Političen list za slovenski narod.
r« r«lti preJnuB Ttljt: Z* oelo leto predplačan 15 rld., t% poi leta 8 tld., u. ;^trt )et»
t fld., za en mesec 1 rld. 40 kr. W «4Mlnittr»el]i pnJesiAn relji: Za eelo leto 12 rld., za pol leta 6 rld., la ž«trt leta I ffl4., ta en meiec 1 rld. V Linbljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. vei na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Haitialne prejema •pravniMvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške nUce št. 2, II., 28.
Xacnmnlla (inserati) le sprejemajo in velji tri«topn» petit-vrsta: 8 kr., ž« se tiska enkrat; 12 kr 3e se tiska dvakrat; 16 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno imaniša
Bokopisl se ne vr&uajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredntItTO je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17.
lEh»]a VMk dan, iivaemši nedelje in praznike, ob »,6. uri popoludne.
^tev. 130.
7 Ljubljani, v sredo 4. junija 1890.
LetiTili XVIII.
Krščanske poslance hočemo.
Po mnogih kronovinah so razpisane nove deželnozborske volitve, in sicer na Moravskem, Stirskem, Koroškem itd. Glede novih poslancev piše brnski „Hlas" pod napominanim naslovom nastopno:
Praktična politika je umeteljstvo. Ne vsak, kdor more dan na dan prečitati nekoliko časopisov, kdor zna govoričiti, vsacega javno delavnega moža, če treba tudi nesmiselno obsojati, s puhlimi frazami opletati na levo in desno, predsedovati kakemu odboru za oskrbovanje menj važnih zadev in konečno kak naučen govor v zadovoljnost skromnega občinstva narekavati, je sposoben že za poslanca, postavo-dajalca in narodnega prvaka. Politikar in poslanec, kakeršnega si mi predstavljamo in ga volijo vsi politično zreli in dospeli narodi, h kojim bi se prištevali sami tako radi, mora ne samo mnogo vedeti, temveč tudi mnogo umeti. Veda sama tudi še ne stori dobrega politika, kajti so možje zelo učeni, koji se, kakor hitro se lotijo praktične politike, neprestano izpodtikajo, in sicer navadno radi tega, ker vzlic vsi učenosti ne znajo izvrševati politike kot utemeljnost.
Ti možje so slični jako učenim vojskovodjam in strategom, ki poznajo vojno zgodovino do najmanjših podrobnostij, kojih mišljenje je prevejano taktičnimi pravili, ki izborno umejo predavati o načrtu, postopanji in izidu vsake posamične bitve in presojevati povsem temeljito tudi najslavnejše vojskovodje vseh narodov; ali ko se pa fci preučeni generali pojavijo na vežbališči in imajo praktično dokazati svojo umeteljnost, delajo same napake, vse narobe, in ko so v istini na bojnem polji, navadno izgubljajo vsako bitvo. Ne samo vojskovodje, temveč tudi poslanci, hočejo li imeti sijajne vspehe, biti morajo takorekoč od božje milosti.
S kakimi svojstvi se imajo odlikovati prihodnji naši poslanci, o tem smo že prečesto razpravljali. Drugi so istotako storili, seveda s svojega stališča, obsojevajoč hkrati vse dosedanje poslance in zahtevajoč, naj se zamenjajo z njihovimi odločnimi
pristaši, da-si nesposobnimi za poslanstvo. Kdor izmed njih se je osvedočil, ostani poslanec tudi nadalje, ako se le more od njega pričakovati, da ostane privrženec odločne politično narodne smeri. Kdor se je pa osvedočil bodi-si nravno, bodi-si duševno povsem za nesposobnega, isti bodi nadomeščen z novim. Da bi tu naštevali imena sposobnih in nesposobnih, tega ne storimo: o tem naj odločijo volilci sami. Kakoršne poslance si bodo izvolili, take bodo pa imeli.
Za jedno lastnost poslaniških kandidatov se je pa doslej, razven nas, malokdo zmenil, kakor bi se to svojstro samo po sebi razumelo ali pa kakor bi bilo odveč. Mi menimo namreč lastnost, vsled koje mora biti poslanec dober kristijan in to v besedi in dejanji. Na katoliški Moravi — pravi dalje »Hlas" — moralo bi biti to pravilo umevno, da so poslanci naši dobri kristijani; toda, žal, nebrižnost mnogih volilcev je zakrivila mnogo v tem oziru. In vendar krščansko mišljenje in ravnanje ostane najbolje poroštvo, da bode poslanec kristijan dolžnosti svoje do domovine in naroda izvrševal najvestnejše.
Ljudstvo naše na Moravi — piše nHlas" — se je v svoji ogromni večini stoprav nedavno priznalo h krščanski verski ljudski šoli. Tako šolo hočemo imeti ia ne bomo odjenjali od boja, dokler ne zmagamo. Sijajni vzgled so nam v tem boji in ostanejo naši škofje in duhovniki. In tu naj bi vo-lilec-kristijan, kedar se mu predstavi kandidat za poslanstvo, imel odložiti svoje najtrdnejše prepričanje o potrebi vpeljave verske šole in bi ne smel tega vprašati, koga hoče ljudstvo počastiti z zaupanjem, iu tudi spolnovati želje ljudstva, kako misli o verski šoli in kako bode postopal, kadar to vprašanje v tej ali oni obliki pride na dnevni red? Tak volilec-kristijan, zatajivši svoje prepričanje v odločnem trenotji pred volitvijo, pregrešil se je nalašč in zakrivil neresnico, licemerstvo in farizejstvo, da ne govorimo o nevrlosti.
In kakor je v tem vprašanji, istotako je v drugih dolžnost volilcev, da se uverijo o svojem poslancu, je-li dober kristijan, kajti krščanskega miš-
ljenja treba najbolj poslancu, ker se tu gre za radikalno preosnovo vse družbene vredbe na krščanskih podlagah.
Ne pustimo se od nikogar odbiti z izogibno frazo, s kojo je hotel s črtovino obsedeni Faust potolažiti in umiriti Marjetico, vprašajočo ga, veruje li v Boga in kako misli o svetstvih! Odločno za-htevajmo od poslanskih kandidatov, da priznajo barvo in se osvedočijo kot pravi kristijani. To smo dolžni sami sebi, svojim potomcem in bodočnosti vsega naroda!
šolstvo na Slovenskem.
Govoril poslanec Klun v državnem zboru dne 26. aprila 1890.
II.
Kaj naj porečem o šolskih razmerah v Istri, o kateri velja ravno v tem oziru žalostni klic: Tužna Istra!
Akoravno po zadnjem ljudskem štetji v Istri prebiva 43.000 Slovencev, 121.732 Hrvatov, torej vkupe skoro 165.000 Slovanov, in le 114.291 Italijanov, vendar hrvatsko in slovensko prebivalstvo v Istri nima nobenega zavoda, na katerem bi se otroci poučevali v maternem jeziku, temveč jih mora pošiljati ali na italijansko gimnazijo v Kopru, ali na nemško, ki se bode iz Pazna premestila v Pulj. Prav je sicer, da visoka vlada ustanovi srednjo šolo v Pulju, kjer naj se poučujejo otroci uradnikov in vojakov in oni mladenči iz Istre, ki se hočejo izučiti za mornarstvo. Tudi je prav, da ima 114.000 Italijanov svojo gimnazijo v Kopru. Toda prav ni, da 165.000 Slovanov nima nobenega zavoda (Oujte! na desnici); prav bi bilo, da bi se tudi za te ustanovil tak zavod; zato mishm, naj bi visoka vlada v Paznu ustanovila nižjo gimnazijo za slovansko prebivalstvo; poučni jezik naj bi .se tako vredil, kakor na novi nižji gimnaziji v Ljubljani, da bodo učenci mogli prestopiti -na nemško gimnazijo v Pulju, dokler tukaj ne bode mogoča cela gimnazija.
Ne morem se ločiti od Primorja, da ne bi govoril tudi o tamošnji učiteljski pripravnici. Pred le-
LISTEK.
Spomini na Telovo.
(črtica iz minole dobe.)
Po noči je naletaval tih, gordk dežek. Zemlja se je pomladila in usmevala v jutranji rosi. Zore žar je po drevesnih vršičkih v mračnem gozdu vil in tkal svetle niti, in kakor rahel sen plavala je v dolu valovita megla, vila se ob deblih v luči in se zgubljala v nebni modrini. Tu in tam se je vzdramil ptiček oa košati veji, stresel glavico, razprostrl pe-roti in tiho zaščebetal. Po cvetji zaiskre se pestre, biserno blesteče rosne kapljice, ki jih je na svojem begu izgubila temna noč s svetlih kril. Obnebje se je zjasnilo in samo nad gozdičem obtičal je mali oblaček.
Prej nego je bilo običajno zadoneli so zvonovi in vabili vernike k jutranji sv. maši. Meni se je pa zdelo, da je bilo to jutro več zvonov po okolici, nego po navadi in da imajo vsi jasnejši, veselejši in slavnejši don. Čarobno in ljubko razlegali so se po vlažni loki in planjavi sladki njih zvoki in spa-jah v veličajen, srce prešinjajoč zbor.
Praznično oblečeni ljudje hiteli so od vseh stranij na vabitev ubranih zvouov k cerkvam, saj je bil: praznik sv. Rešnjega Telesa. Rile so večinoma priletne žene, starke in gospodinje, ki se radi domačih opravkov niso mogle pozneje vdeležiti slavnostnega sprevoda, kakor možje in mladina.
Salo je bilo snažno pometeno, tik ceste zasajeni so bili mlaji s trobojnicami, cesta pa posuta z zelenjem in cvetjem. Pod lipo in pred hišami, pred kojimi so se postavljati oltarji, bilo je vse živo iu marljivo.
Po jutranji sv. maši gre gospod kapelan s sv. zakramenti v kočo poleg hiše, pred kojo so postavljali tretji oltar : v njej je ležala na smrt bolna mlada deklica.
Pljučna naduha je že dolgo mučila njeno mlado življenje, ki je že kakor svetiljka pojemalo.
Francika je bila skoro sama kost in koža, toda njene velike in krasne oči so blestele, gledale tako resno in pobožno, kakor bi iz njih odseval drugi, lepši svet, nego je naš.
Ko pride k nji duhovnik, pozdravi ga mirno in uljudno, dasi je dobro vedela, da on samo oznanjuje druzega gosta, koji nam vsem nekoč položi
svoje ledene prste na srce in oči, da jo je prišel pripravljat na prihod tega gosta.
Duhovnik ostane dlje časa pri nji in podelivši ji presveto Telo Gospodovo in sveto olje, de ji odhajajoč tresočim glasom in prijaznim usmevom:
„Kmalu bodete videli todi okolu pomikati se prelep sprevod, slišali ubrano godbo in petje na čast sv. Rešujemu Telesu. Prosil bom č. g. župnika, naj tudi vam da blagoslov, da skoro uvidite večjo slavo in čujete krasnejše petje — gori v nebesih!"
Francika otročje-hvaležno upre vanj oči in še-peče: ,Hvala Vam lepa I"
Po duhovnikovem odhodu molijo prisotne prijateljice z bolnico molitve, obljubijo ji, da jo bodo obiskale popoldne ter hite domov, da se preoble-čejo za sprevod.
„Mati", zastoče bolnica.
„Cesa želiš, dušica moja?"
,Pomaknite postelj bližje k oknu, da bom bolje videla, in odprite okno."
„Ce ti ne bo škodovalo? Po noči je deževalo."
„Ne bode mi škodovalo! Zrak je tako goriik in vse tako lepo klije. — In pa, kaj mi pa more še škodovati? Saj bom tako kmalu šla."

tom 187 5 80 bile d» Primorsicem tri pripravnice; jedna v Gorici z nemSkim, draga v Trstu z italijanskim in tretja v Bovinju tudi z italijanskim poučnim jezikom.
Naposled so uvideli, da morajo tndi za hrvatsko in slovensko prebivalstvo v Istri vzgajati učitelje in da to na nemškem ali italijanskem zavoda ni lahko mogoča.
Zato 80 opustili te učiteljske pripravnice ter v Gorici ustanovili pripravnico za učiteljice z italijanskim in sloveuskim in v Trstu z italijanskim poučnim jezikom, ki pa je pred šestimi leti postala italijanska višja dekliška šola. Učiteljska pripravnica v Kopru je tako vrejena, da se tam vzgajajo učitelji za italijansko, hrvatsko in slovensko mladino. Pripravnica je razdeljena v tri oddelke, na katerih se posamezni predmeti predavajo v maternem jeziku; poleg tega se nekateri predmeti predavajo v nemškem jezika, in sicer: pedagogika, godba, petje, pisanje, risanje in telovadba; ravno tako se povsod v četrtem letu ponavlja zgodovina z zemljepisjem v nemškem jeziku, akoravno so se učenci teh predmetov prej učili v maternem jeziku.
Taka vredba pa ni všeč italijanskemu prebivalstvu, ker misli, da se njegovi učitelji premalo vzgajajo italijanski. Opomniti moram, da je ista slaba stran tudi za slovenske in hrvatske učiteljske pripravnike. Priznam tudi, da morajo Italijani zd-se zahtevati svojo učiteljsko pripravnico; odločno pa moram svariti, da bi se taka pripravnica ustanovila v Trstu, kakor priporoča v resoluciji budgetni odsek, in sicer iz političnih in gospodarskih vzrokov. Saj ste slišali, kakošne razmere so v Trstu. Bilo bi namreč jako nevarno, pošiljati mladeniče v šolo v tako mesto, kjer jih more okužiti irredentovski duh, katerega bi potem vcepljali mladini.
Visoka vlada mora v prvi vrsti gledati na to, da se mladina vzgaja v pravem rodoljubnem, avstrijskem duhu; in v tem oziru se je po mojih mislih že preveč grešilo, in treba bi bilo, popravljati stare napake.
Italijani imajo svojo pripravnico v Kopru; ta naj se jim vredi, kakor žele; ali pa naj se ustanovi v Gorici, ali kjerkoli, ne pa v Trstu, kjer se tudi iz gospodarskih vzrokov ne priporoča. Gospoda! ne smete pozabiti, da je v Trstu jako drago življenje; učitelji imajo tam višje plače, nego v drugih mestih, in to bi bilo tudi pri učiteljih nove učiteljske pripravnice. Dalje moramo pomisliti, da so učiteljski kandidatje večinoma sinovi revnih družin, in torej bi bilo krivično, ko bi jih silili v mesto, kjer je življenje dvakrat ali trikrat dražje. Dalje moram omeniti, če vlada ustanovi italijansko pripravnico, da jo mora ustanoviti tudi za hrvatsko in slovensko prebivalstvo na Primorskem, kar bi vsled bližnjega sorodstva jezikov ne provzročilo toliko težav in troškov, kakor v slučaji, če je kaj resnice na tem, da vlada namerava pošiljati hrvatske učiteljske kandidate na šolo pri Zadru, slovenske pa v Ljubljano. Ako vlada noče imeti dveh zavodov, naj pa odpravi naštete nedostatke na pripravnici v Kopru, ono v Gorici za učiteljice pa obdrži. Zato prosim visoko zbornico, naj odkloni dotično resolucijo budgetnega odseka.
Politični pregled.
v Ljubljani, 4. junija. deš«le.
Volilno gibanje. Nove volitve v deželni zbor na Gorenjem Avstrijskem se bodo vršile meseca avgusta. Kakor znano, so imeli konservativci s 33 glasovi večino proti 17 liberalcem, in sicer je bil 1 virilen glas linškega škofa, 10 zastopnikov veleposestva in 19 kmečkih poslancev. Pri prihodnjih volitvah bodo veleposestniki, katerih je okolu 130, topet izvolili konservativne zastopnike, četudi z malo večino. V kmečkih občinah utegnejo konservativci zgubiti dva mandata, toda le vsled nejedinosti konservativcev. Povsem, kakor so sedaj razmere, utegnejo konservativci zgubiti le dva mandata. To je dokaz, da je konservativna stranka na Gorenjem Avstrijskem še vedno enako močna, in da ji škodijo le osebna nasprotja. — Na Moravskem je češka kmečka stranka izdala svoj oklic ter postavila doslej 17 svojih kandidatov; govori pa se, da bode postavila še sedem novih kandidatov. Od dosedanjih poslancev je sprejela le župnika in državnega poslanca Weberja, proti ministru dr. Pra-žaku, vitezu Sromu, vitezu Mežniku. dr. Srbeckemu in dr. Tučku je postavila protikandidate. Tudi dolgoletnega poslanca Skopalika so izbrisali. „Hlas'' piše tem povodom, da v sedanjih razmerah, ko so Cehi v manjšini, ni umestno, da hočejo kmečke občine voliti le kmete, ker v boju proti Nemcem je treba odličnih zvedenih mož, kakor so ravno imenovani, proti katerim rujejo neznačajni sebičneži.
Druitvo za Husov spomenik. V IVagi se je osnovalo društvo za Husov spomenik, iu pri tej priložnosti so magistra Husa slavili in ga v govorih v zvezde kovali. Mladočeh dr. Podlipnj, predsednik shodu, govoril in slavil je Husa mej drugim tako-le: „Lahko rečemo, da je vse češko ljudstvo brez vsake izjeme do dobrega prepričano, da je magister Jan Hus najslavnejši mož češkega naroda." Gotovo ni dr. Podlipnj sam sebi tega ve-rojel. Zakaj vse ono češko prebivalstvo, katero je ali konservativnega, ali pa katoliškega mišljenja, ne vidi v Husu, kot protivniku sv. cerkve, nič slavnega, temveč ga je že večkrat v tem oziru obsodilo javno po mnogih deželnih zborih, shodih, kakor tudi po časnikih. Kakor se samo ob sebi razume, oglasil se je tudi Naprstek s svojim slabo osnovanim govorom za Husov spomenik. Zanimiv je vsekako razlog, iz katerega hočejo Mladočehi postaviti Husu spomenik. Spomenik naj vzbuja vsa mesta in kraje s češkim prebivalstvom, da posnemajo Prago, stavijo magistru Husu spomenike, ter ga slav^, kakor svoje dni stranka, ki je širila po Češkem podobo sv. Ivana Nepomuka. Smešno opombo je podal Kohn, namreč, da Husov spomenik ne bode raz-žalil Židov. Seveda ne zato, ker je bil Hus protivnik sv. ceriive in ima torej tudi spomenik njegov proti-cerkven značaj.
Tnantje driare.
Bolgarija. Srbska vlada je prosila bolgarsko, naj jej pojasni in raztolmači, zakaj se premeščajo čete pri Vidinu. Na to je odgovorila bolgarska vlada, da se to premeščenje vrši vsako leto. Vse vojaštvo bolgarsko se namreč umesti čez vroče poletenske dni po različnih taborih; torej nima to premeščenje nikakega politiškega pomena.
Rusija. Ker bode baje priplul avstrijske mornarice oddelek v iinlandski zaliv še letošnje leto, veseli se „Graždanin" ter izraža naklonjenost ruske države do Avstrije mej drugim tako-le: Zares vsak korak, ki ga naredi Avstrija v prid Rusiji, vsak njen poskus, da bi se zrušila stena, katero je provzročilo dolgotrajno delo nemške vlade, pozdravljamo
z veseljem, kajti to znači, da se bo Avstrija osvobodila osodepolnih posledic zavezaih sosedbih držav. Zaveza Avstrije z Nemčijo In Italijo še nikdar ni bila koristna: Avstrija je le iz žrjavice pobirala kostanj za drugi dve zavezni državi. Avstrija se trudi in bori, Nemčija ip Italija pa mirno vlivate sad njenega napora in prizadevanja. Koliko časa naj to še traja? Ali naj imenovana trodržavna zaveza le slabi Avstrijo? Kdo pa je veljal sploh, četudi po krivem, za najnevarnejšega nasprotnika Avstriji? Seveda Rusija. Ali pa ne bi bilo za Avstrijo bolje pridružiti se Rusiji in za obe državi srečonosni modm vivendi osnovati? Seveda ni še gotovo, da se uresniči zgoraj imenovani obisk avstrijske mornarice, vendar navdaja že sama govorica z veseljem vse prave prijatelje, ki bi že radi videli, da se reši že enkrat balkansko vprašanje.
Francija. Iz Pariza se poroča listom: Avto-nomistje so se sporazumeli o volitvi predsednika občinskemu svetu. Zmaga bode gotovo na njih strani, kajti že sami na sebi v večini, imajo poleg tega še mnogo pristašev druzih strank. Od 80 glasov jih imajo sami 46. Izmed ostalih 34 glasov je 15 konservativcev in 5 liberalcev, kateri se pa v verskih vprašanjih ž njimi strinjajo. Ker imajo oportunisti le 14 glasov, sklenila je večina, da jim ne bode več prepustila v prihodnje mesto druzega predsednika.
Nemčija. Iz Monakovega se poroča: Nov bogočastni minister dr. pl. Mflller je rojen 1846. I. v Dahavi, obiskoval je vseučilišče monakovsko, 1875. I. je stopil v ministerstvo notranjih zadev, od 1878. do 1880. 1. je bil državni tajnik kralja Ljudevita II. in odslej je opravljal le više službe. Ljudje, kateri dobro Miillerja poznajo, trdijo, da se bode potrudil za najboljše osebne razmere z najvi-šimi cerkvenimi dostojanstveniki.
Anglija, Pri posvetovanji o proračunu je zahteval Campbell, da se prečrta služnina helgoland-skega guvernerja. Helgoland (otok v Severnem morji), — rekel je govornik, — Angliji nič ne koristi, torej naj se prepusti Nemčiji. Državni podtajnik baron Worms se je oglasil proti temu načrtu. Ko bi se hotela Anglija ozirati na to, da so mnoga njena posestva bližje drugim državam, kakor Angliji sami, odstopiti bi morala otoke v morski ožini Franciji in Gibraltar Španiji. Campbellov predlog je bil zavržen s 150 proti 27 glasovom.
Belgija. Iz Bruslja se brzojavlja 2. t. m.: Včeraj so se vršile ožje volitve v provincijalni svžt. Vspeh ni zadovolil liberalcev. V Loevnu je dobil klerikalni kandidat štiri glasove večine. Ta volitev bo pa bržkone ovržena, ker je bilo 59 volilnih listkov kot neveljavnih zavrženih. V Diestu in Soig-niesu so propali liberalni kandidatje. Liberalci so zmagali samo v jednem kraji (Spa).
Iz\imi dopisi.
Iz Ljubljane, 3. maja. *) Naše stolno mesto ima letos priliko, da dobi lepo poslopje, palačo v pravem pomenu besede, ki bode gotovo v kras in korist Ljubljani. Razgovori so se že vršili z merodajnimi faktorji, toda do sklepa še ni prišlo, kajti tu gre zopet za važno vprašanje, da namreč ni mogoče najti primernega stavbenega prostora. Kakor vsa velika podjetja ali stavbe sploh trp4 vsled nedo-statka, da imamo v Ljubljani premalo stavbenih prostorov, tako tudi tu. Toda ker je tu sila nujna, treba letos določiti dotični prostor, zakaj če se letos ne odloči mesto, potem nimamo morebiti dvajset
*) Da se stvar z vseh stranij pojasni, priobčimo ta dopis.	Op. vred.
„Ne gov3ri tako, srčece moje: saj še ni tako hudo. Hočeš li, bom pa pomaknila postelj k oknu."
Bolnica se nasmehne in pogleda na vrt. Razcvetele rože sezale so skoro do okna.
„Mamica", pošepeče zopet bolnica.
„Kaj hočeš?"
,Spletite mi iz teh rož venček in položite mi ga na glavo. Rada bi bila tudi jaz družica — vsaj na postelji — ko ne morem — za sprevodom!"
Mati se hitro obrne in obriše solze.
„Da, da, naredila ti bom venček."
Gre torej na vrt, natrga cvetek, splete venec in ga položi bolni hčerki ua lepo razčesane lase.
Kmalu se oglasi iz zvonika zvonovi. Otroci, deklice, mladenči, možje — kdor more, vse hiti v najlepši praznični obleki veselega obličja v Gospodov hram. Pred cerkvijo zaigra godba.
Francika posluša veselo godbo, in dve debeli solzi ji kanete po bledih licih.
Zakaj? Ali ji je bilo žal, da ji ne bode več igrala vesela godba? Ali je pa obžalovala, da se je prej katerikrat radovala godbe? Ali so morda divni zvoki razburili njene bolne čutnice?
Hkrati zagrme za cerkvijo topiči.
Bolnica se strese in vsklikne.
„Si se li prestrašila, dušica moja?" pogladi ji mati lice.
-Da!"
„Ko bi mogla, prepovedala bi to streljanje. Oj, to bo danes še pokanje
„N8j streljajo, saj je Bogu na čast!"
Na to zazvone v zvoniku in pritrkavajo v drugo, sem od cerkve se pa razlega petje fn godba.
Francika vzame izza zglavja molek in moli, šepetajoča pri posamičnih oddelkih sv. maše zadovoljna : „Zdaj je pristop, zdaj evangelij — povzdigovanje ....." in ni mogla skoro dočakati konca
sv. maše, da bi videla sprevod.
Konečno se prikaže .sprevod iz cerkve, in na vseh oknih prižigajo sveče.
„Mati, podložite mi še jedno blazino, da bom mogla sedeti in vse bolje videti", prosi Francika.
Mati jo posadi, podloži blazino, in na smrt bolna družica zrla je presrečna ven na okrašeno selo, na vihrajoča bandera, šolsko mladino, krasne družice, godce, pevce, strežaje in župnika pod nebom, pred kojim so belo oblečene deklice kakor angeljci cvetje posipale; zrla je k blesteči monštranci, v koji biva Bog, v kogar je verovala, po Njem hrepenela — in srce se ji je krčilo same radosti.
Petje, godba, lesk, vonjava — vse to jo je omamilo. Zatisne oči in samo posluša. Obredi pri prvem in drugem oltarji so končani. Zdaj se bližajo k tretjemu oltarju. Francika se zopet vspne in gleda ven. Sprevod gre mimo njenega okna. Vsi gledajo bolnico pod vencem — deca radovedno, odrasli ginjeni. Pri tretjem oltarji poleg bolnice zapoje g. župnik: „Ecce panis angelorum", pevci pa za njim lepo vbrano pesem o .sv. Rešujem Telesu", da je Francika vse kitice slišala.
Bolna deklica sklene roki, pogleda proti neba in šepeče: .0 — Bog kaka krasota!" ter zdrkne nazaj na blazine.
Mati pa zr^ z okna za sprevodom, pomikajo-čim se k četrtemu oltarju.
Ko ondi mine blagoslov in duhovnik zapoje: .Te Deum laudamus* — obrne se mati k bolni hčerki.
Ta je ležala mirno z blaženim nasmehom na ustih.
.Spi", šepeče mati.
Da, zaspala je na veke, Vsegamogočni vzel jo je k sebi — iz te solzne doline.	A. S.
leti vei taico ugodne prilike, dobiti lepo po8tao poslopje T Ljubljani.
Kakor sem že omenil, vršili so se že pogovori; ali meni se zdi, da gre vsa ta stvar prepočasi, in bojim 8e, da zamudimo ugodno priliko vsled prepočasnega poslovanja. Pri vsakem stavbenem prostoru je treba komisijskega ogleda itd., kar potrebuje gotovo tudi nekaj časa, in če ne ugaja jeden prostor, treba je poiskati druzega.
V mestnem zboru omenil se je že jeden prostor pri razgovoru o gledališči, in to je cesarja Franca Josipa trg. Ne morem si misliti bolj ugodnega, primernega prostora za tako zgradbo, kakor je ta. V najkrajši zvezi i južnim kolodvorom, na lepem širokem prostoru, kjer ni takega hrupa, kakor po druzih ulicah, poleg glavnega trga, podd nam vse pogoje, katere je staviti za zgradbo takega poslopja. Torej naj mesto ponudi visoki vladi ta prostor, in sicer kmalu, da se ta potem ^pro" ali ^contra" odloči, ker v negativnem slučaji nam je zopet treba iskati si druzega stavbišča.
S to zgradbo bi se ne le dotični kraj mesta, ki ima po Resljevi ce.sti lepo prihodnost, zdatno olepšal, tudi prebivalci tega kraja bi imeli lep dobiček. Stavba, ki bi stala več sto tisočakov, pripomogla bi tudi raznovrstnim obrtnikom, ki bi dobili mnogo dela. Iz teh razlogov bi si tudi usojal prositi slavni mestni zastop, oziroma gospoda župana, da to stvar vzamejo energično t roke ter jo kmalu rešijo v korist našemu mestu.
Omenil sem prej, da nam primanjkuje stavbišč. Ako si ogledamo „belo Ljubljano", koliko oralov sveta ne leži v mestu, ki bi bili primerni za stavbe! Mesto ima svoj načrt za bodoče ceste; bi li ne bilo umestno, ako se naredi te ceste tam, kjer je mogoče takoj; kjer pa za sedaj ni mogoče, dela se z vso silo na to, da se otvorijo ulice. Ce imamo le dve novi cesti, ob katerih leže stavbišča, je že za nekaj časa zopet preskrbljeno. Proti južnemu kolodvoru, ob dunajski cesti, t^oi leži bodočnost mesta, ker svet je tam rav4n iu suh, za stavbe ugoden. Treba je torej na ta del m^sta vso pozornost obračati, da se uresničijo nade, ki so sedaj le na — papirju.
Glavna zapreka na dunajski cesti ste bolnišnici, — deželna in vojaška. — Ako se posreči, te dve zapreki odstraniti, imamo stavbišč dovolj za petdeset let. Torej, merodajni faktorji, na delo; občinstvo Vas bode gotovo podpiralo, in Vam bode iz srca hvaležno, da ste kaj storili za mesto in njega prebivalce.
Iz Curitibe v Braziliji, meseca aprila. Neki rojak iz vrhniškega okraja je pisal svoji družini iz Brazilije daljše pismo, iz katerega povzamemo naslednje:
Ob kratkem vam popišem svoje življenje. Brodil sem doslej po mnogih krajih te velike države. Delal sem skoraj že vsa dela, kar jih je mogočih. Najprvo sem bil v neki opekarni, pozneje sem delal cesto, opravljal strojarsko delo, okopaval zemljo; navzlic temu sem le toliko zaslužil, da nisem beračil. čez leto in dan sem zopet prišel v mesto, kamor so me bili zvodili iz Evrope od ljube družine.
Tu ni nobeno delo trajno, življenje jako drago, zato si je nemogoče kaj prislužiti. Sedaj sem mesec dnij pri novi železnici. Delo je strašno težavno, plača pa tako slaba, da ne zadostuje za hrano in obleko. V okraju sv. Katarine, kamor nas je bil poslal tisti agent, je neizrečena vročina; kraj je nezdrav, ni ne dela, ne denarja — sama puščava. Fabrik in železnic tam ui. Po mnogih krajih pa je od decembra do majnika rumena mrzlica, kije hujša od kolere. Tujce ta bolezen zelo pobira.
Država Brazilija je sploh čudna. O praznikih tu nič ne vem in ne slišim zvonjenja. Živina ni močna, meso slabo, vino drago, ljudje so suhi, rumeni, rujavi; belih je malo. Zemlja rodi slabo žito, ker je veliko mrčesov in ptičev, ki vse pojed6. Nalivi so hudi. Le tobak je po ceni.
Ljudje sploh niso veliko vredni, leni so in za-nikerni. Tu človek živi brez Boga, ko divja žival. Hudo mi je pri srcu, ko se spomnim svoje domovine. Kolik razloček! Tu je od Boga in dobrega sveta zapuščena dežela, kamor so menda najprej roparje pošiljali, pozneje pa sužnje iz Afrike. Ljudje 80 se tukaj sklatili skupaj menda iz vseh narodov. Nas je tukaj nad 10 Kranjcev; vsi bi se radi vrnili domov, ko bi le mogli, a nimamo za vožnjo. Prosim vas, rešite me iz te dežele. Pomoči potrebujem. Pošljite mi vsaj 100 gld., da moram od tukaj. Nikomur ne želim tacega življenja la vsacega svarim, saj ne hodi v daljno Brazilijo.
Dnevne novice.
(železnica Dirača-Loka-Celovee.) Trgovska in obrtniška zbornica je sklenila v včerajšnji seji, da bode odposlala svoje zastopnike k shodu v Celovcu, kjer se bodo vršili dogovori o gradnji železnice Divača-Loka-Kranj-Celovec. Za zastopnika je izvoljen zbornični svetovalec g. Karol Luckmann. Tudi deželni odbor odpošlje svojega zastopnika.
(Železnica Ljnbljana-Kamnik.) Visoko c. kr. kupčijsko ministerstvo je z ukazom z dnč 21. maja 1890. 1., št. 17.991, napravo ostalega dela proge lokalne železnice Ljubljana-Kamnik od km 22 6 do konca železnice v km 23 07 katastralne občine Kamnik v principu potrdilo in zajedno naročilo politični obhod in izvršitev razlastitvenih obravnav te proge. Po tem takem se omenjena komisijska opravila odrede na 18. junija 1890. 1. dopoldne ob 10. uri v Kamniku. Dotični podrobni načrti so raz-grneni na upogled do omenjenega dn4 pri c. kr. deželni vladi (v pisarni V., na Bregu, hišna št. 6, v drugem nadstropji) in pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku. To se naznanja vdeležencem s tem pristavkom, da jim je dano na voljo, vložiti ugovore zoper zahtevane razlastitve ali opombe zoper gradbeni načrt sam v navedenem obroku pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku ali pri komisiji.
(Imenovanje.) G. Janko Žirovnik, nadučitelj v Gorjah, je imenovan za nadučitelja v St. Vidu nad Ljubljano.
(Predrzni tatovi.) Na treh krajih mavške župnije so poskušali nocojšnjo noč tatovi svojo srečo. Na Podrečji so pokradli ubogi ženski vso praznično obleko. Odtod naprej grede so vzeli v Mavčičah neki gospodinji pet kokoši. Nekaj čez polnoč so prišli tatovi v Praše do hiše gostilničarja „Pusto-tarja". Pred blizu štirimi leti bilo je temu posestniku veliko pokradenega, in nocoj bi bil kmalu zopet jednako nesrečen. Že so vrgli tatovi omrežje iz okna skladišča, kar prideta dva mlada fanta, ki sta prav do polnoči pomagala deteljo v kozolec skladati. Ko zaslišita ob oknu praskanje, močno zakri-čita; tatovi preplašeni pa zbežijo proti Mavčičam. Bili so trije, katere je hišni gospodar sam videl, a se jih ni upal sam preganjati.
(Umrl) je nenadoma dne 3. t. m. č. g. Matej Pogišek, župnik v pokoju pri Sv. Mihelu poleg Šoštanja. Pogreb bode jutri dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne. N. v m. p.!
(Vladika Strossmayer) se je v ponedeljek zvečer vrnil iz Rima v Zagreb. Ž njim se je vrnil tudi preč. g. kanonik dr. Fr. Rački.
(Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dnnaji.) so vnovič darovali sledeči gospodje: Dr. Eduard Volčič, c. kr. pristav v Žužem-perku, 5 gld. Oton P loj, c. kr. notar v Žužem-perku, 5 gl., dr. Josip Jelene na Dunaji za meseca marc in april po 1 gl. skupaj 2 gld. in g. M. H. e. i kr. poročnik na Dunaji 2 gld. Srčna hvala vsem darovateljem!
(Glas iz-med občinstva.) Za stavbišče deželnega gledališča nemška gospoda po raznih listih vedno daje lepe svete, češ, naj se gradi gledališče sredi lepe ^Zvezde", ako drugje ni prostora v mestu. Kaj pa, ko bi kdo teh gospodov, ki so v tesni zvezi s kranjsko hranilnico, ponudil deželnemu odboru kos svojega vrta kje v mestu! Prostorov primernih je dovolj, in konec bi bil v.sem načrtom in marsikateri nevolji. Sploh pa je javna tajnost, zakaj se mnogi potegujejo za prostor ob Lattermannovem drevoredu.
(Narodno mlačnost) vsak čas predbaciva radikalna gospoda naši duhovščini. A ta gospoda gotovo ne pomisli, da so se predrugačile razmere. Znano je, da so mnoge čitalnice in bralna društva pomagali ustanavljati narodni in požrtovalni duhovniki. In sedaj? Duhovščina ima namesto jednega dva neprijatelja, tujega in domačega. Kdor je prejšnje čase hotel veljati za omikanca, mislil je, da se mora sramovati svoje narodnosti; sedaj pa se mnogi izmed naših omikancev naravnost sramujejo občevati z duhovniki. Mnogi mislijo, da pokažejo svojo moderno omiko, ako v javnosti z neslanimi dovtipi zasmehujejo sv. cerkev in njene služabnike, kateri so pri nas z jako pičlimi izjemami vedno izvrševali tudi ndrodne dolžnosti svoje. Naravno je torej, da je nastal ta prevrat v narodnem taboru, čemur pa ni kriva narodna duhovščina. Znamenja kažejo, da se utegnejo te žalostne razmere razširiti tudi v sosedne pokrajine.
(Kakor pri nas!) Zadnji brnski »Hlas" piše v uvodnem članku med drugim: „Živimo v odločilni.
usodni ddbi, zakaj o našem plašču že mečejo kocke. Vzlic našemu delovanju in naporu v prejšnjih časih nimamo svojega doma tako zavarovanega • trajnimi poroštvi, da bi brezskrbno mogli slediti in vse moči združiti za kulturne in narodno-gospodarske namene. Nismo še svoji. Naši pohtični idejali, to je obnovljenje državnega prava, naše deželno postaro-dajalstvo in samouprava, prosta in od nikogar pri-kračena ndrodna ravnopravnost obeh narodnostij t deželi: ti naši idejali, ti pogoji obstanka niso dovolj uresničeni, tako da glavno vodilo našega političnega in narodnega življenja mora še dolgo ostati kot zbirališče vseh močij za jednim namenom. Mi ne mislimo one sloge, ki izločuje vsakatero drugačno mnenje in nazor o načinu boja in porabi naših bo-jevnih močij. Take sloge ne bomo nikoli doživeli, ker je nemogoča stvar, da bi med narodom prenehale prirojene razlike posameznikov in se vse glave ravnale po jedni misli. Sloga je pri nas samo jedina smer vseh naših naporov; podrediti se morajo postranske koristi celoti in izključiti osebni nameni, ki škodijo vsemu narodu. In kaj vidimo v tako odločilni dobi, ko bi nas moral poučiti že vzgled neprijateljev, da treba pri prihodnjih volitvah zbrati vse narodne moči v celoti? Namesto edinosti opažamo grozno razcepljenje strank edino le iz osebnih namenov. Neko neznatno število našega razumništva boče ljudstvo slepiti z besedami, ki so na videz vabljive, v resnici pa ničemurne. Jeden sin naroda se vzdiguje proti drugemu. In zakaj? Da med zmešnjavo, razburjenjem in prepirom nekateri prekanjeni sebičneži vjamejo mandate, katerih se bodo posluževali za svoje slavohlepje. Ne dajte se I odvračevati s poti razuma ter zatrite staro kletko Slovanov, da nesložnost stanov škodi vsemu naroda ter ga poddje neprijateljem v pest!"
(Vtonila) je danes popoldne na Barji Terezija Tomec, posestnica v Trnovem, sestra magistrat-; nega komisarja g. J. Tomca. Najbrže je oslabela med delom ter si je hotela z vodo v jarku olajšati težave, a je žal pri tem našla svojo smrt. t (Beneška Slovenija.) „Nova Soča" piše: Znano je pretužno stanje naših bratov na Beneškem. Jezik naš slovenski nima tam nikake pravice ne v uradih ne v šolah, le v cerkvi ima od nekdaj svoje zavetišč.'. Šole so popolnoma italijanske; otroci ne slišijo v njih niti jedne besedice slovenske. Šolska ^ dolžnost pa traja v Italiji menda samo tri leta, a v tem času se slovenska mladina nauči le čitati in po nekoliko sto besedij, katere pozneje zopet pozabi. To je dobro! Da pa bi imela tamošnja mladina od šole vendar nekoliko dobička, dobili so se I doslej marsikje rodoljubni možje, ki so jo naučili čitati tudi slovenski. Na tak način je začela mla-j dina čitati slovenske knjige, v prvi vrsti slovenske j katekizme, sv. evangelij in molitvenike. Ali slavna I liberalna vlada italijanska se je zbala slovenskih katekizmov in molitvenikov; zato je začela zasledovati tiste rodoljube, ki uče mladino čitati slovenski. Nedavno je dobil neki beneški Slovenec jako ostro zapoved, da mora opustiti pouk v slovenščini, katerega je bil osnoval v lepi, čisto slovenski svoji vasi. In to se godi v Italiji, ki se je zjedinila na podlagi narodnostnega načela in ki je silno ponosna na svoj ^liberalizem" !
(E. Bosco) se je te dni pripeljal v Ljubljano. Prvo predstavo priredi jutri v redutni dvorani ob 8. uri zvečer.
(Vspored petjn in godbi) veselice, katero priredi slov. del. pevsko društvo „Slavec" na Kosler-jevem vrtu v nedeljo dne 8. t. m.: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2. Donizetti: „Souvenir de Bel-lini", ouvertura, svira vojaška godba. 3. Vogel: „Glas domovinski", moški zbor. 4. Strauss: „Miirchen aus der Heimat", valček, svira vojaška godba. 5. F. S. Vilhar: „Nočna pjesma", moški zbor s tenor-samo-spevom, (dru.štvu „Slavec" posvetil skladatelj), samospev poje g. Iv. Meden. 6. Gounod: ^Fantazija" iz opere „Romeo und Julie", svira vojaška godba.
7.	Kilcken: „Mladi godci", moški zbor s čvetero-spevom, pojo gospodje Pavšek, Kavčič, Bajec, Malič.
8.	Ipavic: „Domovina", pesem, svira vojaška godba.
9.	Ipavic: „Oblačku", čveterospev, pojo gg. Meden, Pavšek, Bajec in Malič. 10. Petrella: „Arija" it opere „Marco Visconti" svira vojaška godba. 11. Nčd-ved: .Lahko noč", moški zbor z bariton-samo-spevom; poje g. Bajec. 12. Scherenzel: .Melodičen venček slovanskih pesmi", svira vojaška godba. 13. Fiirster: .Pjevajmo", moški zbor. 14. Novaček: „Hygiea*, polka fran^aise, svira vojaška godba. 15. Harmstom: „La Orotte d' Aiur", valček, svir«
Tojtška godba. 16. Strauss: .Stflrmisch in Lieb und Tanz", polka hitra, svira vojaška godba. — Kegljanje na dobitke, tehtanje in otroška zabava. Dobitki: 1. dobitek: 2 cekina; 2. dobitek: 5 gld.; 3. dobitek: 4 gld.; 4. dobitek: 3 gld.; 5 dobitek: 2 gld.; 6. dobitek za največ serij: 3 gld.; 7. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. — Začetek ob Vt4. uri popoldne; vstopnina 20 kr., udje so vstopnine prosti._
Telegrami.
Gradec, 3. junija. Minolo noč je umrl v Paldavi državni poslanec dr. Jurij Pscheiden. Zastopal je kmečke občine Feldbach-Radgona ter bil član katoliškega centruma.
Praga, 3. junija. Predloga o preosnovi deželnega šolskega sveta je bila v tretjem branji sprejeta, dalje postavni načrt o donesku dveh milijonov za pristanišče v Pragi in plovbo na Moldavi. Nato je cesarski namestnik grof Thun izjavil, da je deželni zbor odložen.
Budimpešta, 4. junija. Delegacije: Skupni proračun znaša 116,523.548 rednih troškov, izrednih pa 10.402.339 gl. Od izrednih spada 14,450.439 gl. na armado, 1,860.500 na mornarico. Po odštetih dohodkih carinskih pristojbin v znesku 40,669.500 gld., ostane čiste potrebščine 92,256.387 gold., in sicer spada na Avstrijo 63,287.881, na Ogersko 27,123.377 gl. Za armado v Bosni je proračunjenih 4,365.000 gl., za bosansko civilno upravo 10,136.149 gl., pokritja 10,187.650gl., preostanek 51.501 gl. Vojni minister je zagovarjal kredit za brezdimni smodnik, ker so poskušnje pokazale potrebo tega smodnika, za kar se mora zgraditi nova praharna. Vojno ministerstvo je zahtevalo 1,389.000 dodatnega kredita za 1. 1890 zaradi podraženja žita. Glede na carino ima Avstrija 35,902.250, Ogerska 5,240.750 in Bosna 126.500 gld. prebitka.
Budimpešta, 4 junija. Izvanredna vojaška potrebščina je tako razdeljena: 2 mi-
lijona za repetirke, 2*4 milijona kot prvi obrok za brezdimni smodnik, 2 milijona za trdnjave, 889.534 gl. za preosnovo lahkih baterij v težke, 695.400 gl. za dopolnitev moštva pri pešpolkih. Vnanji minister zahteva 600.000 gl. dispozicijskega zaklada.
Pariz, 4. junija. Predsednik Oarnot je po-milostil princa Orleanskega, katerega so po noči prepeljali čez mejo.
Umrli mo:
I	1. junija. Neža Jeras, gostija, 82 let, Eimska cesta 3, luarasmus.
!	2. junija. Pavla Križman, delavčeva hei, 4 mesece, Karo-
j	linska zemlja 7 božjast.
i	v bolnišnici:
j	31. maja. Ivan Klemens, knjigovez, 52 let, oslabljenje
I	moči. — Marija Hafner, delavčeva žena, 46 let, septihemia.
Vremensko »poročilo.
a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	
opazovanja		zrakonerm T mm	toplom«™ po Celiijn			•gS s Sg
3	7. u. zjut. 2. n. po^. 19. u. zvec.	739 9 739 8 739 9	12 4 20-4 14-6	si vzh. n	oblačno jasno »	0.00
Srednja temperatura IS S" za I-?" pod normalom.
Izjavljam, da nisem plačnik za na moje ime uze na-pravljene ali v bodoče name-ravane dolgove.
LJUBLJANA, 4. junija 1H9(K VINCENC ČAMERNIK,
o6e,
(2-1)	kamnosek.
Zadruga brivcev in vlasuljarjev ijul)ijansl(ili
naznanja slavnemu občinstvu, da bndo pričenši a 1. junijem brivnice in vlasuljarnice
ob nedeljah in praznikih od ure popoldne zaprte. (12-4)
I>uiiajHka borza.				
(Telegrafično poročilo.)				
4. junija.				
Papirna renta 5«io po 100 gl. (g 16 davka)	89 gld.		_	kr.
Srebrna „ S", „ 100 „ „ 16% „	89	n	9.5	n
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	n	55	n
Papirna renta, davka prosta......	101	«	55	n
Akcije avstr.-ogerske banke......	966	n	_	n
Kreditne akcije..........	306	n	25	n
London • • • ..........	116	n	80	
	_		_	
Francoski napoleond.........	9		32	
Cesarski cekini ...........	.5		58	
Nemške marke ..........	57	„	32'	»t
__Na prodaj je
barvan in pozlačen
lesen, lepo po-
Požilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine prosto
kip Jarija pomagaj"
v visokosti 110 cm pri Fr. Tomanu, pozlatarju, i sv. Petra cesta št. 4.	(3—3) '
Visokočastiti duhovščini
I priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih I posod in orodja iz fistega srebra, kincškegii srebra in iz medenine najnovejšo oblike, kot
Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v o^j^iiji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(.52—23)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. PoSilja naročeno blago dobro spravljeno in poStnine prosto!
Icošnja dveli travnil(ov
Tujci.
2. junija. Pri Slonu: Billina, Alvian, Stern, Blau, Kavan
V mestnem logu. — Vc^č poizve se na Starem in Marikus iz Dunaja. — trgu št. 21.	(3-3) ' Burja iz Senožeč.
Izvršeno blaso pošlje dobro spravljeno
Delalnica in zaloffa
cerkvenega orodja in posode
IVANA KREGARJA
(7)	V ljnbljani
premeščena je na a^ l^oljaiislio cesto išt. 3
(Vhod in izlof/a Cesarja Jožefa frr/.)
Prečastito duhovščino in cerkvena predstojništva opozarja zgoraj označeni na premeščenje ter se uljudno priporoča v mnogobrojna naročila zagotavljajoč najpoštenejšo in najcenejšo izvršitev po poslanih vzorcih ali po lastnem načrtu.
cibori]'©^ taberjaalKelisa.©^, STrcdn-ike^ legt©rxc© izdeluje iz im,jti-!ie in iin	Icovino
lično in cen6, češar so se nekateri preč. gg. naročniki že uverili.
Sprejemlje staro orodje v popravo in prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni.
in poštnine prosto.
ii
r ^
nn (
mM
Ljubljana
■ Tržaška cesta štev. 29
; priporoča prečast. duhovščini in I	slavnemu občinstvu
! lepo, ukusno iu solidno izdelane salonske iu navadne loii-! čeue, belo, rujavo, zeleno in .slonokoščeno o.stek!ene, ognju prot^viie
; V najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to strolio I spadajoče izdeliie po naj-!	nižjih cenah.
Cenil nike 2>oiiil}'tm na željo franko.
Zastopništvo
pn	(40-10)
Vidic & Comp.
Slonove ulice.

OIiJlVATli BARVE
ko^ltairNkih iiiiNicali po |miI in Jeileii kilo
pi'iX>oi*c>č*a iiajoeiieje
(17)
tovarna oljnatih barv, laka in firneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.