^^^^ Glasilo Občine Lukovica 9 ^ Roi^oiunjac November 2011, letnik XIII, številka 10, izid: 25. 11. 2011 stran 5 stran 18 stran 26 Kanalizacija Trnjava in Prevoje Intervju Jure Pezdirc Državni podprvak Coniinerce (£) 080 22 36 2a hptc zimâ in pmtai www. h p. com mer ce. si dom lantia Kcnnika Uífovjco *«KUVŽEV KONCEÍÍ« Pefelí, 2. december 1011 oblO-ur^ VlNlfe^ Pta^ niantejMJhM jMir»4n imm^, TVm ^ ir" BmHH Mk M) TU rS4, untdnul Še kar brez interneta? Za vas imamo rešitev. Telefon + internet (oddajnik v Ihanu) Internet od I do mesečno (1 MB/3GG k) TV od 10€ mesečno _J Duo (internet + telefon) mesečno , (vključenih 60 minut pogovorov) V občinah Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Lukovica, Moravče, Vodice, Cerklje 040 997 007 i^Sjj^jËfZjjCÏc^ info@gorosan.com www.zvezdatv.si DODATNA OPREMA ZA VOZILA IN UPORABNIKE montaža • prodaja • servis avto alarmi • avto akustika / avdio-video sistemi, kamere • sistemi za prosto ročno telefoniranje • elektronski parkirni senzorji • centralno (daljinsko) zaklepanje • električni pomik stekel • sledilne naprave • navigacije • sistemi / pripomočki za: vklop vseh smernikov pri vzvratni vožnji, avtomatski vklop zasenčenih (dnevnih) luči, zvočno opozorilo (piskač) za vklop ozi. izklop luči POOBLAŠČENI PRODAJALEC visoko zmogljiva maziva za osebna, motorna in gospodarska vozila • maziva za kmetijska vozila in opremo • industrijska maziva, emulzije, čistila, korozijska zaščitna sredstva Elmars, Lunnvio 5LCJV&(t* Elmars d.o.o. Lukovica Šolska pot 9 SI1225 Lukovica Slovenija t/f: 01 7236 956 m: 041 645 082 e: elmars.lukovica@siol.net w: www.elmars.si UVODNIK Le še dober mesec in potegnili bomo črto pod leto 2011. Do tedaj pa med drugim Slovenijo čakajo tudi prve predčasne volitve v državni zbor, kjer bomo odločili kdo bo našo državo vodil v prihodnjih štirih letih. Zagotovo ste o volitvah v medijih v teh dneh prebrali že veliko in pridobili veliko informacij. Kljub vsemu pa smo vam v tokratni številki Rokovnjača pripravili članek o tem kako bomo volili, kakšen volilni sitem imamo in kako potekajo volitve v državni zbor v Republiki Sloveniji. V tokratni, po obsegu nekoliko povečani predvolilni številki boste kot običajno našli obvestila občine in ostalih organizacij. Tokrat je med njimi tudi sporočilo Centra za socialno delo Domžale o družinskih in socialnih transferjih po novi zakonodaji, ki začne veljati prvega januarja prihodnje leto. V intervjuju vam predstavljamo Jureta Pezdirca, ki nam je nekaj več povedal o bivanju, delu in študiranju na Norveškem. Vsekakor zanimivo branje za mlade, ki bi se radi tudi sami izpopolnjevali in znanje nabirali preko mednarodne izmenjave. Pišemo pa tudi o dveh vrhunskih športnikih s Prevoj. Atlet Robert Kotnik in tekmovalec v spustu s kolesom Boštjan Volf sta v samem državnem vrhu v svojih disciplinah, kjer dosegata zelo dobre rezultate. Verjamem, da bi imela Občina Lukovica, v kolikor bi v dolini Črnega grabna izbirala športnika leta zelo težko delo. To je le nekaj poudarkov tokratne številke, kaj vse še skriva novembrski Rokovnjač pa najbolje, da čim hitreje preverite sami. Če se vam porodi kakšna ideja že verjetno veste, da nam lahko pišete na elektronski naslov rokovnjac@lukovica.si Lep pozdrav Leon Andrejka VSEBINA Zimsko vzdrževanje javnih cest 5 Mi smo Sovice 25 Župnijska Karitas 7 DH dirkač - Boštjan Volf 26 Z optiko v korak s časom 9 Zimska liga Avtomehanika Kveder 27 Volitve četrtega decembra 16 Dejavnosti v moto klubu 28 Prireditvenik 17 Kompostiranje 29 Bodite ponosni na to, da ste kmetje! 20 Supervizor 30 Godba Lukovica zaigrala na osmici 21 Politika 31 Adi Smolar navdušil v Lukovici 22 Poročilo sej občinskega sveta 32 Angleško-slovenski večer 23 Pisma bralcev 33 Dan mrtvih, spomin na umrle 24 Zahvale 34 "Obstaja čudovit, skrivnostni zakon narave, da tri reči, po katerih človek najbolj hrepeni : srečo, svobodo in duševni mir, vedno pridobimo tako, II da jih podarimo nekomu." vljudno vabljeni na dobrodelni božični koncert, kjer bodo nastopili učenci oš Janka Kersnika, otroški zbor Kresničke Oš Janka Kersnika, mladinski zbor Ciklamen Oš Janka Kersnika, orkester Brdis glasbene šole Domžale, oddelek Brdo ter povabljeni zunanji gostje. Koncert bo v četrtek, 22. decembra 2011, ob_16. uri v telovadnici oš Janka Kersnika Brdo. Toplo vabljeni! = prostovoljni prispevki bodo namenjeni otrokom iz socialno ogroženih družin naše šole. Naslednja številka Rokovnjača izide 23. decembra 2011, rok za oddajo člankov je 12. december 2011 do 12.00 ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku v decembrski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke dolge največ 1500 znakov s presledki lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokov-njac@lukovica.si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. Telefon uredništva: 051/365-992 ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Jesenski pogled na dolino Črnega grabna, foto: Luka Maselj. November 2011 Pred nekaj dnevi sem se na povabilo gospe ravnateljice naše osnovne šole Brdo pridružil skupinici, ki je odšla v naš pobrateni St. Lambrecht. Namen obiska je bil vzpostaviti stike ter povezavi s tamkajšnjo Ljudsko šolo in Novo srednjo šolo, kot jih imenujejo. Gre pravzaprav za šoli, ki nekako odgovarjata naši devetleni šoli. Gospa ravnateljica je že pred tem vzpostavila stike, a sem bil še vedno presenečen nad pozitivnim in naklonjenim odzivom, ki smo ga bili deležni. Dobili smo občutek, da vodstvo in kader obeh šol želi, da bi se tako inštitucije kot tudi in predvsem mladi povezali in tako te naše vezi v čim večji meri tudi izkoristili. Za čas, v katerem smo že, še bolj pa za prihodnost, ko bo v šoli obvezen drug tuj jezik, bo to dragocena povezava, kjer bodo naši najmlajši lahko prišli v stik z živim jezikom. Pa ne samo učenje in utrjevanje jezika, tudi izmenjava medsebojnih izkušenj, poznanstev in prijateljstev je lahko izredno dragoceno. Še najbolj pomembno pa se mi zdi, da je treba vedno znova in znova širiti obzorja, saj opažam, da se nekateri (odrasli) zapirajo v ozke kroge in jim je lastno prepričanje in domači kraj tako zadosten, da ne želijo ne videti ne vedeti ničesar drugega. Če jih to osrečuje, jih lahko le pomilujem. Mladi rod pa mora v svet, ga spoznati, ga soustvarjati, prepoznati mora dobre in slabe strani ter oplemenitene izkušnje prenesti tudi v našo dolino. Prepričan sem, da smo začeli novo pot, ki bo pozitivno zaznamovala marsikaterega mladega člove- ka. Naše napore je potrdil še tamkajšnji župan gospod Johann Pirer, ki je sodelovanja vesel in ga podpira. Na avstrijskem Štajerskem namreč za šolske finance skrbe Občine neposredno in se v tem od nas močno razlikujejo. Veseli pa smo bili tudi povabila benediktinskega samostana St. Lambrecht, ki bo poleti pripravil mednarodne mladinske delavnice na temo miru. Tudi na ta dogodek vabijo predstavnike mladih iz naše občine, vabilo pa sem že posredoval na šolo. Vesel sem vsakega koraka naprej, k znanju, kulturi, svetlobi ^ In toliko bolj žalosten vsakega negativizma, pesimizma, črnogledosti ^ Mladim odprimo poti v svet! Glede števila zaposlenih na občini pa naslednje: Ker smo enovit organ, so tu podatki za vse: število zaposlenih na dan 16.11.2011: 12 v administrativnem delu (uprava), 6 v režijskem obratu, 4 vozniki kombijev. Zaposlovanje v letih 2007 do 2011: 2007 1 delavec v upravi (nadomestilo za direktorja občinske uprave, ki je odšel leta 2005) 2 delavca v režijskem obratu (to sta dodatni zaposlitvi) 2 delavca kot voznika kombijev (nadomestilo za 2 delavca, ki sta se upokojila v letu 2007) 2008 1 delavec v upravi (nadomestilo za pravnico, ki je odšla leta 2007) 2009 Nobenih zaposlitev 2010 Nobenih zaposlitev 2011 1 delavec v režijskem obratu (nadomestilo za 2 delavca, ki sta se upokojila leta 2011) 1 delavec kot voznik kombija (nadomestilo za delavca, ki se je upokojil leta 2009) V letih 2007 - 2011 torej skupno 8 novih zaposlitev, od tega 6 nadomestil in dve dodatni v režijskem obratu. Še enega delavca v režijskem obratu, ki se je upokojil leta 2011, nismo nadomestili, torej je število zaposlenih na današnji dan za enega nižje kot leta 2008. V pojasnilo še to: v prihodnje želimo urediti še status delovnega mesta, kjer so dela do sedaj opravljali pogodbeni sodelavci in bomo tudi s sklepom Občinskega sveta to nedoslednost odpravili. V režijskem obratu nameravamo glede na obseg dela zaenkrat ostati na številu zaposlenih, kot je to bilo do sedaj. Težko pa si predstavljam - glede na obseg in značilnost dela - da bi kar odpuščali, saj si ne predstavljam, da bi lahko na primer Tomaža Cerarja (njegovo delo verjetno najbolj poznate) z notranjimi razporeditvami zamenjala katera iz računovodstva sociale ali tajništva. Tisti, ki govori tako, očitno ne pozna dela in sestava občine. Je pa verjamem lepo slišati: »Na občini naj jih pol odpuste in na občini nič ne delajo,« sploh iz ust koga, ki se kratkočasi večino dneva v kakšnem lokalu. Nisem se pa še uspel pohvaliti, vsaj osebno ne: vrtec je končan in vesel sem, da je tam videti toliko svetlih očk in novih obrazov staršev, s katerimi se imam možnost srečati, seveda tudi kot uporabnik vrtca. Lahko bi bil končan prej, lahko drugače, a je, in v njem je življenje in naša prihodnost. Kako bo raslo ali upadalo število otrok, ne vemo, čas bo pokazal nove izzive, to, da so lahko sprejeli vse vpisane otroke, pa je prav gotovo uspeh. Na občini se trudimo maksimalno zagotavljati skladno s finančnimi možnostmi funkcioniranje vseh sestavnih delov občine in v čim boljši meri izvajati proračunske naloge. Te stvari jemljemo zelo resno in tako bo tudi v prihodnje. Upamo le, da bodo časi boljši, oziroma da se bo situacija v državi in Evropi začela popravljati. Bomo videli, mar ne? Lep pozdrav, Matej kotnik, župan Uspešno izveden tehnični pregled kanalizacije Trnjava V sredo, 9. novembra 2011, je bil izveden tehnični pregled novogradnje kanalizacije odpadnih voda v delu naselja Trnjava. Kanalizacija odpadnih voda je bila zgrajena po projektni dokumentaciji in v skladu z veljavnimi predpisi, zato lahko v kratkem času pričakujemo izdajo uporabnega dovoljenja, kar bo omogočilo priključitev stanovanjskih objektov na kanalizacijo odpadnih voda. Vrednost celotne investicije je okoli 120.000 evrov. Na podlagi 15. člena Odloka o odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Lukovica (Ur. vestnik št. 7/09) je priključitev na javno kanalizacijo obvezna na območjih, kjer je le-ta zagrajena. Uporabniki novozgrajene kanalizacije bodo pisno obveščeni o protokolu priključevanja. Skladno z veljavnim Odlokom o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Lukovica (Ur. vestnik št. 8/11) je občinska uprava po uradni dolžnosti izdala odločbe o odmeri komunalnega prispevka. Občina je prejela kar nekaj prošenj za obročno plačilo komunalnega prispevka. Veljavni odlok tovrstnega plačila ne predvideva. Občinska uprava bo preverila možnosti obročnega plačila komunalnega prispevka in podala predlog pristojnemu odboru in po pozitivnem mnenju odbora bo podan predlog občinskemu svetu za dopolnitev Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka. priMož DežMAN, oBčiNskA uprava obvestilo Občinska uprava se zadnja tri leta intenzivno ukvarja z vprašanji reševanja lastninske pravice in neurejenega zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin v občini Lukovica. Razumemo želje občanov po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju zadev, žal pa to v vseh primerih ni mogoče. V preteklosti se je dogajalo, da so bile pogodbe sklenjene brez zakonsko zahtevane dokumentacije - potrdila o statusu zemljišč, ukinitve statusa zemljišč v splošni rabi, pravilne objave za promet s kmetijskimi zemljišči na oglasni deski Upravne enote Domžale, do navedbe napačnih parcelnih številk, tudi naknadne parcelacije zemljišč, po že podpisanih in sklenjenih pogodbah, ki niso bile predlagane za vpis v zemljiško knjigo Žal slednje dejanje - predlog za vpis v Zemljiško knjigo, v večini primerov ni bilo izvedeno, zaradi izvedbe vpisa v Zemljiško knjigo pa je potrebno sedaj sklepati dodatke, oz. listine za ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Prednost pri reševanju neurejenih razmerij imajo tiste zadeve, kjer je občina prevzela pogodbene obveznosti. Zaradi tega prihaja pri občanih do slabe volje, zakaj zadev »malo mlajšega datuma« ne rešujemo hitreje Trudimo se po najboljših močeh, vendar zadev, ki niso bile rešene vse od leta 1995 dalje, ni mogoče rešiti takoj in vseh hkrati. Naša prizadevanja bomo, še bolj kot doslej, usmerili v pospešitev reševanja takšnih odprtih zadev in upamo, da bodo občani to upoštevali. občiNA LukovicA NiNA koDRiN, višJA svETovALKA zA pRAvNE, spLoSNE iN kadrovske zadeve Zimsko vzdrževanje javnih cest v Občini Lukovica Zima je pred vrati, zato vas želim ponovno spomniti in opisati program zimskega vzdrževanja cest v zimskih razmerah. V skladu s predpisi so naše ceste opredeljene po prednostnih razredih za vzdrževanje v zimskih razmerah. Pomembnejše lokalne ceste, na katerih se mora zagotoviti prevoznost med 5. in 20. uro (možni tudi zastoji do 2 ur), so ceste, po katerih poteka promet med deli v občini oziroma med občinami in po njih poteka tudi avtobusni šolski prevoz. Ostale lokalne ceste naj bi bile prevozne med 7. in 20. uro. Tudi tu so ravno tako možni krajši zastoji. Javne poti, deli cest, ki potekajo po obrobju naselij, so v nižji kategoriji, zato so možni zastoji do enega dne. Na zgornja pravila se v naši občini plužijo ali posipajo ceste, glede na potrebe in prioritete. Na vseh cestah je dovoljeno do 12 cm snega, saj je do te mere možen promet z uporabo zimske opreme na vozilu. Zaradi boljše obveščenosti in varnejše vožnje na nevarnejših delih cest postavimo opozorilne znake, s katerimi so vozniki še dodatno obveščeni o razmerah na cesti. V naši občini upravljavci vzdrževanja zimske službe opravljajo to nalogo v skladu s predpisi. Omenjeni opis programa zimske službe pove, da morajo vsi občani, ki uporabljajo ceste oziroma ceste z obrobja naselja, razumeti, da so ti deli cest urejeni šele po nekaj urah, saj je nemogoče takšne dele cest vzdrževati; enako velja za ceste lokalnega pomena. Hitrejše vzdrževanje na teh cestah bi pomenilo večjo zmogljivost strojev in voznikov ter porabo materiala, kar pa bi bilo negospodarno glede na pravila, ki so predpisana. Obvestilo je podano zaradi boljšega razumevanja vzdrževanja stanja cest in strpnejšega odnosa občanov. toMAž Cerar, oBčiNSKA uprava Izgradnja kanalizacije odpadnih voda Prevoje II. faza V izgradnji je še drugi del II. faze kanalizacije odpadnih voda Prevoje. Gradijo se kanali: Pr_4, Pr_4_2, Pr_4_3, Pr_6, tlačni vod 3, črpališče 3. S predvideno izgradnjo bo zgrajena II. faza oziroma bo s kanalizacijskim omrežjem pokrito celotno zahodno območje naselja Prevoje pri Šentvidu. Glede na izdano gradbeno dovoljenje bo po zaključku gradnje v decembru začel postopek za pridobitev uporabnega dovoljenja. PriMož Dežman, oBčiNSKA uprava center za socialno delo DOMŽALE LJUBLJANSKA 70, 1230 DOMŽALE Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oziroma nekaterih družinskih in socialnih transferjev po novi zakonodaji OD 1. JANUARJA 2012 DALJE NA KATERE PRAVICE SE NANAŠA NOVA ZAKONODAJA? Nova zakonodaja ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. GLAVNE NOVOSTI NOVE ZAKONODAJE: - enotna vstopna točka: vse pravice uveljavljate na centru za socialno delo (CSD) - določen je vrstni red uveljavljanja pravic - nekateri prejemki se zvišujejo, vendar se bo po novem pri odločanju o pravicah poleg dohodka bistveno bolj kot doslej upoštevalo tudi premoženje - večja pravičnost in preprečevanje zlorab ALI IN KATERE PRAVICE SE Z NOVO ZAKONODAJO UKINJAJO? Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej od 1. januarja 2012, se ukinja državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let. Družine, v katerih so dijaki do 18. leta starosti, bodo lahko, če bodo izpolnjevale pogoje, dobile višji otroški dodatek. Z uveljavitvijo nove zakonodaje, torej s 1. januarjem 2012, se ukinja državna pokojnina. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. Center za socialno delo bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe. ALI BODO PREJEMKI PO NOVEM NIŽJI? Z novo zakonodajo se noben prejemek ne znižuje. Zvišuje se otroški dodatek za dijake do 18. leta starosti, zvišujeta se denarna socialna pomoč in varstveni dodatek. Res pa je, da se bo pri odločanju o pravicah bolj kot doslej upoštevalo premoženje, zaradi česar bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri bodo lahko katero od pravic tudi izgubili. KJE DOBIM VLOGO? Vzorec vloge je že objavljen na spletni strani ministrstva, vloga oblikovana za tiskanje bo na spletni strani ministrstva, e- uprave in CSD na voljo v začetku novembra, po 20. novembru pa jo boste lahko kupili tudi v knjigarnah. KDAJ, KAM in KAKO LAHKO ODDAM VLOGO? Vlogo lahko oddate od 1. 12. 2011 dalje na krajevno pristojni center za socialno delo (glede na vaše stalno prebivališče), in sicer osebno, po pošti ali elektronsko. ALI MORAM VSE PRAVICE ZARADI UVELJAVITVE NOVEGA ZAKONA NA NOVO UVELJAVLJATI? Ne. Vlogo MORAJO v decembru oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo. Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca. Vlogo MORAJO v decembru oddati tudi tisti, ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011 - če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012. Vlogo LAHKO v decembru oddajo tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek. Vlogo LAHKO v decembru oddajo vsi, ki želijo pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, imeti odmerjene že skladno z novim zakonom. ALI SE BO O VSAKI PRAVICI ODLOČALO POSEBEJ? Ne. Ko bo center za socialno delo prvič odločal o katerikoli pravici po novem zakonu, bo preveril tudi ali ste upravičeni in v kakšni višini do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih ste takrat upravičeni na podlagi drugih odločb. Pravice iz javnih sredstev po novem zakonu se v tem primeru priznajo z dnem, ko začne veljati tista pravica, zaradi katere je center odločal po novem zakonu. ALI BOM LAHKO V PREHODNEM OBDOBJU SAM IZBRAL TISTI SISTEM, KI BO ZAME BOLJ UGODEN? Ne. Ko bo center za socialno delo odločil po novem zakonu, vam bodo pravice po stari zakonodaji prenehale veljati. ALI MI Z DNEM UVELJAVITVE ZAKONA, TOREJ OD 1. 1. 2012, UGASNEJO VSE DOSLEJ PRIZNANE PRAVICE? Ne. Večina pravic, ki jih že imate, vam velja do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa od 1. 12. 2011 oddate novo vlogo in v tem primeru bo CSD o vseh pravicah, ki jih doslej že prejemate, odločil po novem zakonu. O nekaterih pravicah bo CSD odločil po uradni dolžnosti, torej vam ni treba storiti nič. KAJ MORAM GLEDE PRAVIC IN PREJEMKOV, KI JIH TRENUTNO ŽE PREJEMAM, STORITI ZARADI UVELJAVITVE NOVE ZAKONODAJE? • otroški dodatek Tisti, ki trenutno prejemate otroški dodatek, ga boste ne glede na uveljavitev nove zako- nodaje prejemali do takrat, kot je navedeno v odločbi. Samo zaradi uveljavitve novega zakona vam ni treba oddajati nove vloge. (Primer: če vam pravica do otroškega dodatka velja do marca 2012, boste otroški dodatek do takrat prejemali še skladno s staro oziroma trenutno veljavno zakonodajo. Vlogo za nadaljnje prejemanje otroškega dodatka boste tako morali oddati v februarju 2012.) Lahko pa se odločite in vlogo oddate že v decembru. V tem primeru bo center odločal po novem zakonu in ob otroškem dodatku odločil na novo še o drugih pravicah, ki jih morda prejemate. Novo vlogo za otroški dodatek morajo v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z 31. 12. 2011, ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo (na primer če se jim je v decembru rodil otrok). Svetujemo, da o oddaji nove vloge od 1. decembra 2011 dalje razmislijo predvsem tisti, ki imajo dijaka, ki še ni dopolnil 18. let. Po novem, od 1. januarja 2012, namreč dijaki do 18. leta starosti ne bodo več upravičeni do državne štipendije, bodo pa starši zanje lahko uveljavljali višji otroški dodatek. • denarna socialna pomoč Prejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v treh mesecih po uveljavitvi zakona, torej do 31. marca 2012, sam preveril, ali ste do denarne socialne pomoči še upravičeni ali ne in v kakšni višini in ali morda izpolnjujete pogoje in ste upravičeni še do drugih prejemkov iz javnih sredstev in vas o tem obvestil oziroma vam posredoval novo odločbo. Denarna socialna pomoč bo, tako kot je veljalo že doslej, tudi po novem vračljiv dohodek, kar pomeni, da vam jo v času življenja ni treba vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja. • varstveni dodatek Prejemnikom varstvenega dodatka ni treba za nadaljnje prejemanje zaradi uveljavitve nove zakonodaje storiti nič. Center za socialno delo bo v prvih treh mesecih prihodnjega leta, torej do 31. marca 2012, sam preveril ali so do varstvenega dodatka še upravičeni ali ne in v kakšni višini. Pomembno: Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da bo od 1. januarja dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka v času življenja tega prejemka ne bo treba vračati, če bodo po smrti zapustili določeno premoženje in tudi njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, pa bodo dediči premoženja ta prejemek morali vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. Prejemniki varstvenega dodatka, ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti,^) ali obremeniti. Če trenutni upravičenci varstvenega dodatka ne bi želeli več prejemati, morajo to do 31. 12. 2011 sporočiti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. • državna štipendija Tistim študentom in dijakom, ki so starejši od 18 let, in ki jim je pravica do državne štipendije za šolsko leto 2011/2012 že priznana, ni treba storiti ničesar. Štipendijo bodo prejemali celo šolsko leto oziroma dokler jim je pravica priznana z odločbo. Lahko pa decembra oddajo novo vlogo in v tem primeru bo center za socialno delo o državni štipendiji in hkrati tudi o drugih pravicah odločal na novo skladno z novo zakonodajo. Dijaki, prejemniki državne štipendije, ki še niso dopolnili 18 let, po 1. 1. 2012 ne bodo več upravičeni do državne štipendije oziroma jim bo ta pravica do dopolnitve starosti 18 let mirovala (glej tudi: otroški dodatek). • znižanje plačila za programe vrtcev Vlogo za znižanje plačila za programe vrtcev za prihodnje leto morate oddati na novo. Nov obrazec lahko natisnete s spletne strani ministrstva in ga od 1. 12. 2011 dalje oddate na krajevno pristojni center za socialno delo in NE VEČ NA OBČINO kot doslej. • subvencija malice za učence in dijake • subvencija kosila za učence • subvencija prevozov za dijake in študente Če ste v šolskem in študijskem letu že upravičenec do zgoraj naštetih subvencij, vam te pripadajo celo šolsko leto oziroma toliko časa, kot je določeno v odločbi, in jih zaradi nove zakonodaje ni treba na novo uveljavljati. • oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. • subvencija najemnine Upravičencem do subvencije najemnine zaradi uveljavitve novega zakon ni treba storiti nič. • pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe • pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje Upravičencem do teh dveh pravic zaradi uveljavitve nove zakonodaje ni treba storiti nič. Centri za socialno delo bodo v prvih treh mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti preverili, ali ste še upravičeni do denarne socialne pomoči, na katero sta pravici vezani, ali ne in vam bodo o tem izdali odločbo. Še natančnejše informacije lahko dobite na spletnih straneh CSD Domžale http://www. csd-domzale.com/ in MDDSZ http://www. mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/nova_ socialna_zakonodaja/#c18032 Vir. http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_ pravic/nova_socialna_zakonodaja/#c18032 DiREKTOR Peter Rebolj m OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica, objavlja prosto delovno mesto svetovalec III M/Ž Pogodba o zaposlitvi se sklepa za delovno mesto Svetovalec (III), na področju urejanja prostora in varstva okolja, za določen čas 1 (enega) leta, z možnostjo podaljšanja. Zaposlitev se sklepa za polni delovni čas (8 ur dnevno, 40 ur tedensko). S podpisom pogodbe veljajo za zaposlenega predpisi s področja javnih uslužbencev. Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta: - najmanj visoka strokovna izobrazba (VII/1), - izpit iz ZUP (izpit se lahko opravi tudi v roku 6 mesecev od podpisa pogodbe o zaposlitvi), - obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv (rok 1 leto od podpisa pogodbe o zaposlitvi), - vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja varstva okolja, gospodarske javne infrastrukture in gospodarskih javnih služb, - prednost pri izboru bodo imeli kandidati, ki imajo znanja iz poznavanja področja gospodarske javne infrastrukture, gospodarskih javnih služb, prostorske zakonodaje ter vsebine in namena posameznih vrst prostorskih aktov. Podpis pogodbe o zaposlitvi za določen čas z ustreznim kandidatom in nastop dela je predvidoma 20. 12. 2011. Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev, skupaj s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, s pripisom Razpis - Svetovalec III, najkasneje do 06. 12. 2011. ŽuPAN Matej KOTNIK, l.r. Župnijska Karitas Brdo in Zlato polje V letu 2011 je župnijska Karitas Brdo in Zlato Polje prvič začela z razdeljevanjem hrane, pridobljene iz intervencijskih zalog v pomoč najbolj ogroženim osebam. Pravico do te hrane ima vsakdo, ki prejema kakršnokoli obliko pomoči različnih institucij. Za prejeto hrano ni potrebno nobenih dodatnih dokazil in jo lahko prejme vsak, ki je finančno ogrožen in s svojimi dohodki ne more živeti človeku spodobnega življenja in ima stalno ali začasno bivanje na območju Župnije Brdo in Zlato Polje. Iz naslova pomoči smo prejeli naslednjo hrano: moko, riž, polžke, špagete in mleko. To hrano bomo delili 15.12.2011 od 18 do 20 ure v župnišču na Brdu, zato ste vsi tisti, ki smatrate, da vam bo ta pomoč olajšala življenje, prisrčno povabljeni in če nam bo hrane Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA www.lj.kgzs.si ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE, Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h IZOBRAŽEVANJE -TEČAJA V začetku naslednjega leta bomo organizirali dva tečaja in sicer: • tečaj »Živinorejec« bo potekal od 16. do 24. januarja 2012 in je osnova za vse, ki v nadaljevanju želijo pridobiti Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) s tega področja, • tečaj »Predelava mesa« bo potekal 14. in 15. februarja 2012. Za oba tečaja je obvezna prijava - meni v času uradnih ur. Samo prijavljeni bodo naknadno obveščeni o lokaciji in ostalih podrobnostih. MLEČNE KVOTE - pretvorba V primeru, da proizvajalec tekom kvotnega leta presodi, da del kvote za oddajo ali neposredno prodajo ne bo izkoristil, istočasno pa bi eno od kvot presegel, lahko zaprosi za pretvorbo. Dokončno pretvorbo, ki velja za tekoče kvotno leto in vsa nadaljnja leta, naredi tako, da vlogo na obrazcu MK-7 posreduje agenciji do 30. novembra 2011. Rok za oddajo obrazca za začasno pretvorbo, ki velja samo za tekoče kvotno leto je do 31. januarja 2011. Trenutno tekoče kvotno leto traja od 1. aprila .2011 do 31. marca 2012). UREJANJE GERK-ov Morebitne spremembe (raba, površina, zakupi, prenehanje zakupov^) kmetijskih zemljišč, ki so nastale jeseni in jih boste obdelovali v letu 2012 uredite na Upravni enoti v Domžalah. Za urejanje GERK-ov pokličite na tel. 7220-100: ga. Tončka Černivec interna 237 ali ga. Ana Klopčič interna 235. Prijavljena površina zemljišč v uporabi mora odražati dejansko stanje tako po površini, rabi kot tudi po uporabniku. Priporočam vam, da se o zakupih zemljišč v naslednjem letu, dogovorite do konca letošnjega leta. Vse, ki sprememb zaradi zakupa ne boste imeli pa opozarjam, da ustrezno prijavo kmetijskih površin v uporabi pregledate na novih ortofoto posnetkih, ki so bili na našem območju narejeni v letošnjem letu in so z vpisom vaše KMG-MID številke dosegljivi na spletnem naslovu: http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp V primeru odstopanja od dejanskega stanja (zaraščene površine, večji zamikih) ste to dolžni sami urediti na Upravni enoti. V izogib gneči v začetku naslednjega leta vam priporočam kolikor je to le mogoče, da ustrezen vris GERK-ov uredite do konca letošnjega leta. PRIJAVA V KONTROLO EKOLOŠKE ALI INTEGRIRANE PRIDELAVE Vsi, ki bi v letu 2012 želeli biti vključeni v kontrolo ekološke ali integrirane pridelave morate do 31. decembra 2011 poslati izpolnjen ustrezen prijavni obrazec pooblaščeni kontrolni organizaciji. OPROSTITEV PLAČILA OKOLJSKE DAJATVE Kmetje, ki ste s strani Javno komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. v preteklih letih že prejeli odločbo o oprostitvi plačila za okoljske dajatve zaradi onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, morate do začetka novega leta 2012 ponovno priložiti največ 1 mesec staro dokazilo - Izračun o razpolaganju z zadostnimi kmetijskimi površinami glede na število glav živine. Vsi, ki tega potrdila ne boste oddali pravočasno, boste z novim letom zopet plačevali omenjeno takso. Pozivam vas, da potrdilo pravočasno naročite pri meni. Vsi, ki vloge za oprostitev tega plačila še niste oddali, lahko na JKP Prodnik d.o.o. preverite ali bi bili do tega upravičen. Podrobnejša navodila o vlogi pa dobite pri njih ali pri meni. Omenjena taksa se zaračunava tistim, ki uporabljate vodo iz javnega vodovoda. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka pri tej delitvi zmanjkalo, bomo poprosili za novo pomoč, ki jo lahko dobimo trikrat letno. Po zakonu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo dolžni voditi evidenco, komu bomo to hrano razdelili, a je evidenca na razpolago samo našemu društvu, Škofijski Karitas Ljubljana pa posredujemo samo število izdane hrane, brez podatkov osebe, ki bo hrano prejela.. Zavedamo se, da so med nami ljudje, ki to pomoč potrebujejo, zato kar pogumno in naj vas ne bo sram, saj hrano pridobimo zato, da jo ljudem, ki so finančno ogroženi, razdelimo in jim s tem pomagamo. Karitativna dejavnost je znamenje zrelosti posameznika in vsake skupnosti, zato poslu-šajmo drug drugega, pomagajmo drug drugemu, ker biti dober do drugega prav nič ne stane, stane veliko več, če storimo drugemu slabo. ŽuPNiJSKA Karitas Brdo in Zlato Polje Vpliv izbora gnojil na varovanje okolja Varovanje okolja je temelj trajnostnega razvoja katerekoli panoge. Kmetijska zemljišča v Sloveniji zasedajo skoraj 40 % površine , ostalo so gozdovi, neporasle površine in pozidane površine. Rastline za rast in razvoj potrebujejo anogranske snovi , to so hranila. Posamezni elementi so za rastline potrebni v različnih količinah. Pogoj za zdravo pridelavo hrane je torej uravnoteženost pridelovalnih pogojev. Kljub temu, da nimamo vpliva na vse dejavnike, veliko storimo že, če vplivamo le na nekatere. Vsekakor spadata med slednje tudi gnojenje in namakanje. Zelo pomemben dejavnik gnojenja je harmoničnost - vsestranskost gnojenja. Gnojenje samo z enim elementom ne omogoča pridelave kakovostne hrane v velikih količinah. Nasprotje temu je harmonično gnojenje. To pa pomeni dodajanje vseh hranil v količinah, ki so potrebne za rast in razvoj. Dušik je zdrav za rast rastlin in izredno pomemben elementi v tleh. Zato je ključnega pomena, da ga večkrat dognojujemo v času rasti. Večina rastlin vsebuje izmed vseh elementov, ki jih dodajamo z gnojenjem največ kalija. Kalij je element, ki ga rastline potrebujejo za tvorbo pridelka in za opravljanje fizioloških funkcij. Kot hranilo vpliva na razvoj plodov in gomoljev. Plodovi z več kalija so boljšega okusa , boljše kvalitete in obstojnejši. Potreba fosforja pri rastlinah je med vsemi elementi najmanjša. Na dostopnost fosforja ima zelo velik vpliv kislost tal. Fosfor je element, ki ga rastline največ potrebujejo v fazi po presajanju. Magnezij je sestavni del listnega barvila -klorofila. Rastline ga potrebujejo toliko kot fosforja, vendar se magnezijeva gnojila v praksi do sedaj niso uporabljala v večjem obsegu, ker večina tal v Sloveniji vsebujejo precej magnezija. Intenzivna pridelava in gnojenje s kalijem ter fosforjem pa že povzročajo pomanjkanje tega elementa. Kalcij je element, ki neposredno vpliva na pH vrednost tal. Pri rastlinah pogosto pride do pomanjkanja kalcija in s tem do nastopa fizioloških nepravilnosti kot so rjavenje na muhi ploda pri paradižniku in papriki, rjavenje listnega robu na solatnicah^ Na s kalijem bogatih tleh rastline ne sprejmejo dovolj kalcija in zato se na rastlini pokažejo simptomi pomanjkanja. S pravilno načrtovanim gnojenjem lahko pridelamo hrano brez trajnega onesnaževanja okolja. Vendar to kljub vsemu ne pomeni pridelava poljščin, vrtnin, sadja in trte brez uporabe gnojil. Vsebina hranilnih snovi in mineralov je neločljivo povezana tudi s prehrano rastlin v času razvoja pridelka. Kot potrošniki pa si gotovo želimo uživati zdravo in kvalitetno hrano, ki je varna tako za uporabnika kot za okolje . Zato je pomembna analiza tal, izračun gnojilnega načrta in pravilen izbor gnojil glede na vrsto rastlinske pridelave osnova trajnostnemu gospodarjenju na kmetijskih zemljiščih in varovanju okolja. Pri uporabi gnojil je potrebno vedeti o količini uporabe, nikoli se ne sme prekomerno dognojevati. toMAž Cerar , oBčiNSKA uprava Razvojnemu partnerstvu središča slovenije sta se pridružili občini Ivančna Gorica in Sentrupert Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije, v katerem je bilo doslej združenih deset občin (Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi), sta se 7. novembra 2011 s podpisom aneksa pridružili še dve novi občini - Ivančna Gorica in Šentrupert. Aneks k pogodbi o vzpostavitvi razvojnega partnerstva sta podpisala župan Dušan Str-nad za Občino Ivančna Gorica in župan Rupert Gole za Občino Šentrupert, novi članici pa so s podpisom aneksov sprejeli ostali župani partnerstva. Vsaka občina v partnerstvo prinese pomembne vsebine, hkrati pa imata župana novo pridruženih občin tudi sama velika pričakovanja od sodelovanja v razvojnem partnerstvu. Občina Šentrupert poudarja predvsem lokalno samooskrbo in ima na tem področju že mnogo rezultatov, Občina Ivančna Gorica pa pričakuje učinkovito sodelovanje predvsem na področju turizma, ekologije, kmetijstva, gospodarstva in podjetništva. Kot svojo skupno identiteto Razvojno partnerstvo središča Slovenije, ki ga je Center za razvoj Litija vzpostavil leta 2006, prepoznava znamko Srce Slovenije, ki geografsko združuje območje v obliki srca z geometričnim središčem Slovenije GEOSS kot središčno točko. Srce Slovenije na območju predstavlja izziv za preseganje lokalnosti in odpira nove možnosti, ki temeljijo na povezovanju in kreiranju skupnih zgodb. Ana savšek, Center za razvoj litiJA Foto: Matej Šteh Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, v družbi županov občin Srca Slovenije O B V E s T I L O Obveščamo vas, da lahko preverite vrednosti holesterola in sladkorja v krvi ter pomerite svoj krvni tlak. V Lukovici Vsako drugo sredo v mesecu od 7.30 Do 9. Ure v ZP Lukovica, Na Trojanah, V torek, 6. decembra 2011, od 8. do 9. ure v prostorih KS Trojane, V Blagovici, V sredo, 7. decembra 2011, od 8. do 9. ure v prostorih gasilskega doma v Blagovici. Testne lističe, s katerimi meritve izvajamo, je potrebno plačati. Svetovanje in merjenje krvnega tlaka je brezplačno. Cena testnega lističa za merjenje holesterola je 3 evre, cena testnega lističa za krvni sladkor je 1,50 evra. Preiskava poteka na podlagi odvzema kaplje krvi iz prsta. Na pregled pridite tešči! Vljudno vabljeni! pAtroNAžNi MEDiCiNSKi SESTRi Z optiko v korak s časom Ljudje se vsak dan srečujemo s spremembami na vseh možnih področjih in z novitetami, ki izpopolnjujejo in marsikdaj poenostavijo naše življenje. Tudi področje televizije in telekomunikacij ni nikakršna izjema. Govorimo namreč o našem vsakdanu, naših potrebah in veliki želji o novem ter naprednejšem življenju. Zagotovo v vsakem gospodinjstvu nepogrešljiv je ravno televizor, vendar le-ta nima več funkcije zgolj posredovanja TV programov, kot smo bili vajeni doslej, temveč postaja in-ternetno povezan informacijski terminal. V domačem okolju tako najdemo tudi mnoge druge elektronske naprave, ki naše življenje bistveno olajšajo, dopolnjujejo, zagotovo pa postajajo nepogrešljiv element vsakega posameznika. Brez računalnika, mobilnega telefona, glasbenega predvajalnika ali pa marsikatere druge elektronske naprave, ki vsebuje ali ponuja digitalne večpredstavne vsebine, bi se zagotovo vsak od nas počutil kar malce odrezanega od sveta, kajne? Prav zato pa je razumljivo, da si želimo do virov informacij in vsebin priti preprosteje in hitreje. Zavedati se moramo, da živimo v času, ko so internet, komunikacijske naprave ter nenehen razvoj tehnologij in storitev nepogrešljivi elementi, zato pa skupek vsega tega na novo definira področje telekomunikacij in spreminja podobo informacijske družbe. Ves ta skokovit napredek zahteva ustrezno in kvalitetno omrežje, ki je sposobno slediti razvoju in uporabnikom omogočiti izkoristek vseh potencialov. Le optično omrežje je tisto, ki zagotavlja takšne zmogljivosti, z izgradnjo odprtega neodvisnega optičnega omrežja pa vam družba Pro2 ponuja in omogoča funkcije, ki vam jih ne more ponuditi nobeno drugo komercialno omrežje. Družba Pro2 vas z izgradnjo sodobnega optičnega omrežja želi popeljali v korak s časom ter občini zagotoviti kakovost in prijaznost življenjskega in poslovnega okolja. To je način, kako občanom odpreti vrata v svet elektronskih komunikacij ter jim s tem ponuditi možnost za lasten osebni in poslovni razvoj. Do konca letošnjega leta je predviden začetek izgradnje v kraju Trnjava. Projektna dokumentacija je v fazi izdelave za kraje Krašnja, Rafolče in Prevoje. Z izgradnjo odprtega neodvisnega optičnega omrežja boste pridobili: - Omrežje, v katerem gostujejo vsi operaterji in ponudniki storitev na enem mestu - Omrežje, ki vam omogoča možnost izbire med operaterji in njihovimi storitvami - Omrežje, ki vas ne omejuje s hitrostjo prenosa podatkov in ceno storitve - Možnost menjave operaterja v 24 urah brez dodatnih instalacij in čakajočih preklopov - Možnost priklopa več TV sprejemnikov na en priključek - Možnost uporabe vseh sodobnih informacijskih tehnologij na področju IP telefonije - BREZPLAČNO uporabo IP telefonije Pogoj za izgradnjo takega omrežja je privolitev in sodelovanje občine, predvsem občank in občanov, katerih želje in potrebe bomo povezali v skupni projekt. Tega lahko podprete s podpisom priložene pristopne izjave. Ključnega pomena za odločitev o začetku gradnje odprtega optičnega omrežja bo namreč ravno število izpolnjenih in vrnjenih pristopnih izjav, ki bodo tako družbi Pro2 omogočile, da občino popelje v nov in izpopolnjen svet elektronskih komunikacij. Vaš Pro2 Pristopna izjava je na voljo na spletni strani Občine Lukovica v rubriki obvestila. Leon Andrejka © REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA VOLILNE ENOTE Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale t: 01 722 01 00, f: 01 721 47 73 Obvestilo volivcem o spremembi lokacije ■ •v v volisča Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote je za izvedbo predčasnih volitev poslancev v Državni zbor, ki bodo 4. decembra 2011, na seji dne 24. 10. 2011 sprejela sklep, s katerim je določila volišča in območja volišč. Na območju Občine Lukovica je ukinjeno volišče PRI RAJKU KERŠIČU, Učak 1. Volivce z območja Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt in Učak želimo posebej opozoriti na novo lokacijo njihovega volišča in sicer je to: Volišče 4.10.26 - GASILSKI DOM TROJANE, Trojane 35. okrajna volilna komisija 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo in 54/07 - odl. US), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote sklep o določitvi volišč • I v« • I • v v in območij volišč za izvedbo predčasnih volitev poslancev v Državni zbor, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo 4. decembra 2011 VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA, Krašnja 14 A, Lukovica Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše. VOLIŠČE 4.10.20 - KULTURNI DOM LUKOVICA, Stari trg 1 Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčin-skega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Marolto-va ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Kose-skega cesta. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lu-kovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče. VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK, Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba. VOLIŠČE 4.10.22 - PRI AMALIJI DOBRŠEK Rafolče 32, Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje. VOLIŠČE 4.10.23 - ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE, Podgora pri Zlatem polju 1, Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje. VOLIŠČE 4.10.24 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA, Blagovica 33, Blagovica. Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek. VOLIŠČE 4.10.25 - ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice 9, Blagovica Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce. VOLIŠČE 4.10.26 - GASILSKI DOM TROJANE Trojane 35, Bršlenovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šen-tožbolt, Trojane, Učak, V Zideh in Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 10. VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE Številka: 041-5/2011 Datum: 24. 10. 2011 predsednik okrajne volilne komisije peter Golob, univ. dipl. prav. PAMETNA REŠITEV SDS 10+y / Robert Hrovat , pišite mi robert.hrovat@sds.si I pridružite se mi > sledite mi I http://www.facebook.eom/r.hrovat @RobertHrovat Spoštovane volilke, spoštovani volilci, trdno verjamem, da nas imate že, po domače povedano - "poln kufer"! Vseh nas, ki se "gremo politiko". Ki se "gremo politiko", ker naj ne bi nič drugega znali. O kolegicah in kolegih, ki sokandidirajo ne letošnjih predčasnih državno-zborskih volitvah na najrazličnejših listah, ne morem in tudi ne želim soditi, ker se to pač preprosto ne spodobi. O vsakem izmed nas najbolje govorijo - dejanja, nikakor ne le besede. In verjemite mi, občanke in občani Občine Lukovica, da sem na nekaj dejanj, ki sem jih udejanil v v svojem dosedanjem življenju, kar ponosen. Upravičeno? O tem boste sodili vsi vi, ki se boste 4.decembra 2011 podali na volišča in s svojim glasom pokazali in dokazali, da vam vendarle ni še čisto vseeno, kaj se dogaja z našo Slovenijo. Ponosen sem, da sem gasilec. Še vedno in vedno bolj. Čeprav je delo, ki ga poklicno opravljam zadnjih nekaj let, dodobra zahtevno in mi za vse, kar bi želel in hotel postoriti na področju gasilstva, včasih preprosto zmanjka časa. Pa vendar sem ponosen, da sem uspel, skupaj s Prevojskimi gasilci, le-tem pomagati pri pridobitvi prepotrebnih finančnih sredstev. Ponosen sem tudi na to, da se na vse kriplje trudim za posodobitev Zakona o prostovoljnem gasilstvu in da sem pri tem uspešen. Ponosen sem tudi na več kot korektno, tvorno in posledično učinkovito skupno delovanje, katerega udejanjamo skupaj z OO SDS Lukovica in županom Občine Lukovica, vse v iskreni nameri, da bi s skupnimi močmi vendarle uspeli togi in okosteneli državno-upravni sistemski uradniški aparat premakniti v višjo prestavo in mu dodati pravega motornega olja, ne zavornega, katerega ima ta aparat v izobilju. Čim prejšnja uresničitev popolnega prostorskega načrta, ki je predpogoj za vse, kar zadeva smotrnost kakršnihkoli investicij v vsakem okolju, je bila, je in tudi bo, če bom le dobil Vaše zaupanje, moja prioriteta! Prav taka, kot uresničitev smele odločitve, da skušam prepričati pristojne za umik Občin Lukovica, Domžale in Moravče iz t.i. "ljubljanske regije", kar bo posledično nepojmljivo povečalo realne možnosti pridobivanja prepotrebnih finančnih sredstev iz kohezijskih skladov EU-ja. Ponosen sem tudi na to, da sem, obilici dela navkljub, še vedno zgleden oče dvema hčerama in dokaj dober mož ženi Vilmi. Ne lažem! Res ne! Če temu v resnici ne bi bilo tako, mi ne bi omenjena dekleta tudi zdaj stala ob strani in dobesedno "odnašala" vsaj tri vogale naše hiše in družine. Za tistega enega, preostalega, pa vendarle poskrbim jaz. S trdim delo in predano ljubeznijo. In, konec koncev: ponosen sem tudi na dejstvo, da s rcem in dušo pripadam stranki SDS, stranki, ki je vsem viharjem navkljub ostala čvrsta in trdna, povezovalno človeška in visoko strokovna, prepričljivo dosledna in stabilna, pa tudi blizu ljudem vseh starosti, vseh svetovnonazorskih in drugih prepričanj, spolnih usmeritev, spolov, narodnosti (v Sloveniji živečih) in vseh poklicev in znanj. Kot taka gre stranka SDS s konkretnimi rešitvami konkretnih problemov na letošnje volitve, med ljudi, katerim zaupa že od nekdaj. Tako, kot vsem vam zaupam tudi sam! Tudi na to zaupanje do vseh vas sem ponosen! Pa naivnost gor ali pa dol! Robert Hrovat / Spoštovane volilke, dragi volilci - cenjeni občani občine Lukovica Dovolite, da se vam na začetku predstavim; rojen sem 12.09.1963 in živim skupaj z ženo Polonco in triletno hčerko Zojo na kmetiji v Zg.Jevnici. Po izobrazbi sem kmetijski tehnik. V politiko so me zanesla osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je prebujala demokratična zavest slovenskega naroda, ko je končno napočila zgodovinska priložnost za samostojno državo Republiko Slovenijo. V mandatnih obdobjih 1996-2000 in 2000-2004 sem že bil poslanec državnega zbora. Z veseljem se spominjam tistega časa in predvsem jasnih odločitev, ki smo jih tedaj sprejemali in za katerimi sem z vso odgovornostjo tudi stal. V letih 2004-2007 sem opravljal funkcijko državnega sekretarja v vladni službi za lokalno samoupravo in po svojih močeh pomagal ministru dr.Ivanu Žagarju. Od leta 2006 dalje pa,sedaj že drugi mandat, opravljam funkcijo župana v občini Litija. V okviru vodenja Območnega razvojnega partnerstva SRCA SLOVENIJE v letih 2007 - 2011 in v sodelovanju občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Moravče, Mengeš, sem se seznanil s probematiko omenjenega področja in težavami s katerimi se občani srečujete vsak dan. Prav vprašanje kot je, nezmožnost POLITIKE, da učinkovito izvaja svoje poslanstvo, me je vodilo k temu, da sprejmem to kandidaturo in tako pomagam Listi SLS Radovana Žerjava uresničiti svoj program. HOČEM , DA BI SE V POLITIKO KONČNO VRNILA POŠTENOST, VESTNOST TER SKRB ZA SKUPNO DOBRO ZA NAŠO MLADO DRŽAVO SLOVENIJO. Prepričan sem, da lahko vsak posameznik, če ima dober namen, naredi mnogo dobrega v okviru svoje politične stranke in mu ni potrebno iskati najrazličnejših izgovorov v stranki ali pa v novi stranki, ampak mora vzroke za neuspeh poiskati najprej pri sebi. Spoštovane volilke in volilci! Tako kot dosedaj se bom tudi v prihodnje pri svojem delu prizadeval zato, da: - Slovenija spet postane pravna in socialna država, - se končno stopi na prste t.i.tajkunom, - se zavaruje ključne gospodarske subjekte v Sloveniji oziroma vse, ki so v domači lasti, - nasprotujem prodaji Mercatorja kot naše glavne trgovske družbe, - se ponovno vzpostavi investicijski ciklus na infrastrukturnih objektih, - se razbremeni gospodarstvo, - se omogoči, v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020, več evropskih sredstev obljubljanskim občinam in območnemu razvojnemu partnerstvu, - bistveno poenostavi državno administracijo za občane in pravne subjekte, - ter odpravo večjih administrativnih ovir - se zagotovi večje število neprofitnih stanovanj, še zlasti za mlade družine, - se nemudoma vzpostavi socilani dialog, ki je osnova za ključne spremembe na področju sociale in zdravstva - v državi Sloveniji zagotovimo pogoje za prehransko SAMOOSKRBO in obenem tudi pogoje za razvoj podeželja, - še zlasti pa bo pozornost pri mojem delu skrb za ohranitev in nadalnji razvoj manjših občin, med drugim tudi za občino Moravče, ki je dosegla velik razvoj in bila uspešna vse od svojega nastanka, - se tudi v Lukovici zgradi dom starejših občanov, - država omogoči sprejem novega prostorskega načrta, - se nadaljuje z ureditvijo vodooskrbe, še zlasti tam kjer ta še ni ustrezno urejena, - se zagotovi primerno odškodnino za nov plinovod, za nadaljno modernizacijo cest s sprejetjem nacionalnega programa odmere cest, - za zagotovitev prostorov za predšolsko vzgojo, - za vzpostavitev internetne povezave prav do vsakega gospodinjstva, - bolj prijazno zakonodajo za delovanje društev, - prizadeval se bom za ustvarjanje boljših pogojev za razvoj podjetništva na podeželju in večje spoštovanje kmečkega dela, SKUPAJ Z VAMI ŽELIM NAREDITI ČIMVEČ DOBREGA ZA OBČINO LU-KOVICA ! FRANCi RoKAVEC Izvleček iz programa SD Svet se spreminja hitreje kot kadarkoff Okoliščine, ki so nam še včeraj bile naklonjene, nam danes niso več. V takih pogojih je najpomembnejša naloga politike ohranjati stabilnost. Stabilnost, ki ohranja varnost in mir ter ustvarja priložnosti za razvoj vsakega izmed nas. Slovenija vseh težav ne bo mogla rešiti zgolj z večjo gospodarsko rastjo, manjšo javno upravo, povečano rodnostjo, dvigom davkov ali uvozom delovne sile. Potrebujemo spremembe z enim samim ciljem: da zagotovimo za posameznike in posameznice čim višjo kvaliteto življenja. Spremembe na trgu dela, v pokojninskem sistemu ali zdravstvu so nujne za ohranjanje stabilnosti v prihodnje, temelj pa so stabilne finance. Pri vseh spremembah smo in bomo zagovarjali solidarnost, enakost in poštenost. Pred nami so veliki izzivi, pa tudi priložnosti novega sveta-samo izkoristiti jih bo treba! Socialni demokrati smo bili in bomo ostali dejavnik stabilnosti v slovenski politiki. Stabilnost bomo ohranjali z: Slovenija bo še naprej dražva z najmanjšimi socialnimi razlikami v Evropi. Nadaljevali bomo s preganjanjem gospodarske in politične korupcije ter povečali učinkovitost sodišč. Znižali bomo davke na plače in povečali davke na premoženje in luksuz. Referendum bo lahko sklicalo zgolj 40.000 državljanov, veljaven bo samo ob 30% udeležbi. Zmanjšali bomo število ministrstev na deset (10). ^Proučili bomo predloge ukinitve ali morebitne drugačne vloge Državnega sveta. J krepi za gospodarski zagon [in nova deli Strateške panoge (lesna industrija, turizem, logistika, socialno podjetništvo in nekatere kreativne industrije) bodo oproščene davka od dobička pravnih oseb. Povečali bomo izdatke za raziskave in razvoj 3% BDP do leta 2015. Uvedli bomo olajšave za investicije v nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Naprej, Spoštovane občanke in občani! 3) Prihajam iz Gradišč, rojen sem leta 1978. Po končani srednji šoli sem se vpisal na fakulteto. Svoj vsakdanji kruh si služim v manjšem podjetju, kjer se ukvarjamo z strojno robotiko in krmilnimi sistemi. Za kandidaturo v Državni zbor so me dokončno prepričali moji prijatelji in sodelavci. V družbenem življenju sem vedno aktivno sodeloval. V Občini Lukovica sem drugi mandat občinski svetnik. S svojim aktivnim delom v občinskem svetu in delovnih odborih sem dodobra spoznal probleme, ki zavirajo hitrejši družbeni in gospodarski razvoj. Zato želim, da bi imelo naše območje predstavnika v Državnem zboru, ki bi znal predstaviti dejanske probleme in se brezkompromisno zavzemati za rešitev le teh. V času svojega delovanja v občinskem svetu, sodelujem tudi z našim županom, g. Matejem Kotnikom, zato naše razvojne načrte poznam. Oba sva prepričana, da bi v realizaciji teh razvojnih načrtov veliko pripomogel kot vaš predstavnik v Državnem zboru. Kot predstavnik podeželja, kar naše področje je, bi zagovarjal tudi idealno priložnost za zagotavljanje zadostne samooskrbe s prehrano, kar bo predstavljalo pomemben dejavnik v narodnogospodarskem razvoju Slovenije. V parlamentu bom zastopal program socialne demokracije, za katerega sem prepričan, da je dober, saj se zavzema za razvoj gospodarstva in ohranja visoko raven družbene ter socialne ravni. Ne obljubljamo preveč, predstavljamo dejansko stanje in naloge, ki nas čakajo. Obljubljamo pa naše trdo, pošteno in vestno delo za našo varno skupno prihodnost. Če boste glasovali zame, si želim z vami pogumno Gregor Bajde a Minister za kmetijstvo, mag. Dejan Židan: Socialni demokrati smo prepričani, da smo v iztekajočem se mandatu s povečano promocijo slovenskih kmetijskih proizvodov in poudarjanjem pomena samopreskrbe okrepili položaj slovenskega kmeta. Povečali smo zaupanje potrošnikov v slovensko hrano in vrnili spoštovanje do slovenskega kmeta. Zavedamo pa se, da gre za trajen proces, zato bomo za razvoj kmetijstva in predelave hrane v prihodnje skrbeli z ustreznim družbenim in socialnim položajem kmeta, ki bo prepoznan tudi v davčni in socialni zakonodaji. Na predčasnih volitvah, v vaši volilni enoti podpiram kandidaturo Gregorja Bajde. Župan občine Lukovica, Matej Kotnik: Med množico kandidatov, ki letos nastopajo na državnozborskih volitvah je le eden, ki je doma iz naše občine; Gregor Bajde. Želim mu veliko uspeha in mu čestitam k smeli odločitvi. Direktor marketinga in prodaje v Kobilarni Lipica, Bogdan Capuder: V življenju so vzponi in padci. Tako kot nas padci utrdijo, nas vsponi ne smejo prevzeti. Prav je, da smo osredotočeni na prihodnost in brez obremenjenosti sprejemamo preteklost. Pomembna so dejanja in ne obljube brez možnosti izpolnitve. Edini pomemben človek v vašem življenju je tisti, ki v temk trenutku stoji pred vami! Ker vem, da se Grega Bajde zaveda mojih besed, ima mojo 100% podporo. Župan občine Moravče, Martin Rebolj: Na predčasnih volitvah v državni zbor podpiram stranko SD in njenega predstavnika v 10 volilni enoti, Gregorja Bajde. m Vodja mednarodnih projektov Interspar; mag.ekonomije, Emil Wein: Na predčasnih volitvah v Državni zbor podpiram Socialne demokrate in predvsem kandidaturo Gregorja Bajde. Za občino Lukovica, bi bila izvoljitev našega občana v parlament izrednega pomena. Veseli me da so v SD - ju našli konkretne kandidate za konkretni program. Prof. Dr Franc Habe: Mladost, energija, volja in želja. Vse to in še več Grega ima, pri svojem delu je natančen, vesten in pošten. Prepričan sem, da je odločitev SD, da v našem okraju na listi kandidira Grega, za nas, občane, najboljša. Zakaj voliti stranko DesUs? *DeSUS je edina socialna stranka v Sloveniji! *DeSUS ne bo dovolil zniževanja pokojnin! *DeSUS bo poskrbel, da bodo delavci spoštovani in njihovo delo pošteno plačano! *DeSUS bo poskrbel, da bodo mladi dobili štipendije za študij! *DeSUS bo diplomantom zagotovil pripravništvo in zato stimuliral delodajalce z oprostitvijo dajatev! *DeSUS ne bo dovolil prenosa nepremičnin na zavode, ker to odpira možnosti za privatizacijo! *V DeSUS-u ni nobenega tajkuna in ga tudi ne bo! *DeSUS je stranka iz ljudstva in dela za ljudi! *Za boljše življenje obkrožite št.: 11 uspešno Slovenijo I H Zmago Knuplež ' Vaš kandidat Zmago Knuplež - ZMAK DeSUS NSi Dragj Slovenci! Síí3venl)3 Je v prelwnnih isslu Potrebujemo odioine, odigoMWine In poštene (ludl na najviíiíi ciríawníi fumkcüah. Iti bodo s ivojtm igledom in tfelam povezali DDlit*e in gaspodarstvefiike, laposJere in ucokojence, nHade in pomoCi DOtiibne, da bomo ipet stopili slcupaj. Cf« 13 SltHferiic! Cre za nas! Cre za naSo prihodnosti VREDNOTE, kot m poiterost, prawtnost, delavnost, □dgovamost, wSdamost, enakost pred zakonom in ípoítovanie vsaioega cioveio, ustvarjajo oosoje a biHj pravično íinjii» In naprefjne drlavo GOSPODARSTVO potrebuje poenostavitev admirisErativnih postimkov, večja plačilno dl^pilno in spodbudno zaltonodajo, da bo lahko in honkurMifno ter qxKobno zaposlovati tn piaC^tl ti&tie, lil otigovorno In contieno {leiajo. □RUÍ3NA Je temelj družbe, zato mladi potrebujejo stMdbudne ukrepe, da si bodo lahSoo ustvarili dom in ífruíino. Vrnimo upanje Sloveniji! Vabim vasv da na volitvah oddate svoj g)as za Novo Slovenijo, kraCansJco ljudsko stranko, ki je vedro d^ala za ikmcru dodro In u tif to, kar je prav in ne za tüto, liar se trenutno spiaiia vsia kandidatka. Uiudmila Novak VRNIMO UPANJE SLOVENIJI socialno liberalni Jurček Nowakk Letiiife 1963. Žiuim u Domžalah m sem oče dueh odraslih otrofe. Prijatelji me poznajo kot neuiadTiikii in zagrizenega fiianinca, Ze od leta 1930 delujem u neuladnem sektorju, prostovoljec z dulo in srcem. Od ieta 1981 sem mladinski planinski vodnik - vodnik Planinske zveze Slovenije in vodim razne generacije in populacije po domačih in tujih gorah. Veliko časa nomenim delu z osebctmi s posebnimi potrebami. Sem soavlor zakona o prostouoljstvu, sodelavec pri marsikaterih zatonih, prauilnibih in podzakonskih aktih z nevladnega področja, šoistua. Kandidirom, ker sem prepričan, da je Čas, da naredimo politiko bolj prijazno vsem držauljanom, rte samo posameznikom in skupinam, ki nam sedaj ferojijo usodo. Zato se bom v Državnem zboru zavzemal za nevladni sektor. Za use nas nauadne državljane. Za mlade in starejše, za socialno ogrožene, za »malega« človeka, kije u naši družbi odrinjen na rob in tudi čez, za osebe s posebnimi potrebami, za drugačne in nasploh za vse ranljive skupine. AVuladni sektor postaviti v ena ko-prauen poiDŽnj proti gospodarstuu, javnemu sektorju ¡n lokalni skupnosti. Utrditimedgeneracijsfeosodelouan-je, tût ûsnûuo za kucjIitetuD življenje in biuanje vseh generacij u našem o kraju in širše. V v Sloveniji je potrebno spremeniti oJnD3 do sočlouebcj. Zavzema] se bom za razvoj socialnega podjetništva, bi v sedanji situaciji edino lahko doprinese k hitrejšemu zaposiouanju, še posebej miadih, za katere moramo še posebej poskrbeti. Kontakti: 041 770 798 jurcek.nowakk@zares .si w WWJ urcek, no wakk.zares.si Facebook: Jurček Nowakk Twitter: ©jurcek ŽELIM - HOČEM - ZMOREM - AMPAK ZARES www.zares.si Spoštovani, občanke in občani občine Lukovice Dovolite mi, da se vam predstavim. Sem, Sandi Novak in kandidiram za poslanca v državni zbor v desetem volilnem okraju, četrte volilne enote v katero spada tudi občina Lukovica. Rojen sem leta 1974, stanujem v kraju Krašce, občine Moravče. Sem poročen, oče dveh otrok, zaposlen kot elektrotehnik v Elektro Ljubljani. Za poslanca v državni zbor kandidiram na listi ZELENIH SLOVENIJE, ker mi ni vseeno, kakšno zapuščino bomo zapustili našim otrokom in njihovim naslednikom. Naj naštejem nekaj prioritet za katere se bom zavzemal: - V zdravstvu bomo v ospredje dali človeka, pacienta. - Najnižja pokojnina za polno delovno dobo mora pokriti osnovne življenjske stroške, ta hip je to 600,00 evrov. Začetna plača delavcev pa ne bo nižja od 720,00 EUR. - Slovensko gospodarstvo bomo tehnološko modernizirali, spodbudili razvoj zelenih tehnologij in delovnih mest. S tem bo gospodarstvo postalo energetsko varčno in konkurenčno, posledično bomo dosegli tudi zahtevane okoljske standarde, večjo dodatno vrednost in nove zaposlitve. - Slovenija mora ohraniti naravne vire v svoji posesti, konkretno vodo, zemljišča, gozdove. Z ukrepi kmetijske politike in živilske proizvodnje bomo zagotovili stalni nadzor nad pre-hranskimi artikli na trgovskih policah. - Na področju energetike bomo v največji meri zagotovili finančno podporo za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. - Vsem gospodinjstvom v Sloveniji bomo zagotovili zdravo, pitno vodo iz pipe. To pravico bomo vnesli tudi v Ustavo. Prosim vas, da se udeležite volitev 4.12.2011 in da svoj glas oddate za prihodnost, Za stranko ZELENIH SLOVENIJE. S spoštovanjem, SANDi Novak flS Za boljšo Slovenijo Spoštovani, za sodelovanje na volitvah smo se odločili, ker od politike pričakujemo, da bo profesionalno in učinkovito upravljala državo. Naša skrb je dobrobit vsakega od nas. Zato se zavzemamo za boljšo Slovenijo. Dr. Gregor Virant www.lista-virant.si Lista Virant Državljanska lista Gregorja Viranta Četrtega decembra sedme državnozborske volitve Koga bomo volili in na kakšen način? Po tem ko je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk 21. oktobra razpustil parlament, je že nekaj časa znan tudi termin sedmih državnozborskih volitev - prvih predčasnih - v samostojni Sloveniji. Te bodo 4. decembra, na njih pa bo dobrih 1.600.000 volilnih upravičencev izbiralo 90 poslancev državnega zbora, enega od dveh domov slovenskega parlamenta (drugi dom, sicer s precej manj politične moči, je državni svet). Kandidate za poslance lahko predlagajo politične stranke ali volivci. Razen v primeru predčasnega glasovanja, volivci - vsi poslovno sposobni slovenski državljani, ki so na dan volitev dopolnili 18 let - svoj glas oddajo na vnaprej določenih voliščih; glasovanje praviloma poteka med 7. in 19. uro. Glasovanje se opravi z glasovnico, vsak pa lahko na njej označi le enega kandidata, in sicer tako, da obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega želi glasovati. Glasovnica mora biti oddana v glasovalno skrinjico. Razen za predstavnika obeh narodnostnih manjšin (italijanske in madžarske), ki sta izvoljena po večinskem sistemu, za poslance slovenskega državnega zbora velja, da so vanj izvoljeni na podlagi zapletenega volilnega sistema sorazmernega predstavništva (t. i. »proporcionalni« sistem), kar v osnovi pomeni, da stranke dobijo toliko glasov, kolikor je velik njihov delež glasov na volitvah. Zaradi volilnih enot in okrajev (enot je osem, vsaka enota pa ima enajst okrajev) ima slovenski sistem tudi elemente večinskega volilnega sistema, dodatna posebnost pa je štiriodstotni volilni prag. To pomeni, da stranka pride v državni zbor le, če ne ravni države zbere vsaj štiri odstotke vseh glasov. Volilne enote in okraji so razdeljeni po načelu, da se en poslanec voli na približno enako število prebivalcev. Z liste kandidatov so izvoljeni tisti, ki imajo največji delež glasov v volilni enoti, v kateri nastopijo. V vsaki volilni enoti je izvoljenih enajst poslancev, kar pa ne pomeni, da ima vsak okraj svojega poslanca. Mandati so znotraj volilnih enot najprej razdeljeni na podlagi Droopovega sistema, v drugem krogu pa se s pomočjo d'Hondtovega sistema poračuna še razlika med dobljenimi mandati v volilnih enotah in številom mandatov, ki bi stranki pripadli, če bi bila celotna država ena sama velika volilna enota. Kot določa ustava, so izvoljeni poslanci predstavniki vsega ljudstva in torej niso oz. ne bi smeli biti vezani na kakršnakoli navodila. Državni zbor je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v državi. Med njegove najpomembnejše funkcije spada sprejemanje in spreminjanje Ustave Republike Slovenije (za kar je potrebno dve tretjini glasov vseh poslancev) ter sprejemanje zakonov in državnega proračuna. Poslanci državnega zbora med drugim izvolijo tudi predstavnike izvršilne veje oblasti: predsednika Vlade in ministre. Kandidata za predsednika vlade po posvetovanju z vsemi vodji poslanskih skupin, izvoljenih v parlament, predlaga predsednik republike. Za njegovo izvolitev je potrebna večina glasov vseh poslancev (46). Čeprav slovenska ustava in zakoni ne določajo tako, ima praviloma prednost predsednik stranke, ki je postala relativna zmagovalka državnozborskih volitev. Izvoljeni predsednik vlade - če takega človeka po vseh predvidenih postopkih ni, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve - kasneje oblikuje listo kandidatov za ministre, ki jo mora podpreti navadna večina poslancev (večina vseh, prisotnih na zasedanju). Luka Maselj NKČRNI GRABEN NOVOST NK Črni graben obvešča, da so treningi tudi v OŠ Blagovica za otroke podružnične šole Blagovica in vrtca od 5. leta starosti naprej. Treningi so v torek, četrtek od 16.00 do 17.30 v telovadnici OŠ Blagovica. OBVESTILO NK Črni graben obvešča občane, da bo v soboto, 26. novembra 2011 ob 14. uri odigrana 1. nogometna tekma selekcije mlajših dečkov z ekipo NK Dlan Logatec. Vljudno vabljeni na ogled tekme! OBVESTILO NK Črni graben obvešča občane, da bo v soboto, 10. decembra 2011 odigran 1. Miklavžev turnir v šotoru RCU Lukovica za selekcijo U-6. Na turnirju bo sodelovalo šest ekip z Gorenjske, Dolenjske in okolice. Vljudno vabljeni na ogled turnirja! Društvo podeželskih žena Lukovica Vabi V PETEK, 9. 12. 2011, OB 19. URI V KULTURNI DOM JANKA KERSNIKA V LUKOVICI na Družabni večer z ljudskim petjem in predstavitvijo starega običaja »ofiranja« Z naslovom MICKINO PRAZNOVANJE Vstop prost! VABLJENI Jure Pezdirc - študent gradbeništva Veselje po postavljenem mostu V tej številki vam bom predstavil 25-letne-ga študenta gradbeništva Jureta Pezdirca. V zanimivem klepetu nam bo predstavil svoje izkušnje o življenju in delu v tujini. Pred nekaj meseci se je vrnil s šestmesečnega študijskega dela na Norveškem. Že v srednji šoli se je dodatno izobraževal na Finskem in v Italiji. Zato vas vabim k branju prijetnega klepeta. Jure, se lahko na kratko predstaviš, kaj študiraš in zakaj si se sploh odločil za to vrsto študija. Kaj veliko se ne morem predstaviti. Doma sem iz Trnjave in zanima me veliko stvari. Končujem študij gradbeništva, za katerega sem se odločil, ker me zanima in spremlja že od otroštva. Ker bomo govorili o študiju na Norveškem, kako to, da si se odločil dodatne izkušnje nabirati v tujini? Že v srednji šoli sem se dvakrat odpravil na prakso v tujino. Prvič sem potreboval kar veliko poguma, do končne odločitve pa so pomagale spodbude profesorjev. Ko si enkrat tam, pa vidiš, da je to super trening za delo, jezik in življenje na sploh, tako da sem vse naslednje priložnosti z veseljem izkoristil. Takrat sem v tujini preživel vsakič le tri tedne, tako da sem imel željo, da v času študija odidem tudi za dlje časa. Kakšne so bile reakcije družine, ko so izvedeli, da boš kar pol leta daleč stran od doma? Kaj pa vem? Prva reakcija je verjetno pri vseh starših enaka: »Zakaj bi hodil nekam za tako dolgo?«. Potem pa so hitro videli, da sem se stvari lotil resno in da ti takšna priložnost da veliko novih znanj in izkušenj. V končni fazi pa si dejansko le dobri dve uri stran od doma, z letalom seveda. Pred odhodom je potrebno ne samo »spa-kirati kovčke«, ampak poskrbeti tudi za avionske karte, stanovanje^? Si imel pri tem kakšne ovire? Stanovanja so na severu zaradi standarda zelo draga, ti je pri iskanju pomagalo podjetje v katerem si delal ali si se moral znajti sam? Transport po Evropi ni nikakršen problem, sploh če denar ni ovira. Sam večinoma vse rezerviram preko interneta in tako privarčujem veliko denarja. S stanovanjem pa je bil križ in težava. Dejansko v času, ko sem prišel na Norveško še nisem imel stanovanja. Našli so ga v prvem tednu, ki sem ga jaz preživel na gradbišču za most. Stanovanja sem iskal sam preko njihovih oglasnih strani, potem pa je podjetje vzpostavilo stik z najemodajalcem. Na koncu smo vzeli prvega, ki je bilo na voljo. Tako sem za stanovanje s 15 kvadratnimi metri plačeval 900€ na mesec. Ampak sem pa imel nepozaben razgled. Na Norveško si prišel sam, kasneje pa se ti je pridružila tudi tvoja punca Tadeja. Si kaj pogrešal, ko nisi imel družbe? Dejansko je tisti prvi mesec zelo hitro minil. Prvi teden sem preživel na gradbišču v šotoru, naslednji teden ali dva je bilo kup urejanja papirjev in stanovanja, tako da ni bilo veliko časa za osamljenost. Sva pa tekom najinega bivanja na severu spoznala nekaj super ljudi, s katerimi smo skupaj preživljali prosti čas. Kaj si pravzaprav počel na Norveškem? Na Norveško sem odšel v okviru mednarodne študentske izmenjave Erasmus. Našel sem si delo v manjšem biroju za statične analize. Tja sem poslal prošnjo predvsem zato, ker so delali »slavno« holmenkollensko skakalnico v Oslu, ki je res impozantna. Pred prihodom nisem točno vedel, kaj bom počel. Prvi teden sem tako na roke kopal luknje za temelje mostu, za katerega sem kasneje izdelal tudi celoten statični izračun. Poleg tega projekta sem delal tudi na nekaterih drugih velikih projektih, kot je npr. prenova nakupovalnega centra v turistično zelo obiskanem delu mesta. Moje delo je bilo tako izdelava statičnih analiz za veliko zahtevnih objektov. Kaj sploh je Erasmus? Kako poteka ta izmenjava, kako se nanjo prijaviti, kdo je izbran za izmenjavo? Erazmus izmenjava je evropski projekt spodbujanja mednarodne izmenjave za študente. Prijavi se lahko vsak študent, izbira pa lahko med izmenjavo za študij ali praktično usposabljanje. Razpis se ponavlja vsako leto in običajno so izbrani vsi. Vendar to še ne pomeni, da boš na izmenjavo zares odšel. Najprej si moraš najti ustrezno fakulteto oziroma podjetje. Fakultete so običajno že v naprej dogovorjene za sodelovanje, za podjetje pa moraš poskrbeti sam in je lahko, kar dolgotrajen postopek. Sam sem poslal skoraj 80 prošenj po vsej Evropi predno sem dobil pozitiven odgovor. Ampak se splača. Nam lahko kaj več poveš o stroških, ki so povezani s tako študijsko izmenjavo? Stroški se od države do države zelo razlikujejo. Erasmus štipendije je bilo za okoli 500€. Vse ostalo se moraš znajti sam. Vendar na Češkem bi ti od tega denarja še kaj ostalo. Prav zaradi stroškov sem se Norveške izogibal do zadnjega, čeprav sem si želel v Skandinavijo. Potem ko sem dobil prakso v najdražjem mestu na svetu (Oslo), so mi iz univerze sporočili, da se lahko prijavim na dodatna sredstva, ki jih daje Norveška vlada. Tako sem imel štipendije v povprečju okoli 800 €, kar pa ne pokrije niti stroškov stanovanja. S podjetjem sem se zato dogovoril za delitev stroškov in na koncu sem dobi tudi nekaj ur plačanih, tako da zame se je izteklo super. Če pa se nebi, potem bi pa odšel domov. Ponavadi je tako, da če dobro delaš tudi plačilo ni problem. Kako je potekal tvoj delovnik? Delo v biroju je gotovo potekalo tako kot v Sloveniji nekje od 7 - 16 ure ali se motim? Hm, delavnik se je dejansko zelo razlikoval od tega, kar sem bil navajen. Norvežani neradi vstajajo zgodaj zato večinoma začnejo delati tja do devete ure nekje. Vendar smo potem delali do petih, šestih nekje. Ponavadi je tako, da priseljenci delajo veliko dlje kot Norvežani. Tako radi sprejmejo priseljence, saj za njih to pomeni manj dela. Sam sem se seveda hotel izkazati in sem v ponavadi zaključil okoli 7h zvečer. Proti koncu sem se toliko disciplini- Jure ob svojem mostu ral, da sem hodil na delo okoli 8h in odhajal z dela ob 17h. Se je pa zgodilo sem ter tja da sem delal tudi do enih ponoči, če se je bližal kakšen rok za oddajo projekta. Kaj pa družabno življenje, po delu v biroju, kako si ga (sta ga) preživljala? Kaj sta si ogledala? Ker so bile finance rahlo omejene, si nisva mogla ogledati vsega, kar sva si želela. Ob večerih je ponavadi zmanjkalo časa za kar koli pametnega. Včasih sva ob večerih odšla plezati na umetno steno ali na kakšen daljši sprehod. Za vikende pa sva, če se je le dalo kam odšla. Tako sva si ogledala olimpijsko mesto Lillehammer, odšla plezat ledne slapove v Rjukan, si ogledala vse kotičke Osla in okolice. Da sva si malo ogrela kosti sva vmes potovala tudi v Berlin za štiri dni. Sam sem bil dvakrat tudi čisto na severu kjer je sedaj postavljen most. Tako sem imel priložnost spati v šotoru pri -15°C. Odšla sva tudi smučat in prvič sva poizkusila teči na smučeh in oba sva bila navdušena. Vsekakor pa je še veliko stvari ostalo na spisku za oglede. Kot si zapisal na blogu sta se ti za en teden pridružila tudi sestra in njen fant. Takrat ste si ogledali tekmo smučarskih tekačic in skakalcev. Kako je bilo navijati za naše tako daleč na severu? Sam drugače nisem kakšen vesten spremljevalec športnih dogodkov, čeprav se rad ukvarjam z vsemi športi predvsem zimskimi. Ker pa smo imel priložnost se udeležiti svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah pa smo to priložnost izkoristili. In moram reči, da še nikoli nisem tako užival na športnem dogodku. Vzdušje je bilo cel čas prvenstva fe-nomenalno. Zvečer ko se podeljuje medalje je bilo od 50 do 100 tisoč ljudi v centru, vsak dan. In ko je naša Petra Majdič dobila medaljo smo tudi mi spremljali »ceramonijo«. Ko je prišla na vrsto Petra je bila čista tišina, le mi štirje ter še nekaj drugih se nas je "drlo" na ves glas in vseh 50 tisoč ljudi nas je začudeno gledalo kaj nam je. Smo kasneje imeli tudi priložnost Petri osebno čestitat. Norvežanom verjetno ni uspelo osebno čestitati svoji zmagovalki (smeh). Tvoj projekt aluminijastega pohodnega mostu, ki ga je pripravljal vaš biro, je bil zelo odmeven v norveških medijih. Pro- Leteči most jekt je tudi zelo pomemben za turizem na severu Norveške. Nam poveš kaj več o tem? Ta projekt je bil res nekaj posebnega. Most je bil postavljen za spodbujanje turizma visoko na severu. Postavljen je sredi gora, na nedostopnem terenu in povezuje pohodno razgledno pot ter omogoča pogled na 130 metrski slap. Premošča kanjon, globok 140 metrov in širok 53 metrov. To je tudi najgloblji kanjon v tem delu Evrope. Zaradi nedostopnosti terena smo morali most montirati s pomočjo helikopterja. Najmočnejši helikopter na Norveškem ima nosilnost okoli štiri tone, kar je zelo malo za tako velik most. Tako smo morali ves dizajn prilagoditi tako, da smo naredili čim lažji most. Vsekakor je bilo doseganje mejne teže največji izziv tega projekta. Izdelan je iz aluminija, ki je veliko lažji od jekla. Projekt je bil od začetka do konca poln izzivov in problemov. Imeli smo tudi veliko norih zamisli kako most spraviti na svoje mesto. Vsekakor projekt, pri katerem lahko uporabiš vse svoje inženirske ideje. Bil pa je tudi zelo lep primer mednarodnega sodelovanja, saj je na projektu delalo kar sedem različnih narodnosti. Kakšno je bilo slovo? Kakšne izkušnje si nabral? Kako je bil zadovoljen tvoj delodajalec? Slovo je bilo težko. V pol leta se ravno nekako ustališ in spoznaš svojo okolico. Našla sva si tudi nekaj dobrih prijateljev, od katerih se je bilo težko posloviti. Vendar pa je vedno lepo iti tudi domov in videti svojo družino. Izkušenj sem v tem času nabral res ogromno, predvsem pa sem postal bolj samozavesten v stvareh, ki jih počnem in se naučil, da je zelo malo nerešljivih problemov. Delodajalec je bil, glede na to, da sem dobil dve ponudbi za delo, zadovoljen z menoj. Tudi Tadeja je dobila ponudbo za delo v šoli, v kateri je delala. Tako sva oba očitno odlično opravila svoje delo, pa tudi znanje, ki sva ga pridobila med študijem, je bilo več kot zadovoljivo. Si zaznal razliko v šolskem oz. študijskem sistemu pri nas in na Norveškem? Nam lahko na kratko poveš kakšna je? Sam stika z izobraževalnimi sistemi na Norveškem nisem imel veliko, tako da vem le iz pripovedovanj. Je pa kar nekaj razlik. Prva najbolj očitna je, da si moraš študij plačati sam. Nimajo študentskega dela tako kot pri nas, ampak delajo lahko normalno kot vsi drugi in dokler ne zaslužiš preveč ti ni treba plačati niti davka. Druga zanimiva razlika je tudi, da isti izpit lahko opravljajo le trikrat. Če ne opraviš v teh treh poizkusih si s to fakulteto zaključil. Je pa res, da na izpitih zahtevajo le okoli 35% za pozitivno oceno, pri nas pa med 50 in 60%. Pred kratkim sta se s punco vrnila na sever, da bi videla zaključek projekta, na katerem si delal največ časa. Nekatere tvoje fotografije so krasile norveške medije Si bil ponosen ob zaključku projekta? Pogrešaš take projekte tudi v Sloveniji? Na ta opravljeno delo sem bil in sem še vedno izredno ponosen. Mislim, da v življenju ne bom imel več velikokrat priložnosti delati na tako spektakularnem projektu. Projekt je doživel kar nekaj zanimanja medijev, saj je bil izredno zanimiv in pomeni veliko injekci- Slap in most v ozadju jo za spodbujanje turizma. Če se odpravljate na North Kapp, se je vsekakor vredno ustaviti tam in pogledati razgled z mostu, saj je le-ta impozanten. Tudi v Sloveniji bi se moral najti denar za podobne projekte, s katerimi se spodbuja razvoj celotne regije. Bi lahko življenje tam primerjali z življenjem v Sloveniji? Življenje na Norveškem je vsekakor veliko počasnejše kot v Sloveniji in tudi veliko dražje. Pokrajini sta si sicer zelo podobni. Na žalost pa je to le ena izmed redkih podobnosti. Socialno je država veliko bolje urejena kot pri nas. Sicer imajo podobne težave kot pri nas, le da so tam ti problemi veliko lažje rešljivi. So pa povsod prednosti in slabosti, tako da moraš sam poskrbeti za to, da imaš čim bolj urejeno življenje. Jure, že večkrat si se odpravil na takšne študentske izmenjave. Kakšne so tvoje izkušnje s takim načinom študija? Ali bi takšen način študija in študijskega dela priporočal tudi ostalim študentom v naši občini? Vsekakor menim, da če se pokaže priložnost za študentsko izmenjavo, jo moraš zgrabiti z obema rokama in se iz nje naučiti čimveč. Predvsem pa z udeležbo na izmenjavi izgubiš strah pred neznanim in tako lažje sprejemaš odločitve v prihodnosti. Kot sem omenil, na izmenjavi sem bil trikrat in nimam res nobene slabe izkušnje. Dokler si ti prijazen do drugih, ti vsi z veseljem pomagajo pri takšnih in drugačnih problemih. Jure, najlepša hvala za pogovor. Želim ti uspešen zaključek študija in naj ti izkušnje, pridobljene onkraj naših meja, služijo tudi pri delu, ki ga boš opravljal naprej (kjer koli že to pač bo). Marko Juteršek OPRAVIČILO Ga. Pavli Šinkovec, ga. Mileni Bradač in bralcem se opravičujemo za napako pri postavitvi besedila "Interviju s Pavlo Šinkovec" v prejšnji številki Rokovnjača. agencija irimage Dve strokovni ekskurziji članov Združenja ekoloških kmetov - Zdravo življenje (ZEKZŽ) Bodite ponosni na to, da ste kmetje! Vsako leto je na jesenski strokovni ekskurziji, ki jo organizira Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana v sodelovanju z ZEKZŽ in kjer obiščemo nekaj ekoloških kmetij z dobro prakso, zelo velika udeležba. To pa je predstavljalo problem, saj predstavitve na terenu z velikimi skupinami niso lahke. Letos smo se zato odločili organizirati kar dve, kar se je izkazalo za zelo dobro. Prva je bila na Gorenjsko v četrtek, 22. septembra. Najprej smo se ustavili na kmetiji Snar v Kovorju pri Tržiču, kjer kmetuje mlada šestčlanska družina. Gregor in Monika Šlibar sta pred leti pustila službo v državni upravi in se odločila, da prevzameta kmetijo od Gregorjevih staršev. Včasih konvencionalna kmetija z mlečno proizvodnjo se je preusmerila v ekološko kmetovanje, kjer imajo sedaj zelo pestro ponudbo. Na skoraj 18 ha kmetijskih zemljišč poleg reje krav dojilj pridelujejo še različne poljščine, sadje, zelenjavo in šparglje. Registrirano imajo tudi predelavo sadja, mletje žit in izobraževanje, ki ga nudijo različnim skupinam in dijakom Biotehniškega centra Naklo. Njihove pridelke in izdelke lahko kupite v trgovini na kmetiji ali na tržnicah v Naklem, Kranju in na Bledu ali v ekoloških trgovinah v Ljubljani (BTC), Lescah in Šempetru. V Plavškem Rovtu proti Golici, na nadmorski višini 870 m, so nas sprejeli na stari, vendar izredno urejeni kmetij Šimnovc. Na 17 ha kmetijskih zemljišč redijo ovce in krave dojilje, ki so vse poletje na eno uro in pol oddaljeni planini pod Golico. Ker gospodar Štefan Klinar dela samo na kmetiji, ima registrirano tudi dopolnilno dejavnost za pluženje snega. Žena Tilka nam je predstavila tudi kmetovanje na celotnem zgornje Gorenjskem območju, saj tam dela kot terenska kmetijka svetovalka. Vesela sta, ker je mlajši od štirih otrok pripravljen prevzeti kmetijo. Ob odhodu po dobri domači malici nam je položila na srce: »Bodite ponosni na to, da ste kmetje! Vaše delo je neprecenljivo.« Nato nas je pot peljala v Podkoren na ogled kmetije Čošelj, kjer so se pred leti preusmerili iz reje molznic v rejo konj. Ker je oče znal prisluhniti hčerini želji po reji konj, se kmetovanje nadaljuje na skoraj 20 ha travnikov. Sedaj ima mlada štiričlanska družina Monike Osvald 6 svojih in 18 tujih konj. Pred leti so zgradili nov sodoben hlev za konje in ma-nežo. Da je njihovo delo s konji dobro, priča tudi podatek o čakalni vrsti za oskrbo konj drugih lastnikov. Pred ogledom zadnje kmetije smo se ustavili še v lani odprtem Planin- Na kmetiji pri Šimnovc na Plavškem Rovtu Pridelava zelišč na kmetiji Kalan skem muzeju v Mojstrani, kjer nas je vodička popeljala po zanimivo zastavljeni razstavi o razvoju planinstva v Sloveniji. Na koncu smo si ogledali tudi film o lepotah naše dežele in se ponovno prepričali, da živimo v raju pod Triglavom - samo oči in ušesa moramo odpreti za lepoto, ki nas obdaja. Zaključili smo v istem kraju z ogledom kmetije in poznim kosilom na »kmetiji odprtih vrat« Pri Železnik, kjer je Danica Mrvič srce in motor njihove glavne dejavnosti - turizma. Zanimivo je bilo poslušati njeno trnovo pot za pridobitev nepovratnih sredstev pri odprtju turistične dejavnosti. Vendar, kjer sta cilj in volja, tam se najde tudi prava pot. Podobno velika skupina se je čez dober teden, še vedno v lepem sončnem vremenu, odpravila na Kozjansko. Najprej smo si ogledali zeliščno kmetijo Kalan v kraju Kalobje. Tukaj se zakonca Kalan že več kot 35 let ukvarjata z gojeno pridelavo in predelavo zelišč. Vse delo z malo pomoči opravita ročno. Imata ogromno znanja in izkušenj, kar pa radodarno delita z vsemi, ki jih to zanima. Pri njih se da kupiti številne čaje in druge zeliščne proizvode, ki so res zdravilni in učinkoviti, saj so pridelani v ekološkem okolju in na ekološki način. Vendar se čajev vsevprek mešati ne sme, ker so lahko nekatere kombinacije tudi škodljive. V Šentjurju nas je navdušil mladi ekološki kmet Žiga Jenšterle, ki je začel kmetovati pri starih starših šele kot študent. Večino pašnikov za 30 krav dojilj in teleta ima v najemu, doma pa je z minimalnimi stroški uredil hlev za prosto rejo. Uredil si je tudi prostor za razsekavanje mesa, ki ga proda svežega ali vakuumsko pakiranega, kar ostane, pa gre v predelavo. Na tržnici v Celju ima tudi svojo mesnico, ponudbo njegovih številnih izdelkov pa najdemo tudi na regiomatih, ki se le počasi prijemljejo. Vsa predelava se opravlja pri pogodbenem mesarju, osemmesečna teleta pa mu koljejo v bližnji vaški klavnici, na kmetiji Oset. To klavnico in njihovo kmetijo smo si kasneje tudi ogledali. Tukaj prav tako redijo krave dojilje in sicer na 100 ha zemlje, kjer pridelujejo tudi žita. Kmetijo obdelujejo domači, medtem ko imajo za klanje zaposlena dva mesarja. Na vseh treh kmetijah smo lahko tudi poskusili njihove izdelke, kosilo pa so nam pripravili na ekološki kmetiji Trebče pri Podsredi. Na tej 4 ha veliki kmetiji, ki jo ima družina Šmalčič v najemu, pa smo se srečali z nenavadno posebnostjo. Nahaja se na planoti, kjer sploh ni pozeb, ker ni nočne vlage (rose), kar je lahko prednost, pa tudi slabost, saj jim že tako manjka vode. Pri njih najdemo veliko uporabnih samoraslih rastlin, imajo pa še nasad črno plodne aronije, vinograd, čebele, različno zelenjavo, zelišča in vse to tudi predelujejo in ponudijo na ljubljanski tržnici. Njihova reklama je iskrenost, je poudaril gospodar Martin, katerega razmišljanje je posebno, a pametno in zelo zanimivo. Tega dne nas je navdušila podjetnost vseh obiskanih kmetov in med pogovori smo ugotovili, da nam tega še mnogim manjka, saj večinoma samo garamo, ne znamo pa rezultatov unovčiti. Lahko pa se začnemo ravnati po njihovih nasvetih, ki jih lahko strnemo: Kar delaš, delaj s srcem in zaupaj vase! Foto: pavla piRNAT Francka Toman iN Pavla PiRNAT Turizem: Gradiško jezero Hotel in prostor za kampiranje zaenkrat zgolj ideja Pridelovalci jabolk v naši dolini Gradiško jezero velja za eno najbolj priljubljenih turističnih točk v naši občini. Ob lepih dneh je že prava umetnost, kako najti primerno parkirno mesto in se potem peš odpraviti na 4200 metrov dolgo pot okoli jezera. Mnogi ob poti pričakujejo tudi kakšno okrepčevalnico ali celo gostilno, toda zaman. Čeprav zanimanje obstaja, pa tovrstne ponudbe tudi v prihodnje ni realno pričakovati. Osnovni namen jezera je namreč zmanjšanje ogroženosti pred poplavami. Jezero so umetno ustvarili kot mokri zadrževalnik na potoku Drtijščica, ki varuje avtocesto Ljubljana potrebovali ne vem kakšna dovoljenja. Sicer pa se trudimo po najboljših močeh: opozarjamo na probleme, pospravljamo smeti okrog jezera je povedal in se dotaknil TCD. »Ideje so bile dobro sprejete, resnejšega interesa pa ni. Ljudje se težko ločijo od svojih zemljišč. Kdor bi želel graditi, bi moral doseči kar precej dogovorov,« je povedal Burja. Prvi zametki turistične ponudbe sicer obstajajo: eden od domačinov je postavil zasebni prostor za piknike in odbojko na mivki prav na mestu, kjer je zamišljena TCD. »Človek je bil pogumen, v ta namen je žrtvoval del travnika. Ampak, kot vidim, se mu že obrestuje,« je še pristavil naš sogovornik in nam dal vedeti, da tudi pri Gradiškem jezeru in turizmu velja tisto znano reklo: kjer je volja, tam je pot! Samo poiskati jo je potrebno ^ Luka Maselj Godba Lukovica zaigrala na osmici - Maribor pred hudournimi vodami. Z jezerom upravlja Republika Slovenija oz. v imenu njenega Ministrstva za okolje in prostor to počne Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). »Naloga občine je trenutno le vzdrževanje intervencijske poti okrog jezera,« nam je povedala Katka Bohinc, ki je na lukoviški občini zaposlena kot višja svetovalka za kmetijstvo, razvojne projekte in javna naročila. Poudarila je, da je bil v sklopu izgradnje avtoceste izdelan Lokacijski načrt (LN) Vodni zadrževalnik Drtijščica, ki obsega območje stalne ozjezitve. »Izven tega območja se nahaja pas, ki je opredeljen kot območje vodne infrastrukture in območje večnamenskih gozdov. Posegi vanj so zelo omejeni in še ti se lahko izvajajo le v skladu s soglasjem pristojnih institucij. Tako smo recimo uspeli postaviti zapornice ob vstopnih točkah na intervencijsko pot okrog jezera in zagotoviti osnovno urbano opremo: smetnjake, klopi in mize, informativne table. Vsi ostali večji posegi v to območje, npr. gradnja turističnih in gostinskih objektov, za katere se sicer pojavlja določeno zanimanje, niso dovoljeni,« je pojasnila Bohinčeva. Območja izven omenjenih meja bi se vseeno dalo izkoristiti tudi v turistične namene. Pred skoraj desetletjem je tako že nastal idejni projekt Turistična cona Drtijščica (TCD), ki je med drugim predvideval izgradnjo hotela z okrog 90 ležišči, prostor za kampiranje, ureditev parkirišč in dovoznih poti ^ »V iskanje potencialnega investitorja je bilo vloženo kar nekaj truda, a žal neuspešno,« je pojasnila Bohinčeva. Burja: Naše roke so zavezane O možnostih razvoja smo se pogovarjali tudi s predsednikom Turističnega društva Gradišče Alešem Burjo, ki se strinja, da je potencial veliko večji od trenutnega izkoristka. »Toda naše roke so zvezane. Že za povsem osnovne posege - recimo posipanje parkirišča - bi namreč Člani Godbe Lukovica so se na Martinovo, 11.11.2011, odpravili na severno Primorsko v Šmihel pri Novi Gorici v tradicionalno osmico. Po odloku Marije Terezije iz 18. stoletja je osmica označevala osemdnevno obdobje, ko je kmet oz. vinogradnik lahko lastne vinske presežke preteklega leta prodajal brez davka. Vinogradnik je osmico običajno priredil v kleti, tam kjer je vino hranil in to je bil nekoč poleg prodaje poljskih pridelkov eden redkih virov zaslužka. Tradicija se je ohranila vse do danes, od prvotne prodaje vina pa se je ponudba razširila na prodajo domačih suhomesnatih in mlečnih izdelkov, domačega kruha, potice in štrukljev. Današnja osmica je ena izmed oblik turistične kmetije. kjer je s pravilnikom, največ dvakrat na leto do deset dni, dovoljena strežba in prodaja lastnega vina in drugih doma pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ustekleničene vode ali mineralne vode, hladnih prigrizkov, domačega kruha in domačega peciva ter ene krajevno značilne jedi. Gostinske storitve lahko nudijo le na kmetiji oziroma v vinski kleti. V tem jesenskem času so te zelo obiskane, tudi Osmica Vrban, kjer je številne goste ob prazniku vina med drugim zabavala Godba Lukovica. Gostje so bili navdušeni nad igranjem narodnozabavnih skladb, godbeniki pa nad prijaznostjo domačinov in dobrotami domače kuhinje. Leon Andrejka Sadovnjak pri Rosovih V dolini Črnega grabna ponudbe jabolk ne manjka. S prodajo se trenutno ukvarjajo trije večji pridelovalci sadja. Že skoraj dvajset let se s sadjarstvom ukvarjajo na kmetiji Pri Rosovih v Trnovčah pri Zlatem polju, kjer so na 0,7 hektara prvi intenzivni sadovnjak s 3500 drevesi posadili v jeseni leta 1994. Sadovnjak, kjer imajo zaradi nagnjenega terena in peščenega ter lapornega podnožja urejeno tudi kapljično namakanje, je po petih oz. šestih letih postal polno roden. Vsako leto pridelajo med 20 in 25 ton lepih jabolk. Ker se življenjska doba starega sadovnjaka izteka so pred dvema letoma na novi parceli velikosti 0,3 hektara postavili nov sadovnjak s protitočno mrežo, brez katere ni več intenzivnega sadjarstva. Na kmetiji Romana Klopčiča ponujamo jabolka vrst elstar, carjevič, zlati de-lišes, jonagold, idared, fuji7kiku 8 ter jabolka za predelavo v sok, kis, krhlje,^ Na kmetiji Kašnik v Vrbi se s sadjarstvom ukvarjajo zadnjih nekaj let. Na prej izključno živinorejski kmetiji so se odločili dodati neko dodano vrednost. Zaradi vse večje osveščenosti do narave in zdravja so spomladi leta 2009 zasadili ekološki nasad 2800 sadik odpornih sort jablan. Lani so postavili protitočno mrežo in že imeli prvi pridelek. Za skladiščenje jabolk imajo lastno hladilnico. Spomladi načrtujejo povečanje nasada izključno v ekološki usmeritvi v kar bi v prihodnosti želeli preusmeriti celotno kmetijo, kljub temu, da to zahteva veliko mehanskega in ročnega dela brez uporabe umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Njihova ponudba obsega jabolka sort topaz (90%), sansa, ecolette, opal in ustekleničen 100% jabolčni sok. V poskusnem nasadu na Brdu pri Lukovici imajo na skoraj 15 hektarih površine 340 različnih sort jablan. Že osem oz. devet let delajo tudi na ekološki način in bodo za to v prihodnjem letu pridobili tudi certifikat. Ekološki pridelavi bo namenjeno 12 % celotne površine jablano-vih nasadov. Sicer pa je sadovnjak primarno namenjen opravljanju dela strokovnih nalog na področju sadjarstva in varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci, temeljnim raziskavam ter preizkušanju novih tehnoloških ukrepov v sadjarstvu. ViNKO JeRAS Kašnikovi v sadovnjaku Sabina Cvilak nastopila v New Yorku Priznana slovenska sopranist-ka Sabina Cvilak, ki si je skupaj z možem Damjanom Damja-novičem nov dom pred časom uredila v idilični vasici Preserje pri Lukovici, je konec oktobra v oratoriju angleškega skladatelja Benjamina Brittena Vojni Rekviem (War Requiem) nastopila v ameriškem New Yorku. Cvilakova je skupaj z londonskim filharmoničnim orkestrom in zborom pod vodstvom dirigenta Gianandrea Noseda nastopila v newyorškem Lincoln Centru, ki velja za enega najbolj prestižnih domov kulture na svetu. Sredi prejšnjega stoletja je bil zgrajen na pobudo in z veliko finančno pomočjo Johna D. Roc-kefellerja III., vnuka slavnega istoimenskega ameriškega naftnega mogotca (in kasneje filantropa). Celoten center obsega skoraj se- dem hektarjev površine. Sabino so zelo pozitivno ocenili tudi v enem najbolj znanih svetovnih časopisov, New York Timesu, kjer so pohvalili njen »bleščeč« glas in »nezaigrano iskrenost« njenega nastopanja in petja. Za našo novo soobčanko to še zdaleč ni bil prvi nastop čez lužo: pred tem je že navdušila občinstva v Washingtonu (kamor jo je povabil Placido Domingo), Los Angelesu in Palm Beachu. Luka Maselj Zbor župnije Šentožbolt Ko je nedeljskega popoldneva misijonske nedelje 23. oktobra potekala revija pevskih zborov na Viru pri Domžalah, je po večletni odsotnosti nastopil tudi zbor župnije Šentožbolt. Fara-ni smo ponosni, da se je ta naš mali zborček tako pogumno predstavil in dokazal, da se da z delom in dobro voljo marsikaj doseči. Bog naj jim povrne za ves trud! Videti je, da se za prihodnost zbora ni bati, saj se mladi pridružujejo. Pri tem ima zasluge organistka oziroma zborovodkinja Simona Burkeljca, ki ima prijazen in topel pristop do mladine in odraslih in s tem jih povezuje. Večkrat je slišati od pevk, da so zelo hvaležne gospe Simoni in vesele, da jo imajo. Danes pa je priložnost, da se v imenu vseh župljanov zahvalim. Za ves trud in moči, ki jih razdaja za prelepa bogoslužja, naj ji Bog obilno poplača! fRANčiŠKA GmERzo Orgelski koncert v Blagovici Adi smolar navdušil v Lukovici V soboto, 5. novembra, je bil orgelski koncert v župnijski cerkvi Sv. Petra v Blagovici, ob 255. obletnici posvetitve cerkve in ob diplomi iz orgel v razredu prof. Angele Tomanič, domačega organista Matjaža Pestotnika. Prisluhnili smo skladbam domačih in tujih skladateljev. Dve izmed skladb je organist posvetil našim rajnim, ki se jih še posebej spominjamo v teh novembrskih dneh. Skladba J. S. Bacha, Pred prestol tvoj prihajam zdaj, med katero je skladatelj izdihnil in dokončali so jo njegovi učenci. Druga skladba je bila Žalna koračnica Lojzeta Mava. Za dodatek pa je organist Matjaž zaigral in zapel še dve pesmi. Navzoči, ki smo cerkev napolnili, smo preživeli lep, svečan večer in se župniku Jožetu Vrtovšku, ki je koncert organiziral, in organistu Matjažu Pestotniku, ki ga je izvedel, lepo zahvaljujemo. MoNiKA JUVAN Četrtega novembra je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lu-kovici nastopil priljubljeni slovenski kantavtor Adi Smolar. S preigravanjem svojih starih in novih uspešnic je navdušil obiskovalce, 2. decembra pa bo v Lukovici nepozabna kulturno--zabavna prireditev; nastopila bosta Alfi Nipič in Vinko Šimek. Poleg simpatičnih melodij in besedil je Adi navdušil tudi z lepimi mislimi, ki jih je pripovedoval med koncertom. Po koncertu je sproščeno klepetal z obiskovalkami in obiskovalci, se z njimi fotografiral in delil avtograme, povedal je, da je občinstvo v Lu-kovici odlično in obljubil, da se bo večkrat ustavil v Lukovici, ko se bo peljal mimo. V decembru bo v Kulturnem domu v Lukovici ponovno lep kulturno-zabavni dogodek, v petek, 2. decembra, bo »v živo« nastopil Alfi Nipič, legenda slovenske narodnozabavne glasbe, za smeh bo poskrbel Vinko Šimek, tokrat kot stand up komik. Obeta se večer, ki ga ne smete zamuditi. KATARiNA Karlgvšek, RTA Angleško-slovenski večer Čeprav ponedeljek ni ravno dan, ko bi množično obiskovali kulturne prireditve, je tokrat ravno na ponedeljek, 24. oktobra, MoPZ Janko Kersnik pripravil v dvorani Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici čudovit glasbeni večer skupaj z gosti. Revija odraslih in mladinskih zborov domžalske dekanije Z besedami, ki nam jih je podala Helena Urbanija in zapisala Mojca Stoschitzky, smo se spomnili pravkar preminulega pesnika Toneta Pavčka: »Vse v meni je en sama pesem«, ki se je rodila iz žuborenja čistih studencev, iz jasni-ne neba, iz pojočih trav in vršanja gozdov, iz prabitnih silnic gora in globin morja, iz cvetočih livad, črnih brazd in mavričnih vinskih gričev se je lahko rodila samo slovenska pesem. Poskočnica ali žalostinka, koračnica ali podo-knica, lirična romanca, nagajivka ali pesem brezupa. To in še mnogo je o pesmih zapisal fant, ki je iz žlahtnih sokov zemlje odšel v svet za soncem in njej poje slovenska duša in o njej so nam zapeli člani MoPZ Janko Kersnik in gostje, ljudski pevci iz Blagovice. O delu rudarjev in o boju za delavske pravice v Angliji so nam zapeli člani moške vokalne skupine Voicemale, nato pa so nam predstavili še nekaj tradicionalne glasbe in plesov tudi ob pomoči inštrumentov, med katere kot izredno zanimiva spadata male dude in harmonika, ki kljub majhnosti staneta celo premoženje. Ljudski pevci iz Blagovice so svoje petje tokrat podkrepili še z odlično koreografijo in si tako za svoj nastop zaslužili nagrado v obliki bučnega aplavza. Druženje se je nadaljevalo ob domači pogostitvi, kamor spadajo Bevčeve koline in domače pivo Rokovnjač ter dobrote, ki jih je prinesel s Primorske Marinko in spekle boljše polovice članov moškega zbora, da se je druženje lahko zavleklo še pozno v noč. Drago Juteršek Dadi Poleg mešanega pevskega zbora pod vodstvom Lojzeta Pezdirca in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Petre Av-belj so na misijonsko nedeljo 23. oktobra v cerkvi sv Jožefa na Viru zapeli še zbor iz župnije Šentožbolt, Češnjic in Blagovice. Prvi so nastopili domačini, ki so imeli dva zbora takoj zatem, ko je pozdravne besede podal župnik na Viru Jože Tomšič, nato pa še zbori iz župnij Trzina, Mengša, Domžal, Moravč, Doba in Jarš. Mladinska zbora župnij Brda in Jarš sta zapela lahkotnejše, a nič manj zahtevne pesmi in zbor iz Jarš nas je z afriško pesmijo Siyahamba popeljal na območje, kjer delujejo naši misijonarji in misijonarke ter laiški misijonarji. Med posameznimi nastopi smo prisluhnili življenjepisu mož, ki so ustvarjali cerkvene pesmi, ki jih še sedaj prepevajo mnogi zbori. Tako smo izvedeli, katere znane pesmi so delo avtorjev Janeza Travna, Janeza Miklošiča. Kamila Maška, Valentina Štolcerja, Hugolina Sattnerja, Josipa Čerina, Petra Jereba, Emila Hochreiterja, Jakoba Savinška, Antona Jobsta, Blaža Arniča, Franca Briclja in Silvestra Mihel-čiča; njihov življenjepis nam je podal Jaka No- vak. Ob spremljavi Boštjana Černeta na orglah in pod taktirko Tomaža Pirnata so zbori skupaj zapeli še Njive so bele, Knezi rajski prihitite in Ave, sijajna zornica. Po končani reviji so se pevci in pevke zbrali v skupnih prostorih in ob prijetnem druženju ob pomoči moravške Mare sestavili nov zbor z imenom Od tu in tam ter veselo prepevali, uživajoč dobrote, ki so jih pripravile gospodinje z Vira. Drago Juteršek Dadi % Zahvalna nedelja -nedelja zakonskih jubilantov Na 32. navadno zahvalno nedeljo, ko se v Slovenski cerkvi zahvaljujemo Bogu za vse prejete pridelke zemlje, s katerimi se preživljamo in teh pridelkov ni brez našega dela, a tudi naše delovne sposobnosti so Božji dar. S hvaležnostjo bomo uživali, kar smo si pridelali, in mislili tudi na tiste, katerih trud ni obrodil tega, kar bi lahko. Bog nam daje, kar potrebujemo, mi pa mu dolgujemo hvaležnost in solidarnost in zato so se na Brdu pri sveti maši zbrali letošnji zakonski jubilanti, da bi se Bogu zahvalili za svojega življenjskega sopotnika in za vsa ta skupaj preživeta leta. Tako so se zbrali tisti, ki so letos praznovali 10, 20, 25, 30, 40, 50 in 55-letnico skupnega zakona. Po pozdravnem nagovoru predstavnice ŽPS je vsem zbranim spregovoril duhovni pomočnik Ivan Povšnar, ki je v svojem nagovoru primerjal zakonsko pot z vetrom in soncem, ki sta tekmovala, kdo bo prej slekel popotniku plašč. V zakonu se tako prepletajo viharji, ki ga utrdijo in sije toplo sonce, ki ustvarja ljubezen, ni pa prezrl niti nedeljskega Evangelija o nespametnih in pametnih devicah, o nehvaležnosti in hvaležnosti, ki mora biti v zakonu, če želimo, da bo ta praznoval visoke obletnice. Besedo zahvale je podal še domači župnik Andrej Svete, tako v svojem imenu kakor v imenu škofov, saj je prav, da se na zahvalno nedeljo zahvalimo tudi tistim, ki delujejo v Božjem vinogradu. Na koncu svete maše smo zapeli še zahval- no pesem in se spominjajoč se besed Andreja Sveteta, naj Vas spremlja še naprej Božji blagoslov in varstvo Marije, napotili v župnišče na pogostitev, ki so jo pripravili sodelavke in sodelavci župnijske Karitas Brdo Zlato Polje. Številni zakonci, ki so se odzvali vabilu domačega župnika, so se ob pogostitvi zadržali v prijetni družbi ob klepetu še, ko je ura v zvoniku že odbila čas za kosilo. In ljubezen ter medsebojna hvaležnost bo naše zakonske pare ob božji pomoči in ob varstvu Marije ohranjala še mnogo let in tako se bodo čez leta, tako ali še bolj številni, ponovno znašli pred oltarjem in skupaj z ostalimi ponovili zakonske obljube. Drago Juteršek Dadi Dan mrtvih, spomin na umrle Občinska organizacija zveza borcev za vrednote NOB Lukovica organizira vsako leto spominske svečanosti ob Dnevu mrtvih. Te so bile: na Prevojah, Lukovici 1. novembra 2011 ob 10. uri oz. v Lukovici ob 9. uri. Na Golčaju nad Blagovico pa smo to uredili 29. oktobra 2011, saj tam spominska svečanost sovpada s kruto borbo pred 70 leti, točno 28. oktobra 1941 od 12.30 do 13.30, torej eno ure boja za življenje in smrt. Tam je padlo enajst borcev Radomeljske čete, trije so bili ujeti in kasneje ustreljeni, samo enemu pa je uspel pobeg. Izdal jih je domačin, ki je svojemu otroku v čevlje podal sporočilo za nemško komando v Blagovici. Ta je seveda hitro ukrepala in Golčaj z vseh strani obkolila. V tej kruti bitki za življenje je padlo največ borcev iz Radomelj in Jarš, dve sta bila celo Ljubljančana. Poklonili smo se spominu za njihovo hrabrost s programom: Mladi pihalni trio z melodijami, kot so Lipa zelenela je itd., govornica - predsednica občinske zveza borcev Ana Zajc, učenci Podružnične šole Blagovica pod vodstvom gospe Milene z recitacijami in pesmimi, ter pevka - solistka gospa Kosec. Udeležba s številnimi prapori iz nekdanje občine Domžale je dokazala, da smrt združuje ljudi - ne ločuje. Podobna programa svečanosti za dan mrtvih sta potekala v Lukovici in na Prevojah, le da je namesto učencev v Lukovici in na Prevojah zapel Moški pevski zbor Janko Kersnik Luko- vica, recitator na obeh svečanostih je bil Aljaž Capuder, govornica pa Ana Zaje, predsednica občinske zveze borcev. Te spomenike ne obiskujemo kar tako na slepo. Zavedamo se, da so le-ti nam v spomin in opomin, da se nam ne bi kdaj ponovila zgodovina iz prejšnjega stoletja, ko je naš trden narod doživel in preživel kar tri vojne: prvo svetovno vojno, drugo svetovno vojno in proti koncu stoletja še osamosvojitveno vojno. VSEM BORCEM, PADLIM IN ŽIVIM, ISKRENA HVALA! viNKoJeras foto: Joži KRižMAN Poklon žrtvam Krst osmega otroka v družini Cerar Ob Dnevu spomina na mrtve so se na Občini Lukovica poklonili žrtvam prve in druge svetovne vojne. Podžupan Bojan Andrejka je položil vence in prižgal sveče pri spomeniku NOB ter Marijinem znamenju v Lukovici, pri obeležju žalostne Matere Božje - spomeniku zamolčanim žrtvam na Brdu in ob koncu še padlim vojakom prve svetovne vojne ter grobiščem druge svetovne vojne v Šentvidu. Pokon na štirih krajih z mislimi na vse naše prednike, ki so umrli nasilne smrti. Leon Andrejka Počasi v pozabo tonejo tradicionalne kmečke družine, že davno prej so šle v pozabo družine z večjim številom otrok, zato je toliko bolj spodbudno dejstvo, da so se pri Cerarjevih odločili še za osmega otroka, ki se je tako pridružil sestricam in bratcem. Anamariji, Urošu, Juliji, Tadeju, Nataliji, Klavdiji in Viktoriji se je pridružil bratec David, ki je mami Miji, rojeni Žnidar, in očku Franciju Cerarju prišel v nov dom v Preserjah pri Lukovici. Na misijonsko nedeljo ga je v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu krstil msgr. Alojz Uran ob domačem župniku Andreju Svetetu in duhovnemu pomočniku Ivanu Povšnarju ob navzočnosti sorodnikov in drugih vernikov. Prepeval je otroški pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj in msgr. Uran se je v njihovi družbi počutil sila domače. In tokrat je v svojem nagovoru sporočil nadškof, da na misijonsko nedeljo ne moremo mimo tega, da se na ta dan zahvaljujemo za dar vere, ki jo moramo posredovati naprej našim vnukom ob hvaležnosti prednikom, ki so vero ohranili kljub velikim žrtvam ter jo skupaj z ljubeznijo in upanjem posredovali iz roda v rod in danes je vaša generacija na vrsti, da odkrije, spozna in sprejme vrednoto vere, kot temeljno vrednoto krščanskega življenja in jo tudi posreduje naprej. S tem poslanstvom spremljamo tudi naše misijonarje, ki naredijo veliko več, saj mnogim postavijo temelje socialnega in kulturnega življenja. Po nagovoru je sledil krst in na koncu še zahvala za obred krsta in sveto mašo, ki jo je izrekla kar sestrica novokrščen-ca. Nas pa je pred cerkvijo čakala še manjša pogostitev, da smo si zapomnili, kdaj je bil krščen osmi Cerarjev otrok, msgr. Uran pa se je s spremstvom odpravil še proti domu Ce-rarjevih, kjer so blagoslovili hišo, kraj, kjer je ljubezen doma. Drago Juteršek dadi Mladi gasilci na ogledu letališke poklicne enote 12. novembra 2011 smo se mladi gasilci iz PGD Lukovica z mentorjema Denisom Masljem in Davidom Avbljem odpravili na ogled poklicne gasilske enote letališča Jožeta Pučnika. Najprej so nas na carini temeljito pregledali, nato nas je sprejel gasilec Bine Perič. V voznem parku, ki smo si ga ogledali, imajo kar sedem gasilskih in dve reševalni vozili. Kot nam je povedal Bine, so lansko leto zabeležili kar 91 dogodkov, povezanih z letali. Kmalu po začetku ogleda je sledil najboljši del - vožnja z gasilskim specialnim vozilom za gašenje letalskih nesreč Panther. Omenjeno vozilo je vrhunski dosežek tehnike, poganja ga motor z močjo 705 KM, ki razvije največjo možno hitrost 140 km/h, neverjeten pa je tudi njegov pospešek, saj hitrost 100 km/h doseže v pičlih 14 sekundah. Zares zanimivi podatki, še posebej zato, ker je celotna teža vozila 38 ton. Vozilo pa ni presežek samo v smislu mo- torja, presežek je tudi po gasilnem učinku. S seboj pripelje 13.500 l vode, 450 kg gasilnega prahu in 1.500 l penilnega sredstva. Na koncu smo si ogledali garažo, kjer so vozila parkirana in videli, kako si gasilci krajšajo čas. Ob ogledu smo uživali, saj smo izvedeli veliko novih in zanimivih stvari, najboljši del pa je bila zagotovo vožnja s Pantherjem. Zahvaljujemo se vsem našim mentorjem, še posebej Davidu in Denisu za celoletno potrpežljivost (delo z nami ni lahko) in organizacijo tako zanimivega ogleda. Upamo, da nas tudi v prihodnosti čaka še kaj podobnega. Katja Cerar iN Nejc doLiNšEK Obisk čebelarskega doma na Brdu V oktobru smo z učenci in učenkami OŠ Janka Kersnika Brdo od 2. do 5. razreda obiskali Čebelarski dom na Brdu. Za nas so pripravili zelo bogato razstavo in več delavnic, na katerih smo izdelali svečko iz satja, čebelo s pomočjo lesene palčke in folije in podobno. Vse izdelke smo lahko odnesli domov. Imeli smo tudi degustacijo različnih vrst medu. Posladkali smo se celo z medenja-ki. Ogledali smo si film s pesmicami, plesi in poučnimi vsebinami o medu in čebelah, ki so nam jih predstavili kar sam ribič Pepe, skupina Čuki, plesalci in pevci. Sodelovali smo tudi na likovnem natečaju, izdelali smo več panjskih končnic, ki nam jih je pridno izdelal Anin dedek. TiNA Uštar Pozdrav jeseni na OŠ Roje Sredi oktobra je na OŠ Roje potekala zelo zanimiva in prijetna dejavnost, z naslovom Pozdrav jeseni. Tega dne smo na šoli izvedli ustvarjalne delavnice v okviru tehniškega dneva. Na delavnicah so vsi učenci, skupaj s svojimi učiteljicami, učitelji in varuhinjami, izdelovali izdelke oziroma skulpture iz jesenskih pridelkov in plodov. Učenci so že v tednu pred dejavnostjo prinesli v šolo dovolj buč, želoda in kostanja, da so lahko delavnice nemoteno potekale. Po končanih delavnicah smo na igrišču za šolo pripravili za vse pridne ustvarjalce kostanjev piknik. Učenci so za poslastico pri uri gospodinjstva spekli okusne kolačke iz buč. Rezanje buč oziroma ustvarjanje strašljivih ali smešnih podob je izredno prijetno opravilo, hkrati pa je za naše učence tudi zelo zahtevno, saj je pri tem delu potrebno veliko ročnih spretnosti, natančnosti in pazljivosti pri rokovanju z različnimi pripomočki in orodji. Z izredno domišljijo, ki jo imajo, so v njihovih rokah nastali zelo domiselni in čudoviti izdelki, ki smo jih po končanem tehniškem dnevu tudi razstavili v jedilnici in nam bodo krasili šolo vse do »krompirjevih počitnic«. UčiTELj oš Roje: Slavko LeNARšič Mi smo sovice, otroci iz novega dela vrtca Medo Tako vzgojitelji, kot starši in otroci, smo komaj dočakali odprtje novih oddelkov v vrtcu Medo na Prevojah. V vrtcu je sedem novih igralnic. V ponedeljek, 3. oktobra 2011, sta otroški smeh in otroška razigranost napolnila nove prostore. V skupini Sovice so otroci stari 2 do 3 leta. Za otroke v skupini je bil 3. oktober zelo pomemben dan, saj so prvič s starši preživeli eno uro v vrtcu, se igrali in spoznavali nove vrtčevske prostore. Večina otrok še ni obiskovala vrtca. Drugi dan pa je bil že bolj težak, saj so otroci ostali v vrtcu brez mamice in očka. Vsi otroci so se postopno uvajali, zato jim je bil prehod v vrtec lažji. Začeli smo se počasi spoznavati med seboj in otroci so hodili po tolažbo le takrat, ko je bilo najbolj hudo. Prve prijateljske vezi so se začele tkati, počasi smo osvajali vrtčevsko rutino, vsak dan je bil lažji, bolj predvidljiv ^ Iz dneva v dan smo bili bolj pogumni, solzice smo pozabili doma in nasmejani prestopili prag vrtca. Ker smo otroci v skupini Sovice izredno vedoželjni, poskrbimo, da nam nikoli ni dolgčas. Veliko prebiramo pravljice, likovno ustvarjamo, plešemo, se gibljemo v naravi, telovadnici ^ Najbolj pomembno pa je, da smo spoznali nove prijatelje, s katerimi se zabavamo in igramo. SoviCE z Natašo iN Jožetom Robert Kotnik -drugi Slovenec na Ljubljanskem maratonu Maraton je predvsem tekma s samim seboj, v kateri tudi najboljšim kdaj ne uspe. Na slovitem Berlinskem maratonu, ki je bil konec septembra, je Robert tekel ob boku takratnega svetovnega rekorderja v maratonu, Etiopijca Haile Gebrselassia. Niti Haile niti Robert nista uspela doseči svojega zastavljenega cilja. Medtem ko se je Robert nekako uspel prebiti do cilja, vendar z bistveno slabšim rezultatom od pričakovanega, je Haile celo odstopil. Robert se je ponovno pomeril konec oktobra na Ljubljanskem maratonu, kjer se je na 42 kilometrski progi, ki se je vila po ljubljanskih ulicah, ob vzpodbujanju številnih navijačev boril za mesto državnega prvaka v maratonu. Do 38 km je kot vodilni Slovenec uspešno sledil enajstim tekačem iz Kenije in Etiopije, na zadnjih nekaj kilometrih pa mu je le za malo zmanjkalo moči in energije, zato je tekmo zaključil na prav tako odličnem 2. mestu državnega prvenstva. Sedaj se Robert vneto pripravlja za kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na Evropsko prvenstvo v krosu. To se bo letos odvijalo v Sloveniji in sicer 11. decembra v Velenju. Tam bo zbrana vsa tekaška elita stare celine. Uvrstitev na to prvenstvo in seveda odličen nastop bi bil za Roberta popoln zaključek letošnje tekaške sezone, zato držimo pesti, da mu uspe doseči zastavljeni cilj. Robert se iskreno zahvaljuje vsem svojim navijačem, še posebej Primožu Stupici, ki mu je nudil podporo in ga vzpodbujal celotno progo na Ljubljanskem maratonu. Vesna Čeh Fgtg: Arhiv Robert Kotnik DH dirkač - Boštjan Volf Kar dolgo v tem časopisu ni bilo zapisa o fantu, ki ima rad hitrost, adrenalin, kolo, strme gozdne poti, korenine, skoke ipd. Govorim o neustrašnem Boštjanu Volfu, ki je s kolesom Giant letos odpeljal že 11. sezono zapored. Kljub poškodbam, ki so ga pestile zadnja leta, bralkam in bralcem z veseljem sporočam, da je prevojski junak še vedno zelo aktiven dirkač v disciplini Down hill - spust s kolesom. Letošnje 3. mesto na dirki v romunskem Brasovu je dokaz, da je 24-letnik v vrhunski formi. S prijateljico - je ravno tako voznica DH stez - sta člana ekipe Supersnurf, s katero se jima vsako pomlad začnejo priprave v italijanski vasici nad San Remom. Brez teh treningov Boštjan ne bi osvajal stopničk in uvrstitve med deseterico na državnem prvenstvu ob Iverč-kem Jezeru. Največji uspeh leta je osvojil, kot sem že omenil, v romunskem Brasovu, kjer imajo eno najlepših prog v tem delu Evrope, kljub srečanju s psom in peško na progi ter posledičnemu udarcu v stegno v pripretljaju nihče ni bil poškodovan, Boštjan pa je osvojil odlično 3. mesto na 3200 m dolgi progi z nadmorsko višino start-cilj 500m. Čestitke! Julija so z ekipo in prijatelji obiskali Les2Alpes, kjer so neizmerno uživali in vozili po urejenih in neurejenih planjavah. Ob gledanju fotografij na spletu dobiš občutek, da tovrstni kolesarji v takih trenutkih zares doživijo občutke, ki jih mnogo ljudi nikoli ne bo spoznalo. Ne bo vam žal, če boste obiskali njegovo spletno stran www.wolf.si, kjer si poleg čudovitih fotografij lahko ogledate veliko zanimivih kratkih posnetkov in preberete odlomke nekakšnega dnevnika, kjer ima naš rojak zapisano: »V naslednjem letu se pripravljam v Vigor-goundu v Ljubljani in zopet tekmovati na še višjem nivoju. Upam samo, da se bo stanje izboljšalo glede časa in financ, ki so poglavitnega pomena. Žal samo predanost temu športu ni dovolj ...« Rgk Avbelj Podium v romunskem Brasovu je vzpodbuda, da bo naslednja sezona še boljša. Neprekinjen 16-urni ribiški maraton V Bakovcih pri Murski Soboti je RD Črni graben s 23 na 24 september organiziral ribiški maraton. Dvodnevna strokovna ekskurzija se je pričela z ogledom proizvodnje priprave ribje krme pri Petru Prose-njaku. Direktor nam je predstavil pripravo vab in praktični del načina ribolova. Pričetek »RIBIŠKEGA MARATONA« se je pričel ob 20. uri in končal naslednji dan ob dvanajstih. Po napornih 16 urah lovljenja rib so najboljši ulov dosegli: 1. Jure Križman, 2. Antun Tambolaš , 3. Silvo Ribič. Po kosilu smo se odpravili še na ogled ribiške opreme v Rakičanih, ker ima Peter Prosenjak najboljšo ponudbo ribiške opreme v regiji. Nato nas je avtobus odpeljal proti domu in s tem sta se končala prijetna ribiška dneva. RD ČRNi GRABEN Zimska liga Avtomehanika Kveder2011/2012 Za nami so odigrana tri kola v zimski ma-lonogometni ligi. Enajst ekip je poimensko enakih lanskim, tako da se nam spet obeta izenačen boj za naslov prvaka. Po treh igralnih petkih sta v vodstvu ekipi Californie in ŠD Lukovice s polnim izkupičkom devetih točk, s šestimi točkami sledita ekipi A.C.S. - trgovina Sony in G.P. Trojane Amater. Sodnik letošnje lige je spet Tomi Druškovič, ki kakovostno odpiska sleherno srečanje. Novo sezono sta slabo začeli ekipi Exclusive Teama in Antimon-Cosmosa, ki imata le 1 oziroma 0 točk. O vzrokih bom poročal v naslednjih prispevkih. Na tem mestu gre pohvaliti organizatorja ŠTD Rafolče, ki že vrsto let skrbi za kvalitetno izvajanje lige, ki je lepo podkrepljena na spletu www.rcu-slo.com, smer mali nogomet. Prav tako gredo pohvale dolgoletnemu glavnemu sponzorju lige, direktorju podjetja Avtomehanika Kveder Marjanu Kvedru, ki je pred kratkim odprl nov poslovni objekt, ki služi servisu avtomobilov, menjavi pnevmatik in kmalu tudi tehničnim pregledom, o tem je bilo v Rokovnjaču nekaj že napisanega. Skratka, liga poteka, boj za naslov je odprt. Ljubitelji nogometa pa imamo s tem priložnost, da si v neposredni bližini ogledamo nogometne virtuoze na delu, saj veste, Rekreacijski Center Urbanija v Lukovici. Še to, naslednje, 5. kolo, se igra 2. decembra, 6. kolo pa 16. decembra 2011. Rok Avbelj Klic po pomoči Smo dekleta iz občine Lukovica in okolice. Na osnovni šoli Janka Kersnika že desetletje treniramo ritmično gimnastiko. Udeležujemo se raznih tekmovanj šolskega in kakovostnega programa v zadnjem času pa tudi estetske gimnastike in dosegamo odlične rezultate. Ker pa dobra oprema vodi k še višjim rezultatom, si v skupini želimo nove vadbene podlage - tepiha v velikosti 13 x 13 metrov, na katerem izvajamo svoje nastope. Na pomoč nam je pripravljena priskočiti tudi občina Lukovica in že vsako Vaše najmanjše nakazilo nas bo dvignilo k izpolnitvi želja. V zahvalo za vašo pomoč, Vas bomo omenili na naših nastopih, kjer nastopa preko 50 deklet (le iz naše občine). Lepo Vas pozdravljamo in se Vam že v naprej zahvaljujemo za pomoč! Naš kontaktni naslov: Blescica@blescica-klub.si Boks 31. tradicionalna Zlata rokavica Ptuj je potekala 22. 10. 2011 v Športni gimnaziji Ptuj. Večer boksa so popestrili z 9 boksarskimi pari, med katerimi se je boril tudi Matic Za-laznik iz Prevoj, sicer športni tekmovalec boksa Kluba borilnih veščin Domžale. Kljub poškodovani rami je pokazal pravo borbenost v ringu in da je iz pravega testa. V kategorija člani do 75 kg, 3x3min, se je boril proti Marku Makovcu (BK Ring Ptuj). Matic Zalaznik je aktualni državni podprvak v boksu članov do 75 kg. Želimo mu čim več dobrih borb v prihodnje, saj ga v sezoni 2012 čaka veliko boksarskih izzivov. Vaditelja Matica na Zlati rokavici sta bila Matej Opara in Blaž Leben iz KBV Domžale Marjan Bolhar Naj ribič 2011 Kroharjev ribnik v Trnjavi je bil zadnje tekmovalno dejanje v celoletnem tekmovanju za pokal »NAJ RIBIČ 2011«. Kot že vsa predhodna leta smo tudi letos organizirali letna tekmovanja za člane in mladince. Ti so na vseh tekmovanjih prejeli določeno število točk za osvojena mesta. Pri mladincih so največ točk zbrali: 1. Jure Zupan, 2. Jernej Pivec, 3. Benjamin Bartol. Pri članih pa je bil prvi Peter Pivec, 2. Silvo Ribič in 3. Roman Keržan. Tudi vreme je bilo naklonjeno zaključnemu tekmovanju ribiške sezone. Predsednik RD Črni graben Janez Križman nas je po zaključku povabil na pogostitev in nas povabil, da se v prihodnjem letu dobimo na tekmovanjih v še večjem številu. RD ČRNi graben Kdo bo prvak sezone 2011/2012? Po sledeh Karantanije Veterani vojne za Slovenijo območnega združenja Domžale radi potujemo in obiskujemo kraje, ki so kakorkoli povezani z zgodovino našega naroda. Letos smo se odpravili na avstrijsko Koroško, kjer so nekoč, pred tisoč leti, živeli naši predniki. Nismo jih srečali, a smo jih vseeno začutili, kajti tako nazorno nam jih je opisal pisatelj, publicist in popotnik Ivan Sivec, ki nas je spremljal. Obiskali smo Blatograd (Mossburg) nad Vrb-skim jezerom, kjer se je rodil cesar Arnulf in pot nadaljevali do krnske cerkvice v Karnbur-gu in prispeli do Gosposvetskega polja z voj-vodskim prestolom. Vojvodski prestol je sestavljen iz dveh sedežev, na vzhodni strani je sedež vojvod, na zahodni pa palatinov - nekašnih namestnikov rimskega cesarja. Na prestolu je karantanski vojvoda delil pravico vsem tožnikom, v težjih primerih se je posvetoval s palatinom na drugi strani prestola in presodil, kakorkoli se mu je že zdelo pravično. Pritožbe niso bile upoštevane, ali pa jih sploh ni bilo. Ko bi le bilo danes tako enostavno, potem ne bi imeli^ Ogledali smo si še samostan v Krki na Koroškem z baziliko Svete Eme, prve slovenske svetnice. V prijetni slovenski vaški gostilni, v Globasnici, smo se prepričali, da so naši zamejski rojaki zelo prijetni ljudje in da gospa Frida navzlic letom, katera se neusmiljeno nabirajo, še vedno zelo dobro kuha. Zahvaljujemo se gospodu Ivanu Sivcu za izčrpen komentar in vodenje izleta k našim koreninam. J. GREGoRič Spominjamo se ^ 20. obletnica izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije V Kopru, obmorskem mestu, kjer se je dogajalo pred dvajsetimi leti, je 22. oktobra potekala slovesnost ob izgonu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Takrat je 26. oktobra 1991 malo pred polnočjo odplul še zadnji ciprski trajekt Venus, na katerem se je nahajal zadnji pripadnik JLA. Vsi prisotni so stali na pomolu in zrli v daljavo, dokler ni izginil še zadnji obris trajekta. Z olajšanjem v srcu smo se šele tistega trenutka zavedli, da je vojna končana. Kako razočarani smo bili 8. julija 1991, ko smo imeli pred armado JLA strateško in taktično prednost, ko smo sprejeli Brionsko deklaracijo, ki je zaustavila nalet naših oboroženih pripadnikov TO in takratne Milice. Takratno predsedstvo Jugoslavije je 18. julija 1991 sprejelo odločitev, da se jugoslovanska vojska v treh mesecih umakne iz Slovenije. Slovesnost sta skupaj z združenjem Sever ter Zvezo veteranov vojne za Slovenijo pripravili ministrstvi za notranje zadeve in obrambo. Slavnostni govornik je bil predsednik republike dr. Danilo Tuerk. Proslava je lepo skozi ples, besedo in glasbo ponazarjala več stoletij bojevanj in uporov slovenskega naroda. Skratka bila je veličastna in več kot tri tisoč takratnih akterjev iz vse Slovenije je bilo navdušenih nad njo. V lepem številu smo se dogodka udeležili tudi veterani vojne za Slovenijo iz naše nekdanje skupne občine Domžale. Naša država je v dvajsetletnem obdobju dosegla uspehe in tudi padce, mi vsi skupaj pa smo pozabili na takratno zagnanost in polet ter vse skupaj pričeli dojemati bolj realistično. Vendar, ostala nam je država, prva v naši zgodovini. Ni idealna, je pa naša in predvsem od nas samih je odvisno, kako živimo v njej. j. GREGoRič Na Mali Lašni je OO ZVVS Domžale sekcja Lukovica postavila obeležje na mestu, kjer je bil med osamosvojitveno vojno za Slovenijo 1991 Učni center LOKVANJ 55 ŠTO za slovenske vojake, pribežnike iz jugoslovanske armade. Slavnostno odkritje bo v mesecu decembru ob državnem prazniku. Dejavnosti v moto klubu Podaljšano poletje je bilo letos motoristom resnično naklonjeno. Vrsto sončnih vikendov in dni se je kar ponujalo za potovanja z dvokolesnikom. Od zadnjega našega oglašanja v Rokovnjaču nam bo v spominu ostalo veliko lepih in tudi nesrečnih trenutkov. Nočna vožnja (20. julij) je letos potekala na relaciji Lukovica - Moravče - GEOSS - Vače -Dolsko -Domžale. Ob številčni udeležbi naših članov in simpatizerjev smo izkoristili poletni večer za skupinsko vožnjo in prijetno druženje. Prijetno dobrodošlico so nam pripravili tudi prijatelji iz MK Piha (Dolsko), kjer smo opravili postanek. Honda Moto Center Trzin nam je tudi tokrat zaupal dva testna motorja, za kar se najlepše zahvaljujemo. V nedeljo, 21. avgusta, je sledil Klubski pohod, kjer so nam družbo delali tudi člani ŠD Prevoje in pisana druščina kosmatincev. Izpolnjen cilj je bil osvojitev Špilka, nagrada za vse poho-dnike pa golaž, ki ga je pripravila naša simpa-tizerka Milena. Za izvrstnega gostitelja se je izkazal tudi član Pepko, pri katerem smo našli senco sredi travnikov. Tradicionalni Moto piknik nam bo letos ostal v slabem spominu, saj se je naslednje jutro z motorjem hudo ponesrečil Jure, ki je še vedno v bolnišnici. Ob sočutju z njegovimi najbližjimi smo opustili aktivnosti, povezane z letošnjim moto piknikom. Juretu želimo še več moči in čimprejšnje okrevanje! Sončno vreme nas je razvajalo tudi na Zaključni vožnji (2. oktobra), zato se je zbralo zavidljivo število prek trideset motorjev. Trasa je potekala iz Moravč prek Kandrš do Izlak, naprej čez Trojane do Blagovice in prek Češnjic in Kranjega brda do Krašnje, kjer smo Pod lipo uradno zaključili skupinsko vožnjo. Seveda se v klubu ves čas dogajajo tudi druge pomembne stvari. Tako smo v letošnjem letu pospremili na skupno življensko pot Grega in Leo ter Miha in Tino, se poveselili ob rojstvu podmladka: Matic, Danijel in Mia (^ se nadaljuje v 2012). V decembru pripravljamo še prednovoletno zabavo z občnim zborom, kjer bomo skovali načrte za prihodnje leto in odplesali daritve-ni ples za sneg, ki ga potrebujemo za Zimski moto tabor - spust s pležuhi. AnžE KočAR Foto: Aleš Pogačar Rogovilček -vitamini z roba njive Rastlino z rahlo nazobčanimi listi in drobnimi belimi cvetovi imamo pri nas večinoma za nadležen plevel ali pa je sploh ne opazimo. Le malokdo pa ve, da je neugledna rastlina okusna in polna vitaminov. Rogovilček med drugim vsebuje zelo veliko železa, tudi do štirikrat več kot špinača. Razraste se sredi poletja, ko ga lahko začnemo nabirati v večjih količinah. Najdemo ga tako na robu obdelanih njiv in vrtov kot tudi na okoliških travnikih. V izobilju ga je vse do pozne jeseni, ko liste uniči močnejša zmrzal. Rogovilček se razmnožuje zelo hitro, saj lahko na eni rastlini dozori po več sto tisoč semen. Ker ga imamo lahko hitro preveč, ga na vrtu ni potrebno sa- diti. Tako ali tako se bo pojavil sam od sebe ^ Nabiramo liste, najlažje kar s popki in drobnimi cvetovi vred. Uporabljamo jih lahko za pripravo solate, bodisi samostojno ali kot dodatek drugim solatam. Rogovilčkove liste lahko tudi popečemo ali kuhamo, podobno kot špinačo ali blitvo. Tako pripravimo samostojno jed ali odlično zelenjavno prilogo. Rastlina izhaja iz Južne Amerike, kjer jo veliko bolj cenijo in celo gojijo. Seveda je naprodaj na tržnicah, tako kot tudi v nekaterih evropskih državah - predvsem v Skandinaviji. Vsekakor ne bo odveč, če se ozrete po domačem vrtu. V času, ko drugih pridelkov skoraj ni več, boste morda naleteli prav na doslej morda neznani rogovilček. Prihodnjo pomlad ga nikar ne odstranite kot plevel, temveč ga raje pripravite v solati ^ Igor Fabjan Kompostiranje: stara, a hrati nova navada ločevanja odpadkov Vlada Republike Slovenije je v začetku maja 2010 sprejela Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l. št. 39/2010). Z julijem tega leta pa je v veljavo stopil 17. člen te uredbe, ki določa vzpostavitev ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, kar pomeni, da prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje odpadkov je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje. Kot izvajalci javne službe ravnanja z odpadki prednostno spodbujamo uporabo kompo-stnikov na vseh območjih, predvsem na tistih, kjer se v skladu s predpisi občin ne izvaja ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Odpadki, ki so primerni za kompostiranje so trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, zelenjavni in sadni olupki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki in brisače. Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, uničijo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi. Če nimate možnosti za kompostiranje na kompostniku, lahko biološke odpadke odložite v rjave posode, ki so namenjene tej vrsti frakcije. Uporabniki ste dolžni redno čistiti vse posode za odpadke, ki so nameščene pred vašimi domovi. Ne glede na to tudi naše podjetje v obdobju tedenskega pobiranja organskih odpadkov enkrat mesečno v poletnem obdobju strojno očistiti notranjost posode za ločeno zbiranje organskih odpadkov. V podjetju se trudimo, da bi naši uporabniki ločevanje bioloških odpadkov smatrali kot prednost in ne kot nujno zlo. Zavedamo se, da si je za tovrstno dejanje potrebno vzeti čas, vendar je vsak začetek težak in ob prehodu zavestnega dejanja v rutino, verjetno sploh ne boste več gledali na ločevanje kot na obveznost ampak kot prednost, kar je eden izmed naših glavnih namenov. Opomba: Primera sta navedena za kompostiranje tako rastlinskih kot tudi kuhinjskih odpadkov. Če kompostirate samo zeleni vrtni odpad, je primeren tudi kompostnik brez pokrova. Javno komunalno podjetje Rrodník d. o. o. Primer neustreznega kompostnika URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD: Primer ustreznega kompostnika (obvezno mora imeti pokrov, ki m ora biti, razen ob polnjenju al i praznjenju, vedno nameščen) ZAJEMA ULICE: 45. teden 2011 sreda, 9. november 2011 47. teden 2011 sreda, 23. november 2011 49. teden 2011 sreda, 7. december 2011 51. teden 2011 sreda, 21. december 2011 1. teden 2012 sreda, 4. januar 2012 3. teden 2012 sreda, 18. januar 2012 5. teden 2012 sreda, 1. februar 2012 7. teden 2012 sreda, 15. februar 2012 9. teden 2012 sreda, 29. februar 2012 Lukovica (Gradiška cesta, Kersnikova ulica, Koseskega cesta, Mačkova cesta, Maklenovec, Maroltova ulica, Mlaka, Mlakarjeva ulica, Podpeč, Pot v Rovca, Stara pot, Stari trg, Šolska pot, Trojanska cesta, Ulica Frana Milčinskega, Ulica Jelke Komotarjeve, Vevrov trg) Prevoje (Aljaževa ulica, Cesta na Bajer, Cesta na Gmajno, Dobrava, Dunajska cesta, Kvederčkova ulica, Mala ulica, Opekarska cesta, Pod hribom, Rimska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Stara cesta, Stranska ulica, Trdinova pot, Zaboršt, Zupanova ulica, Želodniška cesta) Rafolče (od januarja 2012 naprej) Šentvid (Beukova cesta, Cesta na Brdo, Cesta Sv. Vida, Devova ulica, Gasilska ulica, Imoviška cesta, Knezova ulica, Kvedrova ulica, Mirna ulica, Ob Vrševniku, Selo, Štajerska cesta, Ulica Alojza Škofica, Veidrov trg, Vrtna ulica) Vrba (od januarja 2012 naprej) Supervizor - priložnost za vpogled v javne finance Že nekaj mesecev je na spletu prisotna aplikacija, ki vsakemu obiskovalcu omogoča vpogled v javne finance. Pred kratkim sem prebral članek z naslovom "Supervizor je med nami - projekt Tran-sparentnost". Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani www. eracunovodstvo.org, in ker menim, da bi bilo poznavanje takšne aplikacije dobro, sem se odločil, da vam ta projekt protikorupcij-ske komisije malce bolje predstavim v tej rubriki. Čestitamo! Rokovnjač Glasilo občine Lukovica Kaj sploh je Supervizor? Na spletnem naslovu protikorupcijske komisije http://supervizor.kpk--rs.si/, so zapisali:"Pričujoča spletna storitev splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v izdatke javnih institucij, ki se nanašajo na blago in storitve." Res je temu tako, vendar kakšne prednosti imamo s takšno aplikacijo? Aplikacija povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij (župana in obbčinske uprave) za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev. Komisija za preprečevanje korupcije s tem projektom odpira novo paradigmo transparentnosti delovanja države in omejevanje korupcijskih tveganj. Kje Supervizor črpa svoje podatke? Komisija za preprečevanje korupcije (Supervizor) je podatke o pravnih subjektih pridobila iz registrov AJPES, iz seznama davčnih zavezancev, od Uprave za javna plačila, s strani Ministrstva za finance in Uradnega lista Republike Slovenije. Česa nam aplikacija ne omogoča? Aplikacija ne omogoča vpogleda v podatke (kot plačnikov, ampak zgolj kot prejemnikov sredstev) pravnih oseb zasebnega prava, ki so sicer v 100-odstotni lasti države ali lokalnih skupnosti (npr. DARS, komunale, Slovenske železnice, ipd saj njihove račune vodijo pri komercialnih bankah. Kako deluje? V internetnem brskalniku vpišemo internetni naslov http://supervizor. kpk-rs.si/ ali pa v spletne iskalnike vpišemo besedo Supervizor. Odprla se nam bo stran, na kateri nam komisija za preprečevanje korupcije obrazloži nekatera vprašanja, ki sem jih izpostavil v prvi polovici članka. Pod tem besedilom pa se nahaja iskalnik (Slika iskalnika). V ta iskalnik Rešitev Rokovnjačeve križanke, oktober 2011 Pravilni odgovor oktobrske nagradne križanke je GAS GOSTIČ AVTOSREVIS. 1. nagrado (menjava in centriranje pnevmatik za osebno vozilo) prejme Sonja Štrukelj iz Spodnjih Lok 2. nagrado (bon v vrednosti 20 evrov) prejme Janez Košir iz Rafolč 3. nagrado (bon v vrednosti 10 evrov) prejme Janez Slapar iz Rafolč vpišemo podatke, po katerih bi radi poizvedovali. V polje Organ (PU) proračunskih uporabnikov lahko vpišemo vsa javna podjetja ali lokalne skupnosti, pod polje prejemniki pa vsa ostala registrirana podjetja. Kako naprej? Nato pritisnemo gumb »poišči transakcije« in aplikacija nam bo sama piskala vse transakcije. Za uspešno poizvedovanje je potrebno vnesti le eno polje ali proračunskega uporabnika (v našem primeru občina Lukovica) ali podjetje. Odpre se nam nova spletna stran, na katerem so prikazane vse transakcije občine Lukovica od januarja 2003 do novembra 2011 (podatki se osvežujejo mesečno). Pod grafom se nahaja seznam poslovnih subjektov, ki so poslovala z izbranim PU (občino Lukovica). Tu odkrijemo več podatkov in natančnejše številke. Kako izberemo obdobje? V grafu lahko izberemo obdobje, za katerega bi radi dobili podatke. Če se z miško pomikamo po grafu, nam izpisuje mesece in količino denarja, ki ga je proračunski uporabnik tisti mesec nakazal različnim poslovnim subjektom. Z miško nato lahko izberemo obdobje več mesecev, držimo levi klik in nato raztegnemo na želeno obdobje. Tako bomo imeli večji vpogled v krajše obdobje. Na osnovni graf se hitro vrnemo s pritiskom na gumb "resetiraj graf". V našem primeru sem izbral obdobje od januarja 2011 do aprila 2011, saj sem želel dobiti podatek o določenih stroških v tem obdobju. Pod grafom se nahaja seznam vseh pravnih oseb, ki so bile prejemnice sredstev iz občinskega proračuna. Slabosti aplikacije Supervizor? Ima lahko tak sistem sploh slabosti, se lahko vprašamo. Prav gotovo! Ena od teh je možnost, da si ljudje napačno (po svoje) razlagamo različne vsote, ker same vsebine teh zneskov ne poznamo. Na komisiji so za STA pojasnili: »Iz podatkov, ki se izpišejo med zadetki, ne izhaja nujno zaključek, da je bil prejemnik sredstev tudi končni koristnik teh sredstev. Opozorili so, da gre za podatke o izplačilih, celovito informacijo o podlagi za konkretno izplačilo pa se lahko dobi pri posameznem proračunskem uporabniku.« Seveda so podatki, do katerih lahko pridemo z vpogledom v predstavljeno spletno aplikacijo, vsekakor zelo zanimivi. Tako rekoč lahko porabo sredstev iz občinskega proračuna "nadziramo iz kavča". Vendar pozor, ne sklepajmo prehitro, da ne bomo s tem povzročili prevelike »škode« sebi in drugim. Previdnost je mati modrosti, pravijo. Uspešno brskanje po aplikaciji vam želim! Marko Juteršek SDS ZA PRAVIČNOSTI ZA DELOVNA MESTA IN RAZVOJ Spoštovani občani Občine Lukovia, prijatelji člani in simpati-zerji SDS. Članstvo Občinskiega Odbora SDS Lukovica vas poziva, da skupaj podpremo kandidata za poslanca v DZ RS na listi SDS g.ROBERTA HROVATA. Zakaj Roberta, ker je prvo človek, prijatelj in je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Spoštuje in drži se gasilski reka »Na pomoč«pri gasilcih in na vseh nivojih življenja. V tem duhu je priskočil na pomoč marsikaterem društvu, OO SDS Lukovica in stem posredno tudi Občini Lukovica pri nepremaglivih ovirah pri raznovrstnih projektih. Skratka je človek, ki zna prisluhniti in pomagati. Navkljub kriznim časom, ki pestijo Evropo svet in Slovenijo je strokovni svet SDS pripravil program za krizni čas in čas velikih izzivov z naslovom 10+100 PAMETNIH REŠITEV. Slovenija ima zahtevne probleme, ki pa niso nerešljivi saj ima silo, ki sposobna te probleme reševati in imenuje se SDS 10+100 PAMETNA REŠITEV . SDS bo s kompletno ekipo kandidatov nastopila na volitvah v vseh volilnih enotah in okrajih po vsej Sloveniji. Program SDS se lahko prične uresničevati takoj prvi dan po volitvah. Ne obljubljamo nemogoče bomo pa pri uresničevanju programa 10+100 od 2011 - 2015 poseben poudarek namenili ZA PRAVIČNOSTI ZA DELOVNA MESTA IN RAZVOJ. Tudi zato zaupamo in podpiramo Roberta Hrovata za poslanca v Državnega Zbora. OO SDS LuKOviCA \/CllE V Spoštovane volivke in volivci! Ankete ustvarjajo javno mnenje. Naj ne vplivajo na vašo odločitev. Ankete so na preteklih evropskih in lokalnih volitvah N.Si napovedovale slabo uvrstitev, rezultati pa so bili veliko boljši. Na lokalnih volitvah smo v Sloveniji prejeli 6% v Občini Lukovica pa 10% glasov. Nova Slovenija ima dober program in odlične kandidate ter jasno zagovarja tradicionalne krščanske vrednote. Pojavljajo se pozivi in namigovanja, da je glas za Novo Slovenijo »stran vržen glas«. Ni res! Vsak vaš glas šteje. Skupaj z vami vrnimo upanje Sloveniji. Nova Slovenija gre v parlament zato ker je blizu ljudem ! OO N.Si LuKOViCA SLS: VSI NA VOLITVE 4.12.2011 ZAKAJ: zato, ker je to naša pravica in dolžnost ZA KOGA: za tistega, ki je domoljub in redoljub Mag. Radovan Žerjav ni videti kot »žerjav«, a je sposoben presekati naveze, ki otežujejo gospodarstvo, zavajajo ljudi, iščejo osebne koristi, dopuščajo splošno zmedo,..... POSLANCI PARLAMENT: tu morajo biti ljudje, ki do državotvorni, ki so že s svojim delom in znanjem nekaj doprinesli državi in ne tisti, ki bi samo zahtevali in delili. Ljudje, ki bodo sposobni spremeniti zakonodajo - sodstvo, zdravstvo, zaposlovanje, sociala, urediti plačilno nedisciplino, zaščititi naše proizvajalce hrane, razprodaje slovenskega premoženja^ GREMO ZA KOGA: ZA NAS OeČiNSKi ODBOR SLS LuKOviCA 5 IrOL LISTA za OBČINO LUKOVICA Lista za Občino Lukovica na volitvah v DZ podpira kandidaturo Državljansko listo dr. Gregorja Viranta LISTA za OBČINO LUKOVICA podpira program dr. Viranta - poenostaviti in poceniti državno upravo (tudi na lokalnem nivoju), - odločno in brezkompromisno debirokratizirati državo - obvezno znižanje mase plač v javni upravi in zaposlenih 2% letno - ukinitev obveznega članstva v zbornicah in združenjih - brez izjeme - ukinitev državnega sveta in večina državnih agencij - zmanjšanje ministrstev na 10 ter povečati njihovo učinkovitost - bistveno pocenitev notarskih storitev - združitev zemljiške knjige z zemljiškim katastrom - umik države iz gospodarstva in bank - gospodarstvu omogočiti nemoten razvoj (ukiniti birokratske ovire) - zmanjšanje nezaposlenih, omogočiti lažje zaposlovanje predvsem mladih - povečanje samooskrbe z pridelano zdravo hrano (EKO kmetije) To je le nekaj programskih izhodišč Liste dr. Gregorja Viranta več na www.lista-virant.si DeSÜS Osnovna organizacija Desus Lukovica razmišlja naglas! Občinske volitve so mimo, dobili smo 1 glas v občinskem svetu!Naš svetnik nas seznanja z vsem dogajanjem v občinskem svetu , Desus pa mu stalno vsiljuje nove ideje.1 glas ne pomeni nič, zato glasuje vedno tako, da je za dobrobit občanov in Občine. Naša zavzemanja pa so iz mandata v mandat le črke na papirju.Ni časa, ni denarja, ni volje! - Za računalniško opismenovanje, bi moral biti denar, voljo za organizacijo imamo, da pa o nujnosti le tega ne govorimo. - Sam župan nam je obljubil, da se bo v okviru Občine ustanovila posebna skupina, ki bo pregledala celostno stanje starejših v Občini. Analizirala pomoči in po potrebi organizirala nove, združila vse, ki se s tem ukvarjajo in tiste ki to želijo, vse to pa podprla s stroko. Starejša populacija je številčna in želi si prijazne občine! - Smatramo, da pobuda, za nudenje brezplačne pravne nekaj urne pomoči mesečno za starejše in vse , ki se včasih ne znajdejo ni nekaj nemogočega! Ta pomoč bi marsikomu prav prišla. - Dom za starejše v Šentvidu, premalo smo obveščeni, kako daleč je. Toliko govorimo o novih delovnih mestih!Tu je enkratna prilika za 60 ali več zaposlenih! Enako kot v Občini , bo tudi v Državnem svetu, če bo imel Desus premalo poslancev.Zato, v tem predvolilnem času razmislite!Desus je stranka , ki združuje vse generacije, se vleče za upokojence, da bodo pokojnine ohranjale svojo realno vrednost! V proračun in pokojninsko blagajno naj se vrne pokradeno!Zagovarja, kar je bistveno, javno zdravstvo in šolstvo!Vse napore bo Desus dal za gradnjo dostopnih domov za starejše, ureditev nege na domu in ustanavljanje medgeneracijskih centrov.Vaš glas za stranko Desus je glas za deželo zadovoljnih državljanov in ZA USPEŠNO SLOVENIJO! OO DESUS LUKOVICA Pridelava hrane - pomembna je samooskrba Slovenije z zdravo domačo hrano. V Sloveniji nikoli nismo imeli stoodstone samooskrbe z hrano. Za stabilnost države in ohranjanje delovnih mest bomo morali v prihodnje tudii na področju kmetijstva sprejeti korenite reforme. Biti kmetovalec je bilo še pred časom žaljivka meščanov za ljudi iz podeželja. Socialni demokrati smo prvi, kateri smo kmetu, z svojo dejavnostjo vrnili ugled. Prepiričani smo, da je kmetijstvo in samooskrba z hrano, temelj gospodarstva. Brez kmetij - pridelovalcev hrane, bomo postali moderni sužnji evropski gospodi. V zadnjih letih smo bili priča invaziji tujih trgovskih verig, katere so z seboj pripeljale tudi svoje izdelke. Zato na njihovih policah praktično ne najdemo Slovenske hrane. Tudi tu je problem, katerega bi bilo potrebno omejiti z zakonom npr; da mora tuja trgovska veriga katera pride na naš trg, na svojih policah imeti vsaj 75 % Slovenske hrane. Sistem subvencij je pri nas izredno nepravičen, saj ščiti predvsem lastnike zemlje in ne tistega, katerega bi moral - pridelovaca hrane. Sistem subvencij bi morali spemeniti tako, da do subvencij niso upravičeni lastniki zemljišč, ampak je do subvencije upravičen le kmet - pridelovalec na pridelan pridelek. To v praksi pomeni da do novih subvencij nebi bili uprvičeni veleposestniki, cerkev, zasebniki ( kateri imajo v lasti kmetijsko zemljišče vendar se z kmetijstvom ne ukvarjajo.), ampak bi bili do subvencije upravičeni samo pridelovalci hrane, kateri bi subvencijo dobili na pridelek sam. Se pravi, če pridelovalec pridela tono krompirja, potem mu država izplača subvencijo obračunano na količino hrane. Po našem mnenju bi tako subvencija končala tam kjer mora - pri pridelovalcu hrane. Za O.O. SD Lukovica Rok Kotnik Poročilo 2. izredne in 7. redne seje občinskega sveta Občine Lukovica foto: Arhiv Rokovnjač Svetniki in svetnice Občine Lukovica so se konec oktobra, 26. 10. 2011, sestavili na 2. izredni seji, kjer so obravnavali tri točke dnevnega reda. V prvi so po skoraj dveh urah obravnave s petnajstimi glasovi za in enim proti sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto. V drugi točki so obravnavali spremembo kadrovskega načrta Občine Lukovica za leto 2011, ki ga je potrdilo deset svetnikov, šest pa je glasovalo proti. Ob koncu je bil soglasno sprejet še sklep o pravilih izrabe časopisnega prostora glasila Rokovnjač glede prostora v zvezi z izvedbo državnozborskih volitev. Dva tedna kasneje, 9. 11. 2011, pa so se svetniki sestali na 7. redni seji, kjer so najprej potrdili zapisnik 1. izredne in 6. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica. Nato pa v drugi obravnavi z 10 glasovi za in petimi proti potrdili vsebino Poslovnika Občinskega sveta občine Lukovica. Veliko bolj sklepčni so bili svetniki v tretji točki, kjer so predstavniki Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije podali poročilo o izvajanju projektov in doseženih projektnih rezultatih v občini Lukovica v okviru njihove skupine ter poročilo o izvedbi drugega javnega poziva LAS Srce Slovenije za izbor projektnih predlogov za leto 2011 med katerimi je bil obravnavan tudi projekt gospoda Francija Bernota. Svetniki so poročili potrdili s štirinajstimi glasovi za in enim vzdržanim. V nadaljevanju dnevnega reda je bila na sporedu 4. točka, kjer je bila soglasno potrjena cena vodenja postopkov uveljavljanja občinskih socialnih pomoči Centra za socialno delo, ki po novem znaša 29,96 evra, kar pomeni zvišanje cene za 0,88 %. V 5. Točki so svetniki in svetnice soglasno izglasovali sklep, da se Osnovni šoli Roje za razvojni vrtec s 1.9.2011 izda soglasje k sistematizaciji delovnih mest za po en razvojni oddelek prvega in drugega starostnega obdobja. Naslednja 6. točka dnevnega reda o seznanitvi članov Občinskega sveta v zvezi s problematiko družine Lavrič in ostalih lastnikov zemljišč na območju Velikega Jelnika je bila umaknjena, saj je potrebna seznanitev z dejstvi in proučitev problema. V predzadnji 7. točki je Občinski svet Občine Lukovica soglašal z ukinitvijo statusa štirih zemljišč v splošni rabi in z vknjižbo lastninske pravice Občine Lukovica. Ob koncu 7. redne seje so bila na sporedu vprašanja in pobude članov občinskega sveta občinski upravi. Katera so bila ta vprašanja in pobude pa so tako kot tudi vse ostale podrobnosti na voljo na občinski spletni strani v rubriki občinski svet: http://www.lukovica.si/ obinski-svet/seje-obiskega-sveta Leon Andrejka Po Zupanovi ulici z 90 km/h Odločitev, da napišem sledeči članek, je padla, ko sem se sprehajala z mojo hčerko proti domu na Zupanovi ulici (cesta, ki te s Prevoj pelje v Vrbo), ko sem videla na novo postavljen znak, ki označuje, da se je končalo naselje Vrba. Prva misel, ki me je kot šoferja preletela je bila, sedaj se lahko od tu naprej peljem 90 km/h. Kot mamico dveh majhnih deklic pa me je spreletel srh. Na žalost se predobro zavedam, kakšno kulturo vožnje imamo Slovenci. Izkušnje odkar tretje leto živim na Zupanovi ulici 11 pa vem, da se po tej cesti malokdo pelje 50 kaj šele 40 km/h. Da ne omenim kako je z vožnjo tovornjakov in večjih vozil, ki dnevno večkrat vozijo po tej cesti. Naša hiša stoji za cesto in ker še nimamo ograje me je dnevno strah za mojo dveletno hčerko, ko se igra na dvorišču pred hišo. Samo sekunda nepazljivosti pa lahko ostanem brez nje. Sedaj je pa tu še znak da nam je dovoljeno po cesti voziti 90 km/h. S tem se mi je še enkrat postavilo vprašanje, kod določa katere znake se postavlja ob naše ceste? Da to ni osamljen primer, kako nesmiselno so postavljeni znaki je tu še nekaj prometnih cvetk z naše ulice. Na križišču pri gostilni Škarja so nedavno postavili znaka cona 30 zaradi ustavljanja šolskega avtobusa. In en znak je postavljen pred ogledalo na križišču, tako da nam je močno zmanjšal vidno polje. No lepo, da so vsaj postavili znak za cono vendar pa ni znaka, kje je te cone konec. Če pa prideš iz Vrbe sploh ne veš, da je tu cona 30, ker iz te smeri ni znaka. Druga cvetka se nanaša na znak, ki nakazuje Zupanovo ulico in sicer bi bilo verjetno po mojem skromnem mnenju bolj smiselno, da je postavljen v križišču, kot pa, da je postavljen 40 m naprej ob cesti. Tu sem se dotaknila le ureditve okoli mojega doma. Verjetno bi se ob pogledu malo dlje našla še kakšna prometna cvetka. Sedaj lahko samo čakam, da nam končno naredijo prepo-trebni pločnik skozi naselje, da se bomo sprehajalci počutili za odtenek bolj varne na naših cestah. GABi Dernulgvec Odgovor občinske uprave Občina Lukovica na področju varnosti v cestnem prometu pospešeno ureja varnost na cestah, kar je vidno tudi na območju Vrbe in Prevoj pri Šentvidu. Problematiko prehitre vožnje na omenjenem odseku smo že obravnavali na zadnji seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, kjer je bila dopolnjena vertikalna prometna signalizacija. Cono 30 smo postavili kot dodatno opozorilo voznikom, da je potrebno pričakovati tudi prisotnost šolarjev na cesti. Dopolnitve, ki jih predlagate oz. pomanjkljivosti , ki jih opažate, bomo proučili s Svetom za preventivo, in jih dopolnili kjer bo to smiselno. V najkrajšem času pa bomo pričeli z obnovo ceste v osrednjem delu Prevoj - Stare ceste s pločnikom na obeh straneh ceste. Ob vseh dejanjih, ki jih lahko opravimo za povečanje varnosti v cestnem prometu pa se morajo vsi udeleženci v prometu zavedati, da je potrebno skrbeti za varno vožnjo, prilagoditi hitrost, še posebej v slabih vremenskih razmerah in upoštevati prometno signalizacijo. ToMAž Cerar Zakaj takšno nevestno ravnanje Pred časom je lokalna občina financirala zaščito najbolj nevarnega področja dela odseka ceste Obrše - Mala Lašna. Lokalni uporabniki smo za izvedbo občini hvaležni. Da je delo potekalo hitreje smo uporabniki ceste izvajalcu priskočili na pomoč in opravili določena organizacijska in pomožna fizična dela. Do tu vse lepo in prav toda dogaja se, da nekdo zaključne uteži odtujuje. Verjamem da to ni eden od uporabnikov ceste, saj si ne predstavljam, da se nebi zavedal kaj s tem ravnanjem počne. Odtujevanje uteži zmanjšuje varnost uporabnikov ceste in znižuje uporabno vrednost ukrepa. Ta vandalizem se je zgodil že drugič in vprašanje časa je kdaj pride do ponovitve. Finančni vložek občine in udarniško delo sodelujočih za izboljšanje varnosti v višini nekaj nad 15.000 EUR s temi dejanji žal izgublja na pomenu. ŠTEFAN PAVLiČ, TrNGVČE Komentar k »Ali so javni uslužbenci res krivi za krizo«! Spoštovani Naveden članek v zadnjem rokovnjaču na strani 4 naj bi opisoval stanje v javni upravi kakšno je in kakšno naj po drugi plati nebi bilo. Z večjim delom sestavka se strinjam, z določenimi deli pa ne. Navesti moram, da imam v sorodstvu nekaj oseb, ki so že leta zaposleni v zdravstvu in da bi imeli kakšne bajne plače kljub 7. stopnji izobrazbe mi ni znano - jo tudi v družinskem proračunu ne čutim. Ali je možno nagrajevanje in naravo dela medsebojno primerjati in plačilo po tem ne bom sodil. Se pa dogaja, da vodstvene osebe zavodov opravljajo po več funkcij, so glede na po- membnost dela temu primerno plačani in odvajajo predpisane dajatve državi, če je to korektno naj sodi vsak sam. Iz nadaljnjega sestavka bom povzel: »Mi si pač ne moremo privoščiti, da bi o zadevi, za katero je z zakonom predpisan rok rešitve npr. 3 mesece, odločali leto in pol, državni organ pa si lahko. In to celo brez kakršnih koli posledic« Petra Pavlič stanujoča Podgora pri Zlatem Polju 2a je z matično občino sklenila pogodbo o štipendiranju za šolsko leto 2010/2011 dne 30. 03. 2011 (številka: OBL-41/2011) podpisnika sta bila vlagateljica in župan. Dne 07. 04. 2011 je po pošti vložila pritožbo priporočeno s povratnico na matično občino (potrdilo in povratnica je shranjena pri vlagateljici) a odgovora do današnjega dne 10. 11. 2011 še ni prejela. Zanima me, kakšen je zakoniti rok na odgovore pritožb občanke/občana. Verjamem, da je predpisan in določen, zato tudi vlagatelj pričakuje odgovor v zakonitem roku. V kolikor je prišlo do kršitve predpisanih rokov bi bilo pošteno da pride do posledic zoper kršitelja. Po ustnem pooblastilu vlagateljice zapisal ŠTEFAN PAvLiČ Odgovor občinske uprave V svojem komentarju g. Štefan Pavlič navaja, da je ga. Petra Pavlič vložila pritožbo na pogodbo o štipendiranju, na katero ni dobila nobenega odgovora. Ga. Pavlič je od Občine prejela sklep o dodelitvi štipendije na katerega se ni pritožila, prav tako je brez zadržkov podpisala pogodbo o štipendiranju. Pred prejemom prvega nakazila pa je poslala pritožbo zoper izračunano višino štipendije. Pritožba ni bila osnovana, ker je namesto zajamčene plače pomotoma navajala višino minimalne plače. Ker instituta pritožbe na pogodbo ne poznamo, njen dopis tudi ni bil tako obravnavan, ampak ji je bila zadeva s strani uslužbenke Občine Lukovica ustno pojasnjena. In memoriam, Tone Pavček »Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova poskusi: vnovič in zopet in znova.« S temi besedami se spominjamo znanega pesnika Tona Pavčka, ki nas je v drugi polovici oktobra za vedno zapustil v njegovem 84. letu življenja. Vedno mlad po srcu je zaznamoval slovenski kulturni prostor, njegove pesmi pa so se dotaknile vsakega, ki jih je kdaj prebiral. Za svoje delo je prejemal tudi veliko nagrad, med najelitnejšimi gre omeniti predvsem zlati red za zasluge RS. Pavček je bil znan po tem, da so njegove besede bile vedno polne pozitivne naravnanosti, kar pa še ni pomenilo, da ni bil kritičen do družbe, v kateri je živel. Običajno v svojih nastopih nikoli ni pozabil omeniti vina, ki ga je tudi prideloval, in solin, ki jih je občudoval. Predsednik države dr. Danilo Türk je povedal, da je bil Tone Pavček namerno izbran, da je leta 1989 prebral Majni-ško deklaracijo, saj: »Bil je utelešenje slovenskega naroda«. Toneta Pavčka se spominjamo tudi občani občine Lukovica. Predstavili smo ga v Rokovnjaču, ki je izšel ob občinskem prazniku leta 2003, ko smo odpirali knjižnico dr. Jakoba Zupana v Šentvidu. Takrat je bil naš gost tudi pokojni Tone Pavček. Spominjali se ga bomo zagotovo po njegovih pesmih. Velikokrat bo še prebrana njegova Juri Muri v Afriki in ostale. Pa naj zaključim s citatom, ki ga je pokojni velikokrat uporabljal. »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence.« Marko Juteršek Neverjetno, kako naš čas hiti, skoraj ne zavedamo se tega mi. Kar zapisano globoko v srcih je, pa živ spomin na njega je. V SPOMIN 13. novembra bo minilo petnajst let, odkar nas je za vedno zapustil IVAN RAVNIKAR iz Velikega Jelnika Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA V 74. letu smo se po težki bolezni poslovili od dragega moža, očeta, ata, tasta in brata ANTONA MARKOVŠKA Iz Zg. Lok pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali v času bolezni, se v velikem številu od njega poslovili in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo članom Konjerejskega društva Lukovica in gasilcem PGD Blagovica za organizacijo in sodelovanje pri pogrebni slovesnosti ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma, Lojzetu Mereli in Marku Trdinu za čutne besede, številnim praporščakom, gasilcem sosednjih društev, članom Čebelarskega društva Lukovica in Pogrebni službi Vrbančič. Se enkrat, najlepša hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga žena, mama, sestra, babica in teta MAJDA ZUPAN rojena Struna, iz Trzina Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gre dr. Mušiču, sestri Ireni in patronažni sestri Tanji za vso skrb in pomoč. Zahvaljujemo se župniku g. Dolencu, pogrebnemu zavodu Kamnik, pevcem kvarteta Krt in vsem, ki ste jo v zelo velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala! Vsi njeni S svojim smehom vsakega osrečiti si znala, a pred usodo svojo nemočna si ostala. V SPOMIN Desetega novembra mineva šestnajsto leto, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama OLGA GRILJ iz Trnjave Pogrešamo njen smeh, spodbudno besedo in velikodušno srce, v katerem se je vedno našla prijazna misel za vsakogar. Vendar pa se s hvaležnostjo v srcu spominjamo skupnih dni - ta spomin bo večen. Vsi njeni A Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno odganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.(n.a.) V SPOMIN Mineva četrto leto, ko je odšel v večnost naš dragi ŠTEFAN LEVIČNIK in minilo je tudi že dve leti odkar je mnogo prerano odšel tudi naš predragi NEJC VILAR Še vedno sta tiho med nami, ob spominu na vaju nas še vedno oblijejo solze. Številne svečke ob preranem Nejčevem grobu kažejo, da ga močno pogrešamo. V spominu nam ostaja vajin iskriv pogled na svet, vajina neizmerna življenjska energija, ki sta jo oba obilo razdajala vsem nam, da je bilo naše skupno življenje vedno smiselno, polno veselja, zadovoljstva in ljubezni. Hvala vsem, ki zanju molite, postojite ob preranem grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Vsi njuni ^rejema^'o re v01 7 (^osiLiii WL Z. J iiACunawoDSTva mWUHA prispevamo i< vašemu dobičl