesijo V našem podjetju, ki proizvaja izolacijski material (stiropor, hidroizolacije, termo izolacije in podobno) je zaposlenih 300 delavcev, od katerih jih je 260 v našem sindikatu. Tovarna je v minulem letu, ko so se menjali lastniki, okrepila svojo konkurenčno sposobnost. Pri tem je podjetje zmanjšala tudi število zaposlenih s 460 na okoli 300. K sreči je bilo to narejeno po mehki metodi. V postopek ugotavljanja trajno presežnih delav- Andre Mavri, TIM Laško cev seje vključil tudi sindikat. Uspelo nam je, da smo skupno število trajno presežnih delavcev zmanjšali za okoli 50 delavcev. Podjetje je lani dobro poslovalo in ustvarilo soliden dobiček. Sindikat v podjetju dobro in korektno sodeluje z vodstvom podjetja. Delavci prejemamo plače, ki so za 9 do 10 odstotkov višje od kolektivne pogodbe. Regres za letni dopust smo tudi prejeli. Tudi z malicami in povračilom potnih stroškov za prevoz na delo in z dela Nadaljevanje na naslednji strani V ljutomerskem Elgu so ponovno stavkali Delavke in delavci zasebnega podjetja El-go iz Ljutomera so prejšnji teden ponovno stavkali. Z delodajalcem Andrejem Gyegy-ekom so se namreč ob izplačilu novembrskih plač, ki sojih v začetku februarja izsilili s stavko, dogovorili, da jim bo decembrske plače skupaj z regresom za malico in povračilom potnih stroškov za prevoz na delo in z dela izplačal do 18. februarja, januarsko plačo z regresom za malico in povračilom potnih stroškov pa do 28. februarja. Ker delavci delodajalcu očitno niso zaupali, da bo izpolnil dane obljube, so za vsak primer za 19. februar napovedali stavko. Ker 56 delavk in delavcev Elga ob dogovorjenem roku obljubljenega denarja zares ni dobilo, so po besedah sekretarja območne organizacije SKEI v Pomurju Pavla Vrhovnika naslednjega dne zjutraj začeli stavkati. Direktorje stavkajoče poskušal prepričati, naj vendarle poprimejo za delo, češ da ima podjetje objektivne težave, ki jih lahko premostijo in rešijo, če bo proizvodnja normalno tekla. Opozarjal jih je tudi, da mora podjetje proizvajati in poslovati, če želi preživeti in ohraniti delovna mesta. Direktor je delavcem zagotovil, da jim bo, če bodo ponovno poprijeli za delo, decembrske plače izplačal do 28. februarja. Ker stavkovni odbor s stavko podjetju ni želel povzročiti nepopravljive škode, je dal soglasje, da so posamezni delavci lahko v času stavke opravljali nujna dela pri enem od izvoznih poslov. Ob koncu delovnega dne so delavci na zboru soglasno sklenili, da bodo stavko prekinili in jo preložili. Če do konca februarja ne bodo dobili dogovorjenega plačila, bodo 4. marca ponovno ustavili stroje. Stavkovni odbor se bo po pomoč zatekel tudi na ljutomersko občino, saj je župan delavcem obljubil pomoč. Zdaj delavce zanima, kako jim občina lahko konkretno pomaga. Pričakujejo, da jim bo preko oddelka za gospodarstvo vendarle lahko zagotovila nekaj sredstev. Skupaj z direktorjem podjetja so se delavci zatekli po pomoč tudi na center za socialno delo. Predstavnice tega centra so delavke in delavce Elga obiskale v podjetju in pojasnile, kakšni so pogoji za pridobitev enkratne denarne pomoči. Tisti, ki so do pomoči upravičeni, jo bodo verjetno prejeli že v naslednjih dneh. Delavke in delavci Elga so v veliki stiski. Čeprav si prizadevajo, da bi podjetje rešili pred najhujšim in na ta način ohranili tudi svoja delovna mesta, jih je strah, bo njihov trud in potrpljenje zaman. Najhuje pa jim je zaradi tega, ker redno ne prejemajo plač in drugih prejemkov. Ta čas jim delodajalec dolguje plači za december in januar z regresom za malico in povračilom potnih stroškov, lanskoletni regres za letni dopust in izplačilo nadur za lansko leto. Delavci brez plač preprosto ne morejo več preživljati sebe in svojih družin, zato so odločeni, da bodo 4. marca stavkali do izpolnitve stavkovnih zahtev. T. K. Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije razpisuje 7. veleslalom članic in članov sindikata, ki bo 19. marca na Rogli. Pravico nastopa imajo članice in člani SGiT Slovenije. Tekmovanje bo potekalo po pravilih Smučarske zveze Slovenije in po razpisu. Moški in ženske bodo razdeljeni v tele kategorije: do 30 let, od 30 do 40 let, od 40 do 50 let in nad 50 let. Začetek tekmovanja bo ob 10. uri. Razglasitev rezultatov in družabno srečanje bo ob 13,30 v Hotelu Planja. Prijave pošljite na SiGT Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 8. marca. Dodatne informacije dobite pri Karmen Leban, tel. 01/434-12-68, ali Alenki Gajski, tel. 01/434-12-69. Karmen Leban, sekretarka SGiT nimamo problemov. Smatram pa, da bi lahko bil ekonomski položaj delavcev glede na gospodarsko uspešnost podjetja boljši. Zaslužili bi si večje plače, saj tudi dobro delamo in dosegamo dobre rezultate. Mislim, da ni razlogov, da bi se že danes izgovarjali na recesijo. Če bo prišla, seji bomo prilagodili, zaenkrat pa je poslovanje podjetja uspešno in dobičkonosno. Sindikati si moramo prizadevati za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev. Pri tem bi bili bolj uspešni, če bi se vsi industrijski sindikati med seboj tesneje povezali ali celo združili. Povezani bomo močnejši. Partnerski odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja Skupaj z delavci Esteta je v našem podjetju 250 zaposlenih. Med njimi je 180 članov sindikata KNG. Naše podjetje je eno od hčerinskih podjetij Rogaške Kristala. Plače imamo 15 odstotkov nad kolektivno pogodbo. Ker so izhodiščne plače po naši panožni kolektivni pogodbi zelo nizke, so naše plače premajhne. Sodelovanje med sindikatom in vodstvom podjetja je dobro. V podjetju poteka normalen socialni dialog, ki nam omogoča, da mo- rebitne probleme rešujemo sproti ter z dogovarjanjem in pogajanji. Menim, da bi morali sindikati na državni ravni doseči dvig izhodiščnih plač. Zato je nujno sodelovanje vseh sindikatov, še zlasti v industriji. Dandanes imajo žal več moči sindikati v javnih službah. Če denimo prekinejo delo delavci v javnem sektorju, naleti to v javnost na večji odmev, kot če ustavimo delo v kakšni tovarni. Če želimo biti uspešni v prizadevanjih za višje plače in za boljši ekonomski položaj delavcev, je tesnejše sodelovanje sindikatov nujno. Tomaž Kšela PRAVNA §VETOVALKA Lučka B6hm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Dokup ni pocedi Vprašanje: Rod'* sem se 10. junij11 1946. Sem oče dveh otrok. Vojaški rok sem služil 1 leto in ^ mesecev. Na dan 10. avgusta 2001 sem do* polnil 35 let pokojninske dobe. Kdaj se boO1 lahko starostno upokojil? Odgovor: »Polno« pokojninsko dobo (?a moške je ta še vedno 40 let) boste dopolni j 10. avgusta 2006. Takrat boste stari že 60 R in se boste seveda smeli takoj starostno up1’' kojiti. Ker boste imeli čisto delovno dobo, v‘lS pokojnina ne bo zmanjšana zaradi upokoj11' ve pred tako imenovano polno starostjo. Ce bi se odločili dokupiti 17 mesecev p° kojninske dobe za čas služenja vojaškega rok11’ bi seveda »polnih« 40 let pokojninske dob dopolnili že 10. marca 2005. Tudi takrat Območna organizacija ZSSS Domžale Dohodnina za leto 2001 ^()l. Letos je rok za oddajo napovedi 2. ap- Pravne in fizične osebe, ki so izplačevale obdavčljive prejemke, so davčni upravi že borate oddati povzetek obračuna dohodkov, •vplačanih v letu 2001, povzetek izplačanih dohodkov so morale posredovati tudi prejemnikom. Rok za posredovanje je bil 31. januar. Cistični urad RS je že objavil podatke o povprečni letni bruto plači, ministrstvo za fi-ntuice pa valorizirane zneske dohodninske lestvice. Povprečna lani zaslužena plača znaša •b/4.732 tolarjev. Ta je tudi osnova za iz-racun olajšav, ki jih določa zakon o dohod-aini in zmanjšujejo osnovo za dohodnino. ,aJŠave, ki se računajo od povprečne pla- Pestvica za odmero dohodnine za 2001 j^tna osnova (v tolarjih) Davek (v tolarjih) nad_ do 1.279.236 + 17% .L279.236 2.558.470 217.469 +35% nad 1.279.236 ^558.470 3.837.708 665.201 +37% nad 2.558.470 ^837.708 5.116.942 1.138.520 +40% nad 3.837.708 iH6.942 7.675.412 1.650.215 +45% nad 5.116.942 .{£75.412 2.801.526 +50% nad 7.675.412 Ministrstvo za finance RS Izjemno znižanje dohodnine Za leti 1999 in 2000je veljal zakon o izjemnem znižanju dohodnine, kije določal, da zavezanci z najnižjimi dohodki med letom vplačano dohodnino v celoti ali delno prejmejo nazaj. Dogovorjeno je bilo, da bo sprejet nov zakon, ki naj bi iz obdavčevanja izvzel prejemnike z najnižjimi dohodki. Žal to še ni bilo uresničeno. ZSSS je januarja pozvala vlado, da tudi za leto 2001 predlaga zakon, ki bi znižal davek od osebnih prejemkov za zavezance z naj nižjimi dohodki. če, so: splošna olajšava, olajšava za invalide s 100-odstotno telesno olajšavo, olajšava za učence in študente, ki so prejeli plačila preko študentskih in mladinskih organi- Bliža se rok, do katerega morajo zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine za leto Pomoč pri dohodnini Tudi letos bo območna organizacija ZSSS Domžale svojim članom nudila brezplačno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za odmero dohodnine. Če ste član naše območne organizacije, se oglasite v naši pisarni. S seboj prinesite obrazec za napoved dohodnine, povzetke dohodkov, prejetih v letu 2001, račune za uveljavljanje olajšav, davčne številke za vzdrževane člane. Pomoč pri izpolnjevanju obrazcev bomo nudili v marcu, vsako sredo od 15. do 17. ure. zacij, olajšava za starejše od 65 let in olajšave za vzdrževane družinske člane. Dodatno se lahko osnova za dohodnino zmanjša za 3 odstotke za izdatke, ki jih našteva zakon (nakup in vlaganja v stanovanja, izobraževanje, povečanje socialne varnosti, sindikalna članarina ...). Za te izdatke mora zavezanec imeti potrdilo oz. račun z datumom v letu 2001. Osnova za dohodnino se zmanjša tudi za plačan samoprispevek lokalnim skupnostim, dodatno pokojninsko zavarovanje ... Preden oddate napoved za odmero dohodnine za leto 2001, preverite, ali ste prejeli povzetke obračunov dohodkov, izplačanih v lanskem letu, od vseh izplačevalcev (če jih še niste, opozorite na to izplačevalca); poiščite račune, na podlagi katerih lahko uveljavite znižano osnovo za dohodnino; če lahko uveljavljate olajšavo za vzdrževane družinske člane, se dogovorite, kdo in v kakšni višini bo olajšavo uveljavljal. Poskrbite torej, da bo tudi za vas veljal rek: cesarju, kar je cesarjevega, in niti tolarja več. e 'b dovolj stari in bi se lahko takoj starostno ^PokojilJ, Toda leta 2005 bo polna starost za 6 znašala že 61 let, vi pa boste marca ' 05 stari šele 58 let in 9 mesecev. Ker ste , Ce dveh otrok (slovenskih državljanov), se 0 Za vas polna starost smela znižati za 7,5 ^.eseca na 60 let in 4,5 meseca. Marca 2005 Se torej vi upokojili 19,5 meseca pred pol-st° starostjo. Odbitek za vsak mesec v 58. letu r°sti je 0,3 odstotka. Zaradi upokojitve pred . ao starostjo na račun dokupa vojaškega ro-?° torej (za 19,5 meseca) vaša pokojnina ^ ak mesec do smrti nižja za 5,85 odstotka. Ce.enem letu bo to izguba 70,2 odstotka ene S |C Pokojnine. Presodite, ali se vam dokup P ača! Nekaterim je pomembnejša višina po-VeJl^ne- drugim pa zgoden datum upokojit-l ' v vsakem primeru vam svetujem, da do-ij^bPjete šele tik pred upokojitvijo in ne že ko"68’ se vam seda.i morda še mudi v upo-gučeCV’ *30ste *eta 2005 mogoče mislili dru- En čas i n.lesec dokupljene pokojninske dobe za 24 -LUŽenja vojaškega roka ni poceni, saj znaša Plač > °^stot^a vaše lanske povprečne bruto Pok e 0ovečane za odstotek vseh uskladitev Zne^J1'11 v letošnjem koledarskem letu. Če ta je tr,l P°množite s 17, boste videli, koliko a Plačati za dokupljeno delovno dobo. ■■■■ Nacionalni interes in preživetje V zadnjem času lahko veliko preberemo ali poslušamo o nacionalnem interesu. Oglašajo se politiki, ki nam pravijo, da je v nacionalnem interesu, da se pridružimo EU in včlanimo v NATO, da prodamo nekaj podjetij in kakšno banko tujcem. Pravijo, da je v nacionalnem interesu tudi splošna blaginja, visoka sociala, zdravstveno varstvo, skrb za okolje, materialna preskrbljenost. Oglašajo se tudi gospodarstveniki, ki pravijo, da je nacionalni interes razvito in konkurenčno gospodarstvo. Le delavci o nacionalnem interesu ne pravijo nič ali zelo malo. Učili so nas, da so pragovi zadovoljstva pri ljudeh različni. Zal je marsikdo prisiljen zniževati prag svojega zadovoljstva. Mnogokrat delavci slišijo, da so lahko zadovoljni, da prejmejo vsaj minimalno plačo, ali pa da jo sploh prejmejo, mogoče celo, da naj bodo zadovoljni, da sploh imajo delo. In tako znižajo prag svojega zadovoljstva (kar se plačila tiče) na minimalno plačo. In s tem pa povečajo svoje nezadovoljstvo, ki pa se pogosto razširi na njihovo dru- žino, okolico ... Z minimalno plačo namreč zadovoljijo le malo svojih potreb - običajno le tiste najosnovnejše. Le kako naj potem še kaj rečejo ali vsaj razmišljajo o nacionalnem interesu? Najbrž za uspešnost podjetja (in s tem uspešno gospodarstvo) niso zaslužni samo vodje podjetij, tudi delavec nekaj prispeva. In zakaj ne bi bil nagrajen vloženemu delu primerno? Če opravi svojo delovno obveznost, bi moral za opravljeno delo dobiti plačilo, ki bi mu dopuščalo, da bi zadovoljil kaj več kot osnovne potrebe. Ali ni v tej državi nekaj hudo narobe, če mora delavec iskati dodatno zaposlitev, da lahko zdrži do nove minimalne plače, da lahko šola otroke, da doplača zdravstvene storitve ali pokojninsko zavarovanje? O nacionalnem interesu tako res razmišljajo in govorijo le politiki in gospodarstveniki. Delavci pa mogoče čisto na tiho razmišljajo o svojem Preživetju. O nacionalnem interesu bodo začeli razmišljati, ko jim za preživetje ne bo treba več skrbeti. R. J. clm ore-gfba r v. v »Oh, groza. Kakšna žalostna zima,« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi žalostno vzdihnil mizar Tone in se prijel za glavo. »Ne vem kaj bom storil, če bo šlo tako naprej!« »Tone, ne nergaj in ne raztresaj slabe volje okoli sebe,« je dejal skladiščnik Rudi. »Letošnji zimi prav nič ne manjka. V mestih nam ne povzroča preglavic, saj ni snega, v hribih pa ga je dovolj za smučanje. Kaj lepšega si še lahko želimo?« »Joj, samo o snegu in smučanji mi ne govori,« je vzdihnil Tone. »Ko zaslišim besedico sneg in zima, mi postane kar slabo.« »Ej, Tone, kdaj pa si se ti tako pomehkužil, da se zime bojiš,« je zamahnil z roko Rudi. »Povej, ali si ded ali baba!« »Fantje, pustite Toneta pri miru,« je sočutno dejala Sonja iz računovodstva. »Ne vidite, da ima težave?« Po tem Sonjinem opozorilu smo vsi umolknili in se zazrli v Toneta. »Oprosti Tone, če sem bil malce grob,« seje opravičil Rudi. »Nisem vedel, da imaš težave. Zaupaj nam, kaj te muči, saj smo tukaj zbrani sami prijatelji.« »Muči me gripa!« je obupano izdavil Tone. »Ta prekleta gripa!« »Neverjetno,« je komentirala Sonja. »Pa ti ni videti!« »Ko sem lani imel gripo, mi je tri dni tako teklo iz nosa in oči, da so vsi takoj opazili, da sem bolan,« je dejal rezkar Vili. »Zakaj pa nisi doma v postelji, če imaš gripo?« je zanimalo strugarja Lojzeta. »S to boleznijo se ne velja igrati, ker lahko človeku pusti hude posledice!« »Tone, ali dobro slišim!« je zavreščala kuharica Špela, ki je vsa zadihana pridrvela iz kuhinje. »AH si nor, da hodiš z gripo v službo in za povrh še v mojo menzo! Ali bi rad okužil vse v tovarni. Če se takoj ne pobereš domov v posteljo, bom na koncu imela še težave s sanitarno in zdravstveno inšpekcijo!« »Ne bodi panična, Špela!« je vzkliknil Tone. »Kdo pa pravi, da imam gripo. Ali ne vidiš, da sem zdrav kot dren!« »Saj si vendar sam dejal, da imaš težave z gripo,« je presenečeno odvrnila Špela. »Kdo pa pravi, da nimam težav z gripo!« je nejevoljno dejal Tone. »Seveda jih imam. Pa še kakšne?« »Tone, ali imaš morda tako visoko temperaturo, da se ti že blede?« je previdno povprašala Špela. »Hkrati trdiš, da si zdrav kot dren in da imaš težave z gripo!« »Z gripo imam težave zato ker je ni in ne zaradi tega, ker je!« je vzkliknil Tone. »Naj gre k vragu takšna zima, ko še gripe ni!« »Ne razumem,« je presenečeno dahnila Špela. »Praviš, da si v težavah zaradi tega, ker nisi zbolel za gripo?« »Saj gripe sploh ne morem dobiti, ker sem se pravočasno cepil proti njej,« je nejevoljno odvrnil Tone. »V težavah sem zaradi tega, ker pri nas ni epidemije gripe.« Iz dnevnika delavca Jožeta Epidemija »Zakaj le?« je še bolj presenečeno povprašala Špela. »Le zakaj? Zato, ker sem za letošnjo zimo planiral mesec dni bolniškega dopusta zaradi epidemije gripe,« je pojasnil Tone. »Ker oziroma dokler ni epidemije, ne morem na bolniški dopust!« »Tega pa zares ne razumem!« je dejala Špela. »Špela, tu ni kaj razumeti. Vse je jasno kot beli dan,« je dejal Tone. »Sama veš, da brezposelne žene in svojih treh otrok ne morem preživeti s plačico, ki jo dobim v tovarni. Zato moram vsako leto dva meseca hoditi na delo v Avstrijo. V času letnega dopusta hodim v Avstrijo pomagat kmetom na polja, v času zimskega bolniškega dopusta zaradi gripe, pa v Avstriji pomagam pri urejanju smučišč. Letos pa se bo v Avstriji sneg prej stopil, predno bo k nam prišla epidemija gripe. Naj vzame vrag takšno zimo, saj zaradi nje vsak dan izgubim najmanj 50 eurov!« »Pa te ni nič sram, da goljufaš našo zdravstveno blagajno,« je zani-malo Sonjo. »Le zakaj bi me bilo sram,« je užaljeno dejal Tone. »Naš direktor že več kot deset let v času bolniškega dopusta hodi smučat v Francijo. Domala vsi politiki in direktorji, kijih zaradi slabega dela predčasno odstavijo, gredo v tej deželi običajno za več mesecev na bolniški dopust. Poleg tega pa zdravniki svojim znancem in prijateljem iz višjih slojev pišejo bolniške za vsako Ji go. Zakaj bi bilo sram mene, ker sem prisiljen vzeti bolniški dopust zaradi tega, da lahko preživim družino? Sram je lahko tiste v državi, ki sami prigrabijo toliko denarja, da ga za nas delavce ostane premalo za dostojno preživetje!« »Tone ima prav!« je dejal Vili. »V tej deželi številni politiki in menedžerji zares vsem na očeh goljufajo, pa nihče ničesar ne ukrene. Samo spomnite se, kako dolgo po svoji odstavitvi so bili z visokim nadomestilom plače na bolniškem dopustu direktorji nekaterih državnih podjetij. Naši vodilni imajo tiste, ki ne goljufamo, očitno za bedake!« »Za norcu pa nas ne bo imel nihče!« je odločno dejala Špela. »Mi delavci sicer nimamo vodilnih položajev in velikih pooblastil, zato pa nas je veliko. Če smo složni, lahko dosežemo marsikaj: med drugim lahko »povzročimo« tudi epidemijo gripe. Z vašim soglasjem zato ugotavljam, da je v naši tovarni ta trenutek izbruhnila epidemija nevarne gripe. Direktorju bom takoj po telefonu sporočila, da so danes v menzi za gripo zboleli Tone, Rudi, Lojze, Peter, Sonja in Vili ter da so zaradi preventivnih razlogov takoj nastopili bolniški dopust. Čez deset dni pa bo za gripo zbolela naslednja skupina delavcev z mano na čelu!« »Joj, samo pazite, ker je inkubacijska doba za gripo samo teden dni?« je opozoril Vili. »Prava figa, saj tega ne bo nihče preverjal,« je zamahnila z roko Špela. »Kakor hitro bodo naši vodilni z direktorjem na čelu izvedeli, da je nastopila epidemija gripe, bodo takoj vsi odšli na bolniški dopustu. Stavim, da bo jutri zjutraj naš direktor z novo ljubico že na po- ti v Francijo.« J Na bencinski črpalki Moški se je ves dan nervozno sprehajal po bencinski črpalki. »Oprostite, kaj pa vi že ves dan počnete tukaj?« ga je vprašal črpalkar. »Nič posebnega: poskušam se odvaditi od kajenja!« Zvestoba do groba »Pred smrtjo bi od tebe rad zvedel samo še eno stvar: Ali si mi bila v življenju vedno zvesta?« »Dragi, saj veš da ti je zdravnik strogo prepovedal, da bi se razburjal!« Sreča »Pomisli! Mož, s katerim imam tri otroke, mi je včeraj, ko sva se skregala, rekel, da me ni nikoli zares ljubil!« »Bodi vesela! Koliko otrok bi šele imela, če bi te zares ljubil!« Astronavt »Gospod profesor! Kakšen poklic naj si izbere moj sin?« »Astronavt naj bo!« »Zakaj?« »Kadar razlagam, je v oblakih, ko ga sprašujem, pa me gleda, kot da bi prišel z Marsa!« Hvaležnost Po pogrebu so se šli svojci s cvetjem in darili v bolnišnico zahvaliti zdravniku, ki je zdravil pokojnega. »Le zakaj nosite vsa ta darila?« je dejal zdravnik. »Ker smo dediči!« Taščino povabilo »Dragi Lojze, kar noter stopi,« povabi tašča bodočega zeta v hišo. »Ah, ne, imam umazane noge!« »Nič zato, saj se ni treba sezuti!« »Zakaj vedno, kadar stopim v vašo pisarno, rešujete križanke?” vpraša šef svojega podrejenega delavca. »Ker imate gumijaste podplate!« Vroč poljub »Včeraj sem prvič poljubil Mojco. Ta poljub rti bo ostal vse življenje v spominu!« »Ali vama je bilo tako lepo?« »Ne! Zalotila naju je moja žena!« Bo zmagala pravica? »Gospod advokat, kako kaže tiajini pravdi?« »Upam, da bo pravica zmagala.« »Joj, ravno tega se bojim!« Skopuh »Tisti možakar na drugi strani ceste me je Prl' krajšal za milijon mark?« »Kako?« »Svoji hčerki se je zlagal, da se hočem z njo p0' točiti samo zaradi denarja!« Nevarno razmerje »Zakaj si nehal hoditi s tisto rjavolasko?« »Zdravnik mi je rekel, naj jo pustim pri rti'11' če bi rad še nekaj let živel?« »Kaj je imela AIDS?« »Ne, samo njegova žena je bila!« Razpis seminarja Vrhunska komunikacijska kultura - 2. del jenih v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Seminar bo v četrtek, 28. marca od 9. do 16. ure, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. Namen nadaljevalnega seminarja je spoznavanje samega sebe - kot ^omunikatorja in govorca - in razvoj lastnih govorniških veščin. Program priporočamo zlasti vsem, ki so absolvirali prvi del tega semi-narja in funkcionarjem ter strokovnim delavcem Zveze, sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS ... Pogoj za udeležbo je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, zdru- PROGRAM: yeščine komuniciranja ~ 3)as.in govor (izrek, zvočni elementi govora, pomenska členitev govora, __ •j!10 in glasno branje, pomenske celote), ~ oih in govor (dihalne tehnike, kondicija govornega aparata), ~ neverbalna komunikacija (neverbalni potenciali; gestika, mimika, drža, stoja, Proksemika). Javni nastop ~ temeljna prepričevalna sredstva (etos, patos, logos), ~ vrste govorov glede na ciljno skupino in glede na namen govora, ~ simulacija celotnega procesa priprave govora (miselna, konceptualna in strukturna priprava vsebine s pomočjo miselnih vzorcev) - vsebina govo-___ ra glede na potrebe udeležencev, ~ neposredna psihofizična priprava in sproščen in suveren javni nastop, ~ nastop (brez AV snemanja). Pisateljica: Bogdana Herman, profesorica slavistike, v Socius d. d. vo-Lenter za poslovno kulturo. Je strokovnjakinja za svetovanje in izobraže-nJe na področju jezikovne kulture in kulture komuniciranja na sploh. Med u9|m je trenerka Treninga Dale Carnegie z mednarodno licenco. ^njave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobod-20r>9lnc*'l 20- marca 2002, v Domu sindikatov, Dalmatino-sa 4. Ljubljana, soba 16/1, od 9.00 do 16.00 ure. ^ en?lnar priporočamo sindikalnim zaupnikom in predsednikom sindikatov uzb in zavodov, zlasti pa sindikalnim predstavnikom, ki sodelujejo na p°9ai.aniih 0 kolektivnih pogodbah v gospodarskih družbah in dejavnostih, ogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, ki so ^roženi v ZSSS. PROGRAM: l&čni sistemi Dla^n^ k0* sestavni del poslovanja in makroekonomskega okolja, V? i sjstemi doma in v državah EU, podlage za določanje osnovnih plač, n„„P'aaa' Profit scharing in stimulacije, stroški dela kot element poslov-9a Procesa, formule za usklajevanje plač, davki in plače. y^6ktiviie pogodbe ^kroekoncmska politika kot osnova za kolektivne pogodbe, dodana vrednost vih t°Va( Za uravnavanje plač, kolektivne pogodbe s poudarkom na njiho-ja\ ari,nih delih (oblikovanje plač, dodatki, prejemki iz delovnega razmer-izva^0rneml3nost dobre priprave na pogajanja z delodajalci, spremljanje Janja kolektivnih pogodbah v skladu s sprejetimi cilji. kovni izvajalec: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS PRIJAVNICA za seminar Vrhunska komunikacijska kultura - 2. del Ime in priimek:.......................................... Datum rojstva:........................................... Izobrazba, stopnja izobrazbe:............................ Naslov doma:............................................. Zaposlitev, naziv in naslov družbe:...................... - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika:....................................... Naziv sindikata dejavnosti, katerega član ste:.............................................. Predsednik sindikata podjetja ali zavoda: DA NE Druge funkcije v sindikatu (navedite):.......................... Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE Telefonska št.: doma:..................; v službi:.................. Žig in podpis odgovorne osebe: V.......................dne............... j Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. ..............................................."7^ Naročilnica > • Naročam Novo Delavsko enotnost, tednik Zveze svobod- i nih sindikatov Slovenije. Cena posameznega izvoda je 250 to- 1 larjev, naročnina se plačuje vsake tri mesece. Naročeni izvod(e) pošiljajte na naslov: ■ ............................................... i ■ Naročnik: (naslov, davčna številka) Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97 , Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 12. marca 2002. Cena seminarja je 9000 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki ter DDV). Prijavnici je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na transakcijski račun Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 02222-0015182688. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar, sklic na številko 40.” Dodatne informacije: Odgovore na dodatna vprašanja dobite pri Vandi Rešeta, tel. 01/43 41 238, ali Ireni Prusnik, tel. 01/43 41 249; številka faksa je 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnico smo objavili v prejšnji številki NDE. NAROČNIK MALEGA OGLASA MESTO NA FILIPIN. POLOTOKU BATAAN LAURENCE OLMER GOZD. PTICA PEVKA ZELO BOGATA IN VPLIVNA ZENSKA POVELJNIK SPRE- MENLJIVI UPOR ANTON PETJE DALMATINSKA ANA PROSTOR ZA SEDENJE MALO VREDNI, ODVEČNI PREDMETI PISATELJICA KARLIN NARDINO OUE DOMAČA PERNATA ŽIVAL PREMO- ŽENJE, IMETJE (STAR.) DEKLIŠKA NEDRA JANKO ROPRET HRIB NAD REKO 4. IN 2. SAMOGLASNIK IGRA NA SREČO NEMŠKI MEŠČAN. FILOZOF (GEORG) NEKDANJI AVST. SMUČAR T0& TOM! JELEN V SREDNJI INDIJI TRIKOTNA PLOSKEV PRVI DEL BIBLIJE JAPONSKI DROBIŽ PRIPOVED. PESEM LUKA V NEMČIJI GR-RIM. MITOLOG.: REKA V SPODNJEM SVETU ŠPANSKO ŽENSKO IME ČRKI IZ BESEDE NOS ANTON ČEHOV JANEZ TRDINA UUBLJ. NADŠKOF (FRANC) BERILIJ NIKELJ NEON OBMEJNO MESTO NA KRASU OMARICA ZA PISMA, REKLAME TINE KOS VRTENJE TELOVADCA OKROG DROGA GRŠKA BOGINJA MODROSTI PIVSKI VZKLIK GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 8 (28. 2. 2002): 1:......................................... 2:......................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrad# 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davčne številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka^ 11. marca 2002. Pravilna rešitev gesel iz 6. številke Nove Delavske enotnosti: 1. JURE, 2. SLALOM, 3. DEJAN, ZASTAVONOŠA, 4. TINA MAŽE. Nagrad^'; 5000 tolarjev prejme Robert Zakrajšek, Jarška 16, 1122 Ljubljana.