Crospodarske stvari. Kokoši. Toliko časa jih že redim brez vsega haska, pritožuje se raarsikaka gospodinja čez svoje kokoši. Le redko kedaj d bim kako jajce, čeprav vem, da pridno neso. Brž, ko čutijo jajce pod seboj, že se ga lotijo in tako jih le j)rav malo meni ostaja. Čuditi se takemu pritoževanju ni; kajti vsaka kokoš je volk na — jajce. Ne bo šla mimo njega, da bi ga v miru pustila. A jajca s trdo lupino so že še varna pred kokošmi, ker so gladka in ni tako lahko, kljun va-nje zasaditi. Druga je, če je jajce poškodovano tako, da ga kokoS brez težave prime. — Tega pa kokoši nikoli ne boš odvadil, da bi mehkuže puščale na celem. Brž, ko ga najdejo ali pod seboj čutijo, že je po njcm. Posebno stičejo za mehkužem one kokoši, ki pogrešajo v sebi dostojno množino apna. Ako se v tem oziru hitro pomaga, nehajo za kratek čas kokoši raehkuže preganjati in precej nesejo jajce s trdo lupino. Pa kar samega apna se jim ne Ijubi povživati; mora človek biti premeten. Zmešaj apno z živežem in z vodo, katero kure pijejo; kmalu bodo dobile dosti apna va-se. Opomniti pa je na tem mestu takoj, da se ne zagrabi pregloboko v apno. Lupine jajc bi potem toliko trdnejše in pretrde postale, kar zopet več škoduje, kakor hasni. Če je lupine tenka -ali celo mehka, zdruzne se jajce pri tej priči in največkrat ga še v roke ne dobiš. Pretrda lupina pa brani piščetu, kedar začne od znotraj kljuvati in marsikateremu uniči v zibeljki nadepolno živIjenje. Mnogokrat pa se tudi pripeti, da ni vzrok mehkužev to, da iniajo kure premalo apna v sebi, marveč so tega krive druge reči. Včasih je gospodinja povzročila te bolezni, večkrat pa tudi ne. Posebno rado se zgodi, da se ta ali ona kokoš preveč pita. Dokler samo pustiS, ne bo več pozobala, kakor ji je potreba, a če ji reči ponujaš, katere drugači prav radajemlje, prenasitil jo boš. Naravna posledica je, da se tudi v notranji kokoši zavolj tega vse hitrejše razvija, posebno v jajčniku. Le lupine ne dajo se tako hitro zdelovati in tako pridejo jajca brez lupine ali vsaj s preinehko na svet. Ni .dobro in zdravo za kokoši, če jih iraa živ in poskočen petelin premalo pod svojo oblastjo ali če cela tropa kokotov po dvorišču leta. Prav važno je torej, da se mladi petelini denejo v temo ali vsaj pod ključ, nc toliko zavoljo njih samih (če se malo kavsajo, nič ne škodi) temveč zavolj kokošij, ki drugači niraajo rairu pred temi nepridi pravi. Vrnimo se h kokošim, ki se tudi jajec s trdo lupino lotijo. Kako bi jih tega odvadil? Nekateri devaje pred kokoš gnjila, smradljiva jajca, da bi se kuram priskutila. A s tem nihče ne bo veliko opravil. Naj šo tako smrdi, kura ga bo z največjo slastjo z lupino vred povžila. To se le zgodi, se ve, da takrat, kedar primanjkuje živali apna. Od druge strani nasvetuje se, da se lupine sesekajo in kuram vržejo. Le one jih bodo pokončale, katere nimajo v sebi dovolj apna. Začetkoma bodo, se ve, da vse kar planile po lupinah, a ne bo dolgo in puščale jih bodo, če se za privajanje apna skrbi na kaki drugi boljši način. Tudi ponarejena jajca iz kake prav trdne snovi (porcelana) se dajajo kuram. Nekaj časa pikajo in sekajo po njih a po nevspešnem delu jih kmalu puste. Pred vsem pa je paziti na gnezdo, katero naj bo, kolikor mogoče, raehko. Tako se vsaj jajea veliko manj poškodujejo. Ni pametno, če se pušča na gnezdu preveliko jajec na kopici, ker se le prelahko ubijejo. Konečno je pripomniti, da niso jajca, ki so že poškodovana, nikdar pred kuro varna. A česar ne vidi, potem tudi kura ne sega, zato — hranjujte rajši jajca, kakor da bi se po gnezdu valjala. Konjska dirka v Žalci. Kakor smo naznaiiili, tako se je vršila dne 24. septembra konjska dirka v Žalcu; udeležilo se je dirke 19 dirkalcev. Izmed teh so dobili darila ti-le: Martin Premšak iz Škofljevasi s triletno kobilo prvo darilo 50 gld. in s štiriletno kobilo drugo darilo 25 gld ; V. Ušen iz Spodnjih Grušovelj p_a s 41etno kobilo 3. darilo 15 gld. in France Švab iz Št. Pavla pri Bolski s triletno kobilo štrto darilo 5 gld. Pri dirki plemenskih konj so dobili darila: Frane Osterman iz Arje vasi s svojo 61etno kobilo prvo — 50 gld-.; J. Žgank iz Žalca s 51etno kobilo drugo —• 30 gld.; M. Premšak s 41etno kobilo tretje — 15 gld. in Fr. Ocvirk iz Gorenjih Grušovelj s 51etno kobilo štrto — 10 gld. Pri društveni dirki pa so dobili: Fr. Osterman prvo darilo — dvokolnik, Fr. Ocvirk drugo — konjsko opravo; Fr. Žgank tretje — konjsko opravo in štrto Martin Premšak — dve uzdi. Dirka je bila jako zanimiva in je želeti, da se enacih priložnostij naši konjerejci radi vdeležujejo ter tako kažejo, koliko se da doseči na dirkališči tudi kmečkim konjerejcem. Brušenje kos zamuda ? Veliko časa se potrati pri košnji in žetvi s klepanjem in brušenjem kos ali srpov. Gospodar bi že rad videl, da bi se zjutraj, ko je še hladno, pridno delalo; a koliko zamude povzročuje vedno obdelavanje orodja z brusnim kamenom, sem ter tje tudi s klepcem. Poslušajte, kako so si pomagali na Francoskem. Napravila se je mešanica iz vode in žveplene kisline. Žveplena kislina je to, kar se po navadi nazivlje hudičevo olje. V to zmes pomakajo se kose, da se dobro namočijo (kake pol ure poprej. ko se rabijo), potem skrbno oterejo. Med delom ni drugega treba, kakorenkrat potegniti z brusom kakor je kosa dolga in zopet je ostrina popravljena. Koliko dragega časa se pač s tem pridobi! Ker omenjene kisline ni težko dobiti in ker cela ta zmes orodju kar nič ne škoduje, bi se pač lahko poskusilo, na ta način kose in srpe brusiti. Zjutraj zgodaj bi se namočile in takrat, kedar so delavci pri skledi, zopet in mnogo dela bi si s tem prihranili, delo prej dovršili in manje vročine trpeli. Sejmovi. Dne 43. oktobra pri M. U. v Brezju. Dne 15. oktobra v Arvežu, pri Sv. Križu na Slatini, na Planini in v Račah. Dne 16. oktobra v Spielfeldu, v Apačah in v Oplotnici. Dne 18. oktobra pri Sv. Treh Kraljih v Slov. Goricah, v Mozirju, v Podsredi, v Trbovljah in v Vojniku.