C. C. Postale. - Esce ogni mercotedi -   21   luglio 1926.
Posamezna številke 25 stotink.
Izhaia:
vsako sredo zjutral
Stone za celo leto  15 L.
*   polleta     8 »
»   četrt let a   4 »
la inozemstvo celo
leto lir 40.
Nu   naročila   brez   do-
voslane    naročnine    se
v,e moremo ozirati.
Odgovorni urednilc:
Polde Keiiwerle.

V Gorici, v sredo 21.julija 1926.         tetoix
Ni'irankirana vtsma se
ne sprejema]o. Oglasi se
računajo po dogovoru
in se plačaio v napre).
List izdala konsoraj
*GORI$KE STRAZF.r.
Tisk Katoliške. tiskarne
v Gorici, Riva Piazznin
štev. 18.
Uprava   in   uredništvo:
ulica Mameli štev. 5,
—    (prel  Scuole).    —
Teles, int. štev. 308.
Krrva pot.
Nič novega ne bomo povedali. Ze
večkrat smo se na tern mestu bavili
z zadevo. Ker je pa vprasanje važno
in velepomembno, nič ne škoduje in
je celo potrebno, da se ponovno
vračamo k njemu.
Zakaj gre?
Mi in vi vsi — na desettisoče vas
je —, ki se zbirate okrog naše »Go;
riške Straže« cut it c in gojiie v sebi
sveto dolžnost: oh'raniti svojo ma;
terno besedo in vero svojih očetov.
Ni prazna puhlica, kav smo zapisali,
temveč vemo, da je naše ljudstvo
pripravljeno s svojo srčno krvjo
podpisati zgorno svojo nalogo.
Na žalost pa moramo ugotoviti,
da se med našim ljudstvom sem pa
tja pozablja na to veliko in cast no
nalogo. Z vadostjo v srcu mo;
ramo siccr ugotoviti, da so mno;
žice, ki siede praporu »Gor. Straf
že« ostale skoro brez ixjeme njene;
mu programu zveste in da o usko;
kih v nusih vrstah prav za prav ne
smemo govoriti. Če pa pogledamo
na ono stran, ki je po zatrdilih svo;
jega časopisja in svojih predstav;
nikov baje cdina prav a in resnična
zastopnica slovenskega Ijudstva v
Julijski Krajini, vidimo marsikje
precej nevšečno sliko. Mogočni
možje, ki so si večkrat lastili prvo
besedo med nami, so brez rdečice
na obrazu, iz častihlepnih ali korU
stolovskih obzirov zajadrali v ta>
bor, ki našemu zivlju ni nič prijn;
zen. Pa pustimo jih tarn, kjer so.
Saj jih njihovi lastni pristaši ne mo;
rejo braniti in moramo z.adnje case
čitati dolgovezne članke v »EdU
nosti« o »narodnjakih« na    Sežan;
ščini. Poglejmo rajši kako je v na;
ših vrstah, če se tudi med nami ne
pojavljajo kakšni nezdravi izrast;
ki? Z žalostjo v srcu, tod a v upa;
nju, da se bodo razmere poboljša;
Ie, moramo zapisati, da smo imeli
zadnje dneve priliko videti nekje,
— kraja za danes ne imenujemo, —
našo mladino, ki se je ponašala
takö, da ji nikakor ne moremo iz;
reči našega odobravanja. Pohlev;
nost in ponižnost sta lepe čednosti,
ioda če.se izpaseta v hlapčevsko
ubogljivost, postaneta kvarljivi za
naš značaj in sta nečastni za naš
narodni ponos: vodita nas na kriva
pota.
Poudarimo zato zopet danes!
Ostanimo značajni. Svojo osebnost,
ki smo si jo ustvarili iekom let, či;
slajmo in ne dajmo jo na prodaj za
kakc mimoidoče udobnosti in ugod;
nosii. Ker nam značajnor.t budi
tudi ponos, zavedajmo se vedno
svoje osebne vrednosti. Otročja
ubogljivost nasproli kakšnemu po;
deželskemu oblastniku ni na mestu
in nam ne dela časii.
Druga misel, ki nas morn vedno
prešinjati je: tu je naša domačija
in v tej hočemo ziveti koi zavedno
in značajno ljudstvo. Hoditi hoče;
mo vedno mvno pot, ki nam jo čr;
tata naša narodna zavest in sveti
nauk božje Besede. Samo na ta na;
čin ostanemo vredni sinovi svojih
dedov in si bomo priborili iudi spo;
stovanje onih, ki nas vladajo. Ne;
značajni šibkeži niso nikomur v
spodbudo in ne bodo dosegli nik;
dar, da bi bili cenjeni.
DNEVNE VESTI.
KONCERT »MLADIKE«.
V  soboto 24. t. m. ob osmih    in
pol zvečer se bo vršil v Marzini*
ievi dvorani koncert pevskega zbo?
ra »Mladike«. Vodi ga zborovodja
g. Lojze Bratuž,    sodeluie tenorist
g. Joško Bratuž in bariton   g. Oko
Franko; pri klavirju spremlia gdč.
Zala Vukova.
Spored je tak: 1. E. Adamič: Ci?
ganska posmehulja. 2. E. Hochrei«
ter: Uspavanka. 3. V. Vodopivcc:
Poljskc rožc. Pojc mcsani zbor. —
4. F. S. Vilhar: Ukazi. 5. F. P. Tosti:
Sen. Poje baritonist g. O. Franko.
6. Harm. Oskar Dev: Kako t'bom
ljubila? 7. Harm. Oskar Dev: Poj*
dem v Rute. 8. Harm. Klinar^Fer*
jančič: Vzdihljaji slepca. Narodnc
nesmi. Pc?je mcšani zbor. — Od-
mor. — 9. E. Adamič: Nocoj je pa
svetla noč. 10. I. Hatze: Da sem bo;
gat... Poje tenorist ü. J. Bratuž.
11. E. Adamič: Nina mia son bar*
carolo. 12. Harm. O. Dev: Strašno
Urmi in se bliska. 13. V. Vodopivec:
Žagar. Poje mešani zbor.
Vstopnina jq običajna. Vstopni?
cc sc bodo dobile v njedprodaji v
Katoliški knjisiarni. V dvorani bodo
ventilatorji.
Jemljemo na znanie!
V  zadnjem uradnem listu gospo;
da šolskega skrbnika drja.    Josipti
Reine    je objavtjena neka    ugoto;
vifev, ki se glasi: »Poslanec   Besed?
njak je trdil (mišljen je njegov go;
vor v    rimskem    parlamentu),    da
šolski skrbnik v Trstu neposredno
ali posredno pritiska    na    učitelje,
naj se ne vpišejo v organizacije ra;
zen v A. N. 1. F. (fašistovska učb
teljska organizacija). Nj. E. minis;
ter pa je jasno in določno odvrnil,
potem. ko je od drugod zvedel za
čisto resnico, da ni šolski skrbnik v
Trstu nikdar bodisi neposredno ali
posredno vršil pritiska, katerega ga
doV/.i poslanec Besednjak.«
To izjavo gospoda šolskega skrb;
nika jemljemo na /nanje in želimo,
da bi in izjava vedno in vsekdur ve;
Ijala v polncm obsegu. Vcseli nas,
da gospod Reina sum izjavlja, da ni
nikdar silil slovenskega učiteljstva
v kakšne organizacije. Naj bi se
po vzgledu svojega predstojnika
ravnali tudi vsi oni okrožni ravna;
nutelji, ki v skrbi za kruh ali v tru;
du za boljše mesto drugače ravna;
jo; To naj gospod komendafor Re;
ina doseže od svojih podložnih in
šteti ga bomo morali med može, či;
gar resnim besedam sledijo tudi
resna dejanja!
»Kolači«.
Pod tern naslovom smo priobčili
v zadnji »Straži« notico o nekih
kolačih. Danes priobčujcmo pa sle?
deči  popravek:
»Po zagotovilih, ki smo jih dobili
na Vogerskcm, je neki karabinijer
ob priliki xegnanja opozoril neko
prodajalko kolačev, naj bi imela
drugič na njih poleg slovenskih tu?
di italijanske verze, ker je v teh
krajih poleg slovenskega v rabi tudi
italijanski jezik.
! Karabinijer pa ni prepovedal pro?
j dajati kolaee, zlasti, ker ni videl v
j tcm dejstvu nikakšnega prestopka
i zakonitih naredb ali odredb. Tak?
I šna je resnica.«
Občni zbor »Slovenskega sirotišča«
bo dne 29. julija ob 10 predp. v last*
nih prostorih. K obilni vdelcžbi
vabi                                   odbor.
Obrtna sola
v Gorici je pretekli teden zaključi*
la svoje šolsko leto. Gojcnci in go*
jenke so pokazali trud celega leta
na lepi razstavi roenih izdclkov, ki
f*. bila dostopna občinstvu do 20.
t. m. Izdclki, zlasti goienk, so res
občudovanja vredni. Priznati je tre*
ba, da vrši obrtna sola v Gorici
svoj namen prav dobro.
Izlet za sadjarje.
Goriški kmetijski ur,ad vabi vse
sadjarje, da se udcleže poučnega
izleta v Massolombardo, ki je lani
tako lepo uspel. Kdor misli iti na
izlet, naj se prijavi pri kmetijskem
uradu v Gorici, via Trieste st. 43.
Hvala naše Mohorjeve družbe.
> Ugledna socialna revija »Socialna
misel« je v svoji zadnji številki zelo
pohvalila »Socialno čitanko«, ki jo
je lani izdala naša Mohorjevfi
družba: Takole pove: »Socialna ČU
tanka« je zanimiva, ker je prav za
prav prva te vrste v naši borni so?
ciološki literaturi, zanimiva pa tudi
radi poguma Goriške Mohorjeve
družbe, ki je izdala svojim mnogo?
brojnim udom tako knjigo.« Tako
se glasi o nas tuja hvala. Mohorjani,
cenite tudi Vi svojo matico in pri?
tegnite med Mohorjane še novih
udov.
Izsuševanje močviria.
1 Kmetijski urad v Gorici nam jav?
Ija, da je bilo mocvirje pri Razdr?
tern stavljeno v prvo vrsto izsuše?
valnih del. Z izsušenjem bo pridob?
Ijenih okoli 600 arov plodne zem?
lie, ki je danes močvirnata. Ta
vladni ukrep znači, da se bodo ob?
lastva brž lotila tudi izsuševanja
Lijagovega ozemlja, ki spada prav
gotovo v prvo stopnjo sličnih del.
Odboru, ki je snrožil to pereče
vprašanje gre vsa hvala prizadetih
posestnikov.
»Naš Čolnič«.
Zopet je zaplul med naše društ?
venike naš »Čolnič«. Vsebina je to
pot kaj lepa. Na uvodnem mestu
je globoko občutcna Prcgljeva »Mo*
litev«. Kdor se vanjo poglobi, bo
spoznal, kaj je vernost. Tudi drugi
članki so zanimivi in živahni, da
se jc kar treba čuditi, odkod dobi
urednik sotrudnike v tei dobi, ki
je za časnikarje in pisače čaš »kis?
lih kumarc«. Pa za »Čolnič« gotovo
ne; saj zatrjuje urednik, da so mu
obljubili prispevke še marsikateri
drugi znani slovenski pisci. To je
znamenje, da postaja »Čolnič« že
nekaj vcč kot zgolj društveni vest?
nik. Ali se tega, clan in članica
prosvetnega društva, tudi zavedas
s pridnim agitiranjem zani?
Prava pot!
Od nekod nam pišejo: Prcteklo
nedeljo je »Mirensko prosvetno
okrožje« povabilo svoje Clane na
romanje na Grad. K mizi Gospodo?
vi je pristopilo čez 400 fantov in
mož. Govoril jim je zvezni tajnik,
pomagali so tudi čč. gg. lazaristi.
Hvalevredna je vnema, da znajo
naši prosvetni delavci našo mladino
tudi versko vnemati. Taka okrožna
romanja naj bi se po možnosti vpe?
Ijala tudi po drugih okrožjih. Sadov
bo obilo!
Knjige Goriške Mohorieve družbe.
Letošnjo jesen bo Mohorjeva
družba poslala svojim udom pet
knjig: 1.' Koledar za'lcto 1927. — 2.
Domačo povest »Jelkin nageljček«,
spisal Evgen Kumičič, prevedel dr.
A. Kacin. — 3. »Legenda o sv.
Frančišku«,  spisal  Ksaver  Mcško.
— 4. »Luč v tcmini'-; ta knjižica pri?
naša kratke življenjepise znameni?
tih mož, ki so iskali in našli Boga.
—  5. Za otroke izide   lepa   knjiga
»Moji prijateljčki«, bogato okraše?
na s slikami. — Za vseh pet knjig
plačajo udje šest lir. Kdor se ni še
vpisal, naj pohiti in naj    se prijavi
pri bližnjem g. duhovniku ali pa naj
pise naravnost na Goriško Mohor?
jevo družbo, Gorica, Corso Verdi 1.
Splačana visokost.
V  Trstu je bil za jugoslovanske?
ga gcneralnega konzula mlad in iz?
obražcn gospod Dušan Stepanovič.
Po vsem mestu in v odličnih druž?
bah je bilo znano, da dela ta go?
spod zclo potratne spreiemc in po=
icdine, ki so stale po par tisočakov.
Naravno ie, da so vsi krogi smatra?
li elegantnega diplomata za sila bo?
Catena. Kmalu so se pa razširile go?-
vorice, da gospod    Stepanovič    ne
dela prav. Vlada ga  jc poslala za?
tegadelj iz Trsta v Gradec na nižje
mesto, v Trst pa je poslala odlič?
nega in resnega    gospoda    Saviča.
Ko bi imel prejšnji konzul predati
svojemu naslcdniku vse posle, ga ic
naenkrat   zmanjkalo — z 1.200.000
dinarji in bržkone tudi s kako dr?
žavno tajnostjo.
Strakovite poplave.
Vsa Jugpslaviia je pod strahovi?
tim vtisom velikanskih povodnii.
Posebno ob Savi in Donavi, najro?
dovitnejših žitnih krajih, ie ljud?
stvo udarjeno. Voda je predrla na?
sipe in vničila na daleč okrog vse
kar je mogla doseči. Skoda je veli?
kanska. Vlada se posvetuie, kako bi
poplavljcncem v prvi sili pomogla.
Po vseh mestih se zbiraio zbirke za
nesrečne poplavljence. Celo Musso?
lini je izrazil vladi v Beograd\? svo?
je sožalje nad nesrcčo, ki jo bo ob?
čutila cela država.
Frank je vedno na r>oti.
V  Franciji si ne moreio več po?
magati. Finančni ministri kar zapo?
red skušajo svojo srcčo, a nobene?
mu ni še uspelo, da bi ozdravil ne?
srečno trancosko valuto.    Cesar ni
nobeden pričakoval, to se ie zgodi?
lo: Briand se je moral s svojim si?
nančnim ministrom Caillauxom u?
makniti. Na površje je spet splaval
Herriot, ki ima za finančnega mi?
nistra De    Monziea.    Kako    dolgo
bo novi voz vozil, se še ne ve. Bo*
lezen se je pač pregloboko zajedla
v frank. Morda ob priliki zopet ob?
širncje sprcgovorimo o njej.
Štirje okraji prvačijo!
Med posameznimi župnijami se
je razvila prava tekma: Kje bomo
več udov nabrali za Mohor jevo
družbo! Najbolj so letos napredo?
vale dekanije Biljana, Bovec, Hru?
šica, Jelšane in zavedna Idrija. Bog
živi prijatelje domače Mohorjeve
družbc!
Porcijunkula.
V  samostanski cerkvi Sv.    Križu
na Vipavskcm bomo kakor    vsako
leto, praznovali porcijunkulo z od?
pustki.  Začetck opoldne  1.    avgu?
sta    potcm    molitve vso    noč    in
ves dan 2. avgusta do polnoči. Da
si pridobimo    odpustek,    moramo
prejeti  zakramente  sv.   pokore  in
sv. obhajila.    Spoved    in    obhajilo
moremo opraviti, kjer hočemo 30.
in 31. julija in 1.—2. avgusta, pod
pogojem, da obiščemo samostansko
Stran 2._______________________________________________________»OORISKA STRA2A«
i
cerkev   od poldne 1. do polnoči   2. !
avgusta in pri obiskovanju molimo i
6 očenašev, 6 češčenamarij in 6 cast
bodi po namenu sv. očeta. Vsako?
krat, ko se obišče cerkev,   se   dobi
popoln odpustck, ki <*a moremo en*
krat nakloniti sebi, dru^c pa za du?
še v vicah. 1. avg. ob 6 zvečer pri* I
diga, če mogoče,    in blasjoslov,    2.
av^. prva maša ob 5., ob 6. pridiga
in maša, ob 10. pridi^a in peta maša
— ob 11. zadnja tiha sv. maša. Po*
poldne ob 2. uri litanije — Te De*
um — Tantum ergo, blagoslov.
Za voznike in avtomobiliste.
Gostilničar 1. Droč pri »Reichn«
v Gorici na Kornu ie na novo otvo*
ril hlev in lopo za vozove in av;
tomobile.                                           \
Izvrstno orožie.                 I
V Gclsenkirchenu na Nemškem
je iznašel nekdo prav izvrstno ob-
rambno orožje. To jc maihen elck«
trični aparat v obliki žepne ure, ki
ima napetosti za 10.000 voltov. Ta
ura se nosi lahko tudi na roki. Na*
padalca se ubraniš, da se ga le tak*
neš s to uro. Elektrieni tok na onin-
mi, da se ne more več zganiti. No*
vo iznajdbo bodo vpcljali r>ri ncm*
ški policiji.
Tržne cene v Gorici
dne 20. juli.ja 1924.
Čcsnik kg L 4—5; zelie L 0.80 do
1.20; kislo zelje L 1.40--1.60; ko*
renje L 0.60—0.70; kumarc L 0.80
do 1.20; čebula L 0.90-1; pesa L
0.50—0.60; fižol navaden L 2—2.20;
fižol koks L 2.60—3; salata L 0.60
do 0.80; jajeniki (melanzane) L 1.20
do 1.60; krompir L 0.30—0.40; pa*
prika L 2—2.20; paradižniki L 1.20
do 1.60; ßetcrsilj L 0.80—1; radič
L 0.50—0.70; špinača L 0.40—0.50;
zelena L 0.80—1.20; fižol stročji
L 0.80—1; vrzote L 0.40-0.60; bu*
čice L 0.40—0.70; rožiei L 1.604.80;
figc L 0.60-0.80: limoni L —.15 do
0.25; jabolka L 0.80—1.20; lešniki
L 2—2.40; hruške L 2.20—2.60:
breskve L 4—5j slive L 0.80—1.20;
surovo maslo L 14—16; presno ma*
slo L 18—22; mleka liter L 1.20 do
1.40; med kg L 10—12; jaica L 0.55
do 0.65; seno q L 32—45; slama L
22—26.
Kai ie noveqa na cleželi ?
Št. Maver.
V  nedeljo popoldne ine je lepo vre-
me zvabilo v prijazni Št. Maver. Zve-
*del   sem.    da    so   šli   pevci   goriške
„Mladike" obiskat štmaversko drustvo.
Prav lepo je biio med življenja polno
mladino. Marsikaj sem zvedel. Tudi o
grobi   neotesanosti    nekega    mladcga
fanta iz Gorice, ki   se je na vsak na-
čin silil v društvene   prostore in med
naŠe   fante   ter   prav   grobo   napadal
krsčansko prosvetno   gibanje.   Ker se
je zbal   odposlanca   P. Z.   se   je  kar
zlagal, da je včlanjen v tamošnje pro-
svetno društvo.   Še   le na  prav resen
opomin se je odstranil. Nak, olikan pa
ni tisti fant, ki je včlanjen v liberalni
Zvezi.
Gaberje pri Mirnu.
Naša prireditev, ki se je  vršila dne
II. t. in. je precej dobro izpadla. Radi
slabega vremena je seveda točnost od- '
padla, zato naj nam slavno občinstvo
oprosti.
Zahvaliti se moramo v pi vi vrsti g.
Rudolfu Devetaku za režijo igre ter
za slikanje krasnega odra, „Prosvetne-
mu društvu" iz Mima, ki je sodelo-
valo z nami in g. maskerju Fr. Vuku
ter našemu pevovodju g. Siliču Roma-
notu za trtid, ki ga je imel z nami.
Zahvaljujemo se tudi gosp. Primožiču
Francu za romantičen prostor, ki ga
nam je blagohotno prepustil in slav-
nemu občinstvu, ki se je kljub slabemu
vremenu polnoštevilno odzvalo našemu
vabilu.                                    Odhor.
Cerovo.
V  nedeljo   4.   t.   m,   je bil za našo
vas pomenljiv dan. Naše   mlado  dru-
Štvo   „Danica"   je   imelo   svojo   prvo
povojno prireditev.   katere  se je vde-
ležilo kljub   slabemu vremenu |e pre-
cej ljudstva iz raznih   krajev. Še celo
iz oddaljene Fojane so bili med nami.
Števerjanski pevski zbor je   s   svojim
„Kolom" moral ponavljati. Dekleta so
morale ponavljati svoje „Gospodične -
kmetice".   Tudi   deklamacija   je  jako
ugajala, le Skoda, da je bila za odda-
ljene malo   slišna.   Igralci   trodejanke
„Užitkarji"   in   burke  „Zaklad" so se
z neznatnimi hibami vrlo izkazali, tako
da se kar nič ni opazilo, da so prvič
nastopili.   Požrtvovalno    prizadevanje
igralcev in pevskega zbora je  bilo ta
dan kronano z lepim   uspehom, ki bo
kazal pot za nadalnje   prosvetno delo
in do še lepših uspehov, Živeli !
Vrhpolje pri Vipavi.
Izredna slavnost je bila preteklo ne-
deljo: Nova maša, in to že tretja po
vojni v naši majlini vasi. Menda je to
edini slučaj v celi goriški nadškofiji.
Vsa vas je bila praznično odeta, pov-
sod slavoloki in mlaji. Cesta posuta s
evetjem in ze'enjem. Cerkev je bila po
jako vzornem načrtu spremenjena v en
sam krasen šopck. Številen pevski zbor,
ki ga lahko štejemo med ene najboljših
v Julijski  Krajini  je pri niaši   povišal
slavnost do viška. Popoldne je bila «v
društvenem „Domu", krasna, res dnevu
primerna predstava: „Skrivnost svete
maše". Igra je dovrSeno delo slovitega ;
španskega dramatika Calderona. Slov.
prevod je priredila m. Elizabeta. Igra
je v celoti dosegla popoln uspeh. Pri-
poročamo za podobne prilike. Vrhpo-
ljci, s svojim požrtvovalnim ;delom ni-
ste le poeastili svojega rojaka č. g. no-
vomašnika, marveč" ste tudi dvignili
ugled svoje občine, in dali dolžno hvalo
Bogu za cast, ki jo je naklonil vaši
vasi.                                                       j
#    *    *
Kat. prosvetno društvo v Vrhpolju
priredi, kakor je bilo ze v Straži na-v
povedano, v nedeljo 25. julija ob treh
in pol popol. veselico. Na sporedu je
poleg petja tudi velika igra: „Zlata-
rjevo zlato".
Bača pri Sv. Luciji.
(Smrtna kosa.)
Komaj mesec dni je preteklo, kar
je tukaj umrl mož - poštcnjak Franc
Kofol iz št. 2 in že imamo zopet mr-
liča v vasi. Dne 10. t. m. je namreč
umrl tukajšnji posestnik Andrej Kra-
gelj. Bil jc priden gospodar in skrben
oče svojim številnim   otrokom, katere
j je vse lep odgojil v krščanskem duhu.
Pokojnik je bil radi svoje pridnosti za
vzgled vsem vaščanom, kateri so ga
tudi zelo spogtovali in cenili, kar je
pokazal tudi  pogreb,   pri   katerem   je
I števino občinstvo spremljalo pokojnika
| na zadnji   poti.   Pokoj   njegovi   duši!
\ Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
Cerkno.
Izredno vesel dan smo doživeii 11. t. in.
! Že nekaj dni prej se je pripeljal do-
| mov g. novomašnik Ivan Eržen. Pri-
i peljal se je, da med svojimi rojaki, v
svoji rojstni vasi, daruje Najvišjemu
svojo prvo daritev. In Cerkljani ter o-
i koliška sela so pokazala, da jiin je ljub
| prihod maziljenca Gospodovega. Cel
teden so se pripravljali, da dostojno
okrasijo rojstno hiso, trg in cerkev. Tri
dni so pritrkavali, fantje so nasekli
mlajev, dekleta zelenje. Spletle so vence,
nasadili mlaje — in na dan nove maše
je bilo vse okusno ozaljšano. Vsa cast
jim! Vedno večja moožica se je zbi-
rala na okrašenem trgu. Vedno živah-
nejše je bilo v župnišču, kjer so se
zbirali duhovniki iz okolice, tovariši
g. novomašnika, bogoslovci in drugi
svatje. Zvonovi so slovesno zazvonili
— veličasten sprevod se je razvil v
j cerkev sv. Ane. In v njem novomašnik,
vitka lepa postava v častitljivi mašniš-
ki obleki. Ob strani vč. g. dekan. Orglje
zabučijo, prijetno petje se razlije po
cerkvi — novomašniku v pozdrav.
Na prižnico stopi govornik, domačin
c. g. Ciril Sedej. V krasnem govoru
opiše častitljivost mašnižkega stanu,
grenkosti in veselja v njem — pa ve,
da se novomašnik veselja ne bo branil,
grenkosti ne bal! Ob sklepu prosi no-
vomašnika, naj blagoslovi stariše svoje j
sobrate svoje, in tovariše, brate in se- J
stre,  prijatelje  in  znance!  Nato  začne '
slov. sv. maša.  V začetku  tihi,  tresoči I
se glas novomašnika postaja vedno bolj
sonoren in petje izvrstnih   cerkljanskin
pevcev mu prijetno odgovarja. Ob sploš-
nem ganotju je bila zaključena prelepa,
redka cerkvena slovesnost.
Ravne pri Cerknem.
Že dolgo  se nismo oglasili   z dopi-
som v javnosti, čeravno se precej gib-
ljeno v našem prosv. društvu „Zora" in
tudi v mlekarski zadrugi.   Dne 27. ju-
nija se je vršila  veselica  in  se čez 8
dni ponavljala. Vprizorili smo šaloigro
„Davek' na  samce".  Nastopil   je   tudi
pevski zbor z  raznimi  precej   težkimi
pevskimi točkami.   Mladi igralci, ki so
prvikrat   nastopili,   so   pokazali   svoje
lepe zmožnosti,  od   katerih še   veliko
pričakujemo,  kakor  Lipe,  Gašper,  itd.
Jako dobro so nastopala  tudi   dekleta.
Najbolj   smo   se   pa   smejali   zvitemu
Jaki,   katerega je  s  polnim   uspehom
prednašal naš Joško.   Veliko   lepše   bi
uspela veselica, če bi bilo tudi 'vreme
| nam  naklonjeno.   Za  ta  uspeh   gre  v
| prvi vrsti zahvala našeinu neumornemu
j gospodu župniku, ki se ni vstrašil truda,
i ki ga   povzrocajo   take   prireditve   po
! nasih malih gorskih vasicahf Želeti bi
| bilo, da bi za bodoče prireditve poka-
zali malo več zanimanja — društveniki
sami!
[„Goriška Straža"
v vsako hišo!
Spodnja Idrija.
(Šolska prireditev).
V nedeljo dne 11. julija 1926. je pri-
redila šolska mladina  v Spodnji Idriji
| za sklep šolskega leta svojo šolsko pri-
reditev. Program je vs'eboval razne
pevske točke in pa igro: „ Izgubljeni
raj." Zvon naznani začetek, vse utihne,
zastor se odgrne in na odru vgledamo
zbor deklic, ki je pod vodstvom gč.
učiteljice Bloudekove odpoje pevske
točke, kar jih je bilo na programu, tako
lepo in precisno, da je izval aplavz
pohvale .pri poslusalcih! Precej dolga
in težka igra „ Izgubljeni raj" je bila
vprizorjena tako izborno, kakor da bi
nastopili pravi gledaiiški igralci v ka-
kem velikomestnem gledališču. Lep
oder, krasne scenerije in kostumi graj-
ske gospode   —   vse  to  je očarajoče
! vplivalo na občinstvo — kako pa Še
le igralke, ki so tako samozavesino
nastopale in brezhibno reševale svoje
vloge, da jih je vse občudovalo! Splo-
s'na je bila sodba da kaj tako lepega
šolska miadina v Spodnji Idriji še ni
vprizorila!
Vdeležcnec.
Kobariški okraj.
(Moj   odgovor   na   odgovor  v    „Edi-
nosti" z dne 11. julija 1926).
Skoraj ni vredno odgovarjati na
tako smešno pisanje, ali ker sem
zadnjič obljubil naj bo. Odgovoriti bi
moral na dopis pod katerim je pod-
pisano lzobraževalno društvo „Sloga"-
Ladia. Ker se mi zdi umestno, da
društvo zastopa predsednik ali odbor,
odgovarjam istemu, oziroma njegovemu
dopisniku.
Jaz, gospod dopisnik, sem se razko-
račil kolikor je bilo  treba  in se bom
še   večkrat, ako  bo   kdo   hotel očitati
I meni ali našim društvom kaj neresnič-
I nega. Ker je to moja dolžnost. Ako bo
j pa   resnica,  bom   molčal   in   posvaril
dotično društvo.
Vi, gospod, se pa ne upate toliko
j razkoračiti, da bi se podpisali pod
svoj dopis, ker se bojite, da bi Vas
javnost poznala. Da ste vprašali „P.
Z." za prcdavatelja, ste priznali, pis-
meno ali ustmeno, to je pač vseeno.
Priznali boste tudi, da sva na poziv
„P. Z." bila pri Vas z bivšim okrož-
nim predsednikom z namenom, da se
pogovorimo o ustanovitvi društva. Ali
Vi ste nama rekli, da ste društvo že
i pred nekaj dnevi ustanovili. Govorili
i ste še marsikaj, če ravno se sedaj de-
late, da ste nedolžna ovčica in toliko
poudarjate, da ne poznate strankarske
strasti.   Ne   mislite   tudi, da   sem   jaz
tako slabega spomina, da ne vem več,
kaj sva govorila radi igre „Miklova
Zala". Na moje vprašanje ali boste res
igrali omenjeno igro ste mi odgovorili:
ne, ker je težka scenarija in nimamo
dovolj igralnih moči.
Ako bi Vi rekel: da, bi jaz kaj več
govoril, kakor sem pozneje pismeno,
kajti tudi naši igralci so imeli že u-
loge. „Ako jo boste vi, jo mi pustimo",
da sem jaz to rekel, ste si popolnoma
izmislili.
Naočnikov, gospod \dopisnik, sedaj
ne rabim, hvala Bogu. Ako učakam
visoko starost, jih bom rabil, zato pro-
sim, da mi jih vseeno kupite. Obenem
pa Vas prosim, da si kupite ene tudi
za se (ker jaz vam jih ne bom ku-
poval) ter jih nataknete in zraven
prižgite Še luč opoldne, pa prečitajte
še enkrat moj zadnji odgovor in videli
boste, da jaz nisem pisal, da se niste
udeležili naših prireditev in posebno
pa zadnje.
Preds. kobariškega okrožja
K u r i n č i č Franc,
Idrijske novice.
Umrl nam je mili prijatelj. Dne 16.
julija 1926. se je poslovil od sveta ob
4.30 uri zjutraj g. Franc D i d i č. Bo-
lehal je dalj časa, vendar je prišla lo-
čitev nepričakovano naglo.
Bil je  možak  na svojem mestti. Ko
! je prevzel gospodarstvo, so se  shajali
j prijatelji   od  blizu   in   daleč  v  tesnih,
j temnih, pritličnih prostorih gostilne :pri
I „Kroni".  Danes   sprejema   goste lepo
| urejeni Hotel Didič, najbolj   pripravno
j zavetišče tujcev. Ni  se bilo lahko od-
ločiti   k   zgradbi   takega   poslopja ob
času, ko se je že kazala denarna kriza.
Zaupanje    v   zvestobo   prijateljev   in
osrčevanje   blage   soproge je zmagalo
vse   ovire.   Sicer   ne   bi   imeli   danes
krasnega hotela.
Da žaluje družina po dobrem očetu,
je gotovo. Nobena žrtev mu ni bila
preveč, ko se je šlo za preskrbo otrok.
Oko se mu je zarosilo pogostokrat ko
je pravil o enem ali drugem svojih
sinov.
Koliko zaupanje je užival pri svojih
stanovskih tovariših obrtnikih priča to,
da je bil dolgo vrsto let, do zadnjega
dne, načelnik rokodelske zadruge.
S   pokojnim   Didičem   leže   v  grob
poslednji  načelnik  avtonomnega   cest-
nega odbora  idrijskega.   V neprijetnih
razmerah  je  prevzel to   častno mesto,
a ga je tudi častno   izvrševal. Opii se
je   takoj   na   pokr;jnega   dra.   Evgena
Lampeta, ki je kot deželni odbornikin
namestnik deželnega glavarja hotel po-
magati    posebno    našim    zapuščenim
! krajem.Časi za delo so bili kratko od-
! merjeni. Napravila se je cesta Žiri-So-
I pot   proti   Rovtam   ob Sovri, za cesto
j Spodnja Idrija-Gornja Kanomlja-Obla-
| kov-Vrii so bili Uidi napravljcui žena-
i črti, odobren proračun, začeto delo, ko
je 28. junija  1914. vse ustavil.
A tudi vojne razmere je znal po-
kojni Didič izrabiti kot načclnik okraj-
nega cestnega zastopa. Opozarjal je
vedno, kako so važne cestne zveze z
zaslednjem. Zato je razbremenil cestni
odbor in vojne oblasti so prevzele
stroške za dela na okrajnih cestah.
Tako se je razširila in lepo utrdila
cesta od Hiralnice sv. Antona v Spod-
nji Idriji proti Ledinskemu Razpotju.
Priča tudi iepi most v Podroteji, ki
veže cesti Idrija-Godovič in Idrija-
Črni vrh.
Ne pozabimo še skrbi, ki jo je imel
umrli Didič za aprovizacijo delavcev
na okrajnih cestah, ki jih je širil in
zboljšaval v imenu vojnega erarja. La-
kota je bila velika, kruha pa nič. Da
mu niso bili prisiljeni deiavci uhajati
na Dolenjsko in Hrvaško po živila, je
izbil, kar je le mogel iz zalog vojne
komande. In to ni bilo lahko. Didič
pa se ni nič bal. V zadregi je rekel:
„Bo že Bog pomagal!" In ni bil go-
ljufan nikdar v življenju vsled tega
gesla. Težko se je lotil lepe zgradbe
I hotela, hudo mu je bilo, ko je slišal o
bojkotu njegove hiše. Tudi z drugimi
križi mu Bog ni prizanažal. A geslo:
„Bo že Bog pomagal!" se je obneslo
vedno.
Prijatelj, pri Bogu, v katerega si to-
liko zaupal, najdeš tudi večno srečo!
PriloRS,, Goriške Straže" St. 50
»UORiSKA STRAZA«
Stran 3.
\z mednarodnega zborovanja na Angleškem.
Poroca poslanec dr» Besednjak.
V Londonu, mescca julija 1926.
Zaclnjc dni preteklcga mcseca se
je pričelo v Lonclonu važno zboro?
vanje, na katerem so bill zastopani
tudi Slovenci in Hrvati v Italiji. Vr?
šil se je letni občni zbor Medna?
rodne zveze društev za Zvezo na«
rodov. Ker marsikatcri čitatelj go?
tovo ne razume pomena te organic
zacijc, sc mi zdi potrebno, da na?
pišem uvodoma nekoliko pojasnila.
Kaj so društva za Zvezo narodov?
Ko se je ob koncu svetovne voj?
ne ustanovila na pobudo predsed?
nika Wilsona Zveza narodov, so
mnogi po pravici dvomili nad ob?
stankom in vcljavo novc ustanove.
Zakaj Zveza narodov ie bila organi?
zacija zmagovalcev, da bi si ohranili
uspehe voine, ki so jim bili zajam?
čeni po mednarodnih pogodbah. Iz
zveze je bila izključena Nemčija in
Zdr. države Severnc Amcrike, ki
so zvezo prav za prav ustanovile,
so bile tako vzncvoljene, da se
sploh niso vpisalc. Do danes Ame?
rika ni še vstopila. Ravnotnko stoji
ob strani Sovjctska Rusija in mos?
kovska vlada dela odločno propa?
gancio proti Zvezi narodov. Ni mo?
gočc torej trditi, da bi bila zveza or*
ganizacija vseh držav in narodov.
ko manjkajo v njej nekatcre naj?
večjih dežel na svetu.
R^azen tega so zastopane v zvezi
samo države in ne narodi. V Žene?
vi, kjer se nahaja scdež in palača
zveze, sc vdeležujejo zborovanj iz?
ključno odposlanci vlad, ministri
itd. Ustanova bi se morala zato
imenovati prav za prav Zveza vlad
ali držav in ne narodov.
Zveza ima še drugo hibo. Pre?
mnogi zastopniki držav so v srcu
nasprotniki Zveze narodov, čeprav
so njeni člani. To se zdi čudno, pa
je razumljivo, ako pomislimo, da
ie glavna naloga Zveze narodov
vplivati na notranje razmcre posa?
mezni držav, in tega vladni možje
ne vidijo radi. Ako bi mogli, bi ti
gospodjc zvezo kratkomalo ukinili
ali ji pa pristrigli tolikanj pcruti, da
bi bila brez vsake resnične oblasti.
Vlade in ljudska volja.
Ni čudo, da je rcsniene prijateljc
sporazuma med narodi, moeno za?
skrbclo, kaj bo z usodo Zveze na?
rodov. Upravieeno so se bali, da
postane Zveza prazna in brezpo?
membna ustanova, ki ne bo imela
prav nobenega vpliva na politieno
življcnje narodov. Politika med dr?
žavami se bo pomikala po starih
potih, narodi se bodo kakor vcdno
klali tudi za naprej v medsebojnih
vojnah. Kaj ukreniti, da se reši ve?
lika ideja miru in se današnja zve?
za sprcmcni polagoma v resnieno
prijateljsko zvezo vsch narodov?
Sklenili so, da je treba poklicati na
pomoe ljudske množice. Dokler bo
ljudstvo brezbrižno in se ne bo ho?
telo peeati s politiko, bodo vlade
res dclale, kakor sc jim bo zljubilo.
Ako se pa v vsch državah sveta
prebude miljoni mož in žcna k po?
litični zavesti in se posfcavijo trdno
in odločno na program Zveze na?
rodov, se vlade ne bodo mogle dob
go upirati ljudskemn mnenju in se
bodo prej ali slej uklonile. Treba je
zato ljudstvo dramiti in organizi?
rati in ga navdati s sovraštvom do
nasilja ter prežeti z navdušenjcm
za mednarodno pravico. Spori med
narodi se ne smejo več rcševaii z
orožjem, temveč s sporazumom.
Ljudstvo mora nastopati odločno
proti krivicam, iz katerih se pora?
jajo vojne, zagovarjati mora vsclej
pravico šibkih. Potegovati se mora
med drugim za narodne manjšine,
zakaj zatiranje manjšin je eden
poglavitnih vzrokov oboroženih
spopadov med narodi.
Vse ideje in zahteve, ki bi morale }
biti resnični in neskvarjeni pro*
gram zveze narodov, naj preidejo
potom posebnih organizacij v meso
in kri ljudstva. Te organizacije so
društva za Zvezo narodov.
Ako je današnja Zveza narodov
v Ženevi organizacija vlad, naj bo*
do naša društva organizacija ljud?
ske volje.
Ideja se širi po vsem svetu.
Tako delo je težko in se pomika
le poeasi naprej. Živimo pač v dobi
ljutcga nacionalizma in na novo
rastočega militarizma. Navzlic te?
mu so se ustanovila do danes skoro
v vseh državah društva za Zvezo
narodov. Takih društev imamo n.
pr. v Italiji 10. med katerimi sta tu?
di organizaciji tirolskih Nemcev ter
Slovencev in Hrvatov. Skupni se?
dež naših društev je v Rimu. Itali?
janske organizacije so pa le del ve?
like mreže, ki je razprostrta po
vsem svetu. Društva vseh dežela
tvorijo namreč mogočno mednarod?
no zvezo z glavnim tainištvom v
Belgiji, in sicer v Bruslju. Da bodo
imeli čitatelji približno sliko o mo«
či te organizacije, našfcjem na tem
mestu države, iz katerih so prišli
letos odposlanci k zborovanjcm na
Angleško. Prišli so iz Belgije, Spa?
nije, Ncmčije, Avstrije, Bolgarije,
Kitajske, Združenih držav Severne
Amerike, Jugoslavs c, Francijc, Vc=
like Britanije, Grčije, Ogrske, Ita?
lije, Irske Svobodne Države, iz Ja?
ponskega, Letske, Palestine, Ko?
landske, Poljske, Romunije, Rusije,
Švedske, Švice, Češko ? Slovaške in
Litvanske.
Da ima ta mednarodna organiza?
cija danes že precej vpliva in jo
voditelji uradne politike vpošteva?
jo, vidimo že iz tega, da je Zveza
narodov odposlala na Angleško po*
sebnega opazovalca, ki je prisostvo?
val vsem sejam in zborovanj cm.
Ravnotako je prišel iz Svice odpo?
slancc Mednarodnega delovnega
urada, ki se bavi v imenu Zveze na?
rodov s socialno, predvsem z de?
lavsko zakonodajo.
Kako deluje naša Mednarodna
organizacija?
V Bruslju ima, kakor sem žc
omenil, glavno tajništvo. Tarn so
tudi osrednji uradi s stalno nastav?
ljcnim uradništvom. Ker je delova?
nje zveze razširjeno na vsa vpraša?
nja, ki se tičejo Zveze narodov, so
njeni posli zelo mnogoštcvilni in
zato je morala porazdeliti delo med
različne stalno delujoče odbore.
Tako obstoji odbor za socialno in
delavsko zakonodajo, odbor za na?
rodne manjšine, politični odbor,
odbor za pravna vprašanja itd. Ve?
eina teh odborov deluje stalno te?
kom celega leta in sklieuje zdaj v
tem zdaj v drugem mestu Evrope
Clane k sejam. Tako je imel na pri?
mer odbor za narodne manjšine ok?
tobra lanskega leta sejo v Lozani
(Svica), marca tega leta sejo v 2e*
ncvi, v preteklem juniju sejo v Lon?
donu in prihodnja seja se bo vršila
v Solnogradu na Avstrijskem. Glav?
no tajništvo pošilja posebne odpo?
slance v različne dežele, da pro?
učujejo razmere in poročajo o tem
centrali tcr obenemu zboru. Mnogo
dcla vrše tudi društva v posamez?
nih državah. Najživahnejše se gib?
ljejo na Angleškem, kjer šteje or?
ganizaeija nie manj ko pol miljona
plačujočih članov. Navdušenje za
idejo Zveze narodov je tukaj tako,
da žrtvujejo nekateri ljudje organi?
zaeiji ves svoj čas in zelo mnogo?
denarja. Neki Anglež, gospod Da?
vid Davies je daroval samo letos
organizaciji približno 10 miljonov
lir. Mož mora biti vsekakor zelo
bogat. Ko smo se odpeljali iz Lon?
dona v mesto    Aberystwith,    (izg.
Eberisvit), ki leži na obali Irskega
morja, smo bill vsi, to sc pravi 150
oseb, pet dni njegovi gostje. Že ta
izdatek bi bila prav lepa dota za
našc razmere. Izraeunal sem, da je
potrosil gospod Davies za nas v teh
petih dnch nad 100.000 lir.
Take so razmere na Angleškem.
Mi Slovenci in Hrvatje smo seveda
pravi reveži. Razcn našega drnštva
v Italiji ne obstoji med Slovenci in
Hrvati še nobeno društvo za Zvezo
narodov. Danes imajo edino le
Srbi lastne organizacije v Belgradu.
Zborovanja v Londonu.
Mednarodna zveza ima vsako 1c?
to občni zbor, ki traja več dni in na
katerem pridejo do besede zastop?
niki vseh odborov. Sklepi obenega
zbora se objavijo v časopisju in
večkrat se predložijo v vednost
Zvezi narodov. Naša društva vrše
tako precejšen pritisk na javno
mnenje sveta in deloma tudi na
vlade poedinih držav. Letos se je
vršil občni zbor na Angleškem, kjer
smo bili Slovenci in Hrvati prvič
zastopani. Prisostvovala sva zboro?
vanjcm jaz in dr. Wilfan. Vdeleže?
val sem se posvetovanj različnih
odborov, a zanimal me je v prvi vr?
sti odbor za narodne manjšine.
2al, da ne morem priobeiti vsega,
kar so tukaj govorili, kajti javna je
bila samo cna seja. Tej so priso?
stvovali anglcški časnikarji in kar
se je tu dogodilo, born priobčil. Vse
ostalo moram zal zamolčati, zakaj
predsednik odbora za manjšine (go?
spod Dickinson) je izreeno pouda?
ril, da se te stvari ne smejo obelo?
daniti.
Program je obsegal nastopne
točkc: Potovanje glavnega tajnika
mednarodne zveze profesorja Ruys?
sena po Romuniji, Bolgariji in Ju?
goslaviji in položaj tamkajšnjih
manjšin. Nato poročilo predsedni?
ka odbora gosp. Dickinsona o bo?
dočnosti narodnih manjšin vobče.
Sledil je predlog, naj se ustanovi
poseben časopis, ki bi poročal stal*
no o položaju narodnih manjšin.
Naslednja točka se je tikala tirol?
skih Nemcev, Slovencev in Hrva?
tov v Italiji. Ob sklepu bi se moral
pečati odbor z židovskimi manjši?
nami na Poljskem in z manišinami
na Turškem.
Narodne manjšine v Bolgariji,
Romuniji in Jugoslaviji.
Po teh deželah je potoval glavni
tajnik zveze in predložil odboru za?
nimivo poročilo o vsem, kar je vi?
del in slišal. »Bolgarija« — pravi
prof. Ruyssen — »ima 4 miljonc
865 tisoč prebivalcev in med temi
nastopne manjšine: 455 tisoč Tur?
kov in Tatarov, 78 tisoč Romunov,
48.000 Grkov, 15.000 Rusov, 43.000
Židov, 115.000 ciganov in par tisoč
Armcnccv.
Najvažnejša manjšina na Bol?
garskem je turška. Ona živi v zelo
dobrih odnošajih z Bolgari. Njcne
cerkve (mošeje) so spoštovane, nji?
hovo narodno šolstvo — ljudske in
srednjc sole — dobivajo podporo
od države in obeine ter sc svobod?
no razvijajo Nikjer nisem zapazil
— pravi profesor Ruyssen — ribarij
med Turki in Bolgari, četudi je med
bclgarskim ljudstvom še živo^ v
spominu turško gospodstvo. (Sele
leta 1913 so se Bolgari popolnoma
osvobodili Turkov, op. ur.)
Tudi Židje in Rusi žive na Bol?
garskem v dobrih in pravičnih raz?
merah. Imajo lastne cerkve in last?
nc sole, ki dobivajo podporo od dr?
žave in občinskih uprav.
Armcnci so prišli v Bolgarijo iz
Turčije, odkoder se je izsclilo mno?
go preganjanih kristjanov. Njih
stcvilo je majhno, a dobili so last?
no šolo v mestu Varni.
Z druge strani so Bolgari ukinili
v Varni grško šolo. To je bil odgo?
vor grški vladi ,ki je zaprla v Tra?
ciji bolgarske sole.
Edina manjšina na Bolgarskem,
ki se pritožuje, so Romuni. Romim?
ski dijaki, s katerimi sem se razgo?
varjal v Bukarešti, so mi zatrjevali,
da ne obstoji na Bolgarskem niti
ena ljudska ali srednja sola z ro?
munskim uenim jezikom. Morali so
obiskovati bolgarske sole in iti nato
v Romunijo, da se uče na vseučiliš?
ču v romunskem jeziku.«
Bolgarski begunci.
»ko govorim o manjšinah v Bol?
gariji,« — nadaljuje prof. Ruynsen
— »ne rnorem prezreti tako zvanih
bolgarskih beguneev.« Grčija in
Turcija sta sklenili v Lozani po?
godbo, ki pravi, da se morajo grške
manjšine na Turškem izseliti na
Grško in turške manjšine v Grčiji
na Turško. To je zelo enostavna
rešitev manjšinskega vprašanja.
Manjšina, ki je padla pod tujo dr?
žavo: mora zapustiti domačo gru?
do, hišo očetov in lastno zemljišče
ter se izseliti. Grkov v Turčiji je pa
bilo mnogo več — pravi prof. Ruys?
sen — kakor Turkov na Grškem.
Grkov je bilo več kakor en mil j on
preveč in vsi ti so iskali strehc na
Grškem. Kako si je pomagala iz
stiske Grčija? Iz ljubezni do Slo?
vanov je nastanila grška vlada be?
gunce v hišah bolgarskih družin v
Traciji in Makedoniii, ki je pri*
padla Grčiji. Nenadoma so se po?
javili v slovanskih vaseh tujci iz
Tureije in zascdli stanovanja do?
mačinov. Vse to se je zgodilo po
ukazu grške vlade, ki je dajala no*
vodošlecem precej proste roke, ta?
ko da so postali za bolgarsko pre?
bivalstvo pravcata nadloga. Bolgar?
ski kmetje niso mogli prenašati gr?
ških vsiljenccv in so se trumoma iz?
selili v Bolgarijo, ne da bi dobili za
zapušeeno premoženje kako od?
škodnino. V Bolgariji so se nastanili
v železniških vagonih, v tuiih stano?
vanjih in na prostem v šatorih. Bol?
garska statistika pravi, da je be?
guncev iz  Grčije približno  150 ti?
SOČ.
Kako ravnajo Romuni z Bolgari?
Nič manj žalostcn ni položaj Bol?
garov na Romunskem. Bolgari pre?
bivajo po večini v Dobrudži, ki je
padla pod Romunijo šele leta 1913.
V tej deželi prebiva približno 250
tisoč Bolgarov. Romuni so zaprli
vse bolgarske ljudske sole in dovo?
lili samo 5 zascbnih gimnazij, ki ži?
vc z denarjem bolgarske narodne
manjšinc. V ljudskih šolah je iz?
ključni učni jezik romunski. To
priznavajo tudi Romuni sami. Ne?
ki romunski ueenjak opravičuje to
' politiko s temi?le besedami: »Do?
brudža je bila priklopljcna Romu?
niji leta 1913. in zato ni vezana Ro?
muni j a glede Bolgarov na pogodbo
iz decembra 1919., ki daje gotove
pravice narodnim marijšinaml.«
Prazen izgovor, iz katerega vidimo
vso protislovansko politiko romun?
ske države.
Poslednje pribežališče bolgarske?
ga naroda je cerkev. Tukaj ozna*
nujejo ljudstvu evangelij v bolgar?
skem jeziku in bolgarski duhovniki
stoje zvesto ob strani ljudstva. To?
da tudi v cerkvene zadeve se je za?
čela vtikati romunska vlada. V 12
cerkvah južnc Dobrudže je nasta?
vila že romunske duhovnike in 45
bolgarskih župnij je brez duhovni?
kov, češ da se ni oglasil za prazna
mesta noben bolgarski svečenik.
Nemška in ogrska manjšina
v Romuniji.
Neprimerno boljše se godi v Ro?
muniji Nemcem in Mažarom. Pro?
fesor Ruyssen pravi v svoj em po?
ročilu, da ni obiskal nemških nasel?
bin na Sedmograškem. »Toda imel
vnin H.
MiOKlSKA S'IRAZA*
sem ciolg razgovor s poslancem
nemške manjsine. Iz razgovora iz?
haja jasno, da je položaj ncmške
manj sine na Romunskem na sploš?
nem zadovoljiv. Boljši je celo, nego
jc bil pod prejšnjo (ogrsko in rus?
ko) vlado. Nemška manjšina jc \
svobodno pomnožila število svojih
zasebnih šol, in sicer jih ima danes
v romunskem Banatu približno 120.
Ravno toliko jih je v Bcsarabiji.
Cerkve ncmske man j sine uživajo j
polno svobodo in v občinah je pri? j
puščcna nemščina poleg romunšči?
ne kot uradni jezik. Občinski pro?
glasi se objavljajo v obeh jezikih.
Kavnotako zadovoljiv je položaj j
romunskih Ogrov. Cerkve so svo? |
bodne, pridige in cerkveno urado?
vanje se vrše v mažarskem jeziku.
Do leta 1921. ni dajala romunska
vlada mažarskim ccrkvam. in seme*
niščem nobene podpore, ker mažar?
ski škofje niso hoteli priznati ro?
munske države. Ko so pa leta 1921.
ma,ž;arski škofje prisegli zvestobo
novi državi, je vlada neraudoma
priznala v državnem proračunu
podporo mažarskim cerkvam.
Kar se tiče šol, je treba priznati,
da je romunšeina marsikje izrinila
popolnoma ogrski ueni jezik. Toda
to ni povsod krivieno. Zakaj zna?
no je, da so Ogri kot kruti zatiralci
narodnih man j šin ustanavljali pred |
vojno ogrske sole tudi v krajih, ki
so bili popolnoma romunski ali
nemški. Teh potujčevalnic ni mo*
gla Romunija več trpeti in jih je po
vsej pravici zatrla. Danes obstoje
ogrske sole samo v krajih, kjer je
vcčiiia  prcbivalstva  mažarska.
Uradna statistika pravi, da ima jo
danes Ogri na Romunskem 472
ljudskill šol, 1 učiteljišče, 20 gimna?
zij in 6 realk. Te sole plačuje ro?
niLinska vlada. Še večje je število
zasebnih šol, ki jih vzdržuje ogrska
manjšina sama: 806 ljudskih sol, 12
učiteljišč, 65 gimnazij in 33 realk.
Ogri se torej ne more jo posebno
pritoževati. Pred vojno niso oni
nikdar priznavali svojim man j ši«
nam taki.li pravic.
Protislovanska   politika   Romunov.
V Romuniji se godi torej naj?
slabšc Bolgarom iz Dobrudže. Ro?
munska vlada ni le zatrla vseh bol?
garskih ljudskih šol in iztrebila iz
javnega življcnja bolgarski jezik,
temvee je udarila bolgarske kmete
tudi gospodarsko. Izšel je zakon o
agrarni reformi, s katerim si je pri?
lastila država tretjino vseh poses?
tev, ki obsegajo vee ko 5 hektarjcv!
Kako naj živi bolgarski kmet iz
Dobrudže s 5 hektarji zcmlje, ko
je znano, da jih je potrcbno naj?
manj 10 za prehrano cne družine!
Romunska vlada ima seveda pri?
pravljen svoj zagovor. »Za časa
Turkov« — pravijo Romuni — »je
bil sultan gospodar vse zemlje v
Dobrudži. Bolgarski kmet je bil le
najcmnik. Danes ima jo kmetje si?
cer manj zemlje, a ta je njihova
svobodna laslnina.«
Dejstvo pa je, da bolgarski kmet?
je ne morejo ne živeti in ne umreti
od te zemlje in da romajo v trumah
čez mejo na Bolgarsko.
Da se izseljevanje pospeši, je iz?
dala romanska država po vrhu še
zakon, ki predpisuje, da mora vsak
kmet dokazati, ali ima res lastnin?
sko ali kakršnokoli drugo pravico
na svojcm posestvu. Veliko število
kmetov ni moglo predložiti pisanih
dokazov, ker tarn nimajo zemljiške
knjige, in tako so nastajali dolgo?
trajni in zelo dragi procesi in sicer
v romunskem jeziku, ki ga bolgar?
ski kmetje ne razumejo. Tolmače
so morali plačevati kmetje sami
vnaprej.
Kdor ni bil vztrajen, se je utru?
dil, zapustil zemljo in se izselil.
Kako krivičcn in nečloveški je ta
zakon, vidimo iz tega, da ga je ro?
munska vlada tij-c pred volitvami1
prošlega maja ustavila, v upanju da
pridobi tako zase bolgarske vo?
lilce.
Romuni niso nikdar v zadregi, ko
je treba greniti življenje bolgarski
manjšini. Kakšni mojstri so,    kaže
naslednji primer. V grški Macedo? I
niji živi pleme    Kuco?Vlahov,    ro? •
munskega pokoljenja, ki se je mo? \
ralo trumoma izseliti, ker je nasta? !
nila grška vlada na njih bivališčih j
grške izseljence iz Turčije. Romii?
nija je izjavila, da je pripravljena
sprejeti    Kuco?Vlahe    pod    svojo
streho in jih je na brodovju prepe?
ljala v Romuni jo. Kje jih nastani?
ti? Razumc se, da v bolgarskih va?
seh v Dobrudži. Neljubi gostje iz
Grčije, ki so zclo bojeviti in obo?
roženi, so zasedli bolgarske kmečkc
domove in domačini so morali de?
liti  ž  njimi  družinska  stanovanja. j
Grudorodnim Bolgarom je postalo
življenje ncznosno in zopet so se
trumoma izselili čez mejo v Bolga?
rijo.
Tako se je nakopičilo v Bolgariji
silno Ijudstva, od vseh strani so se
natekle reke izseljencev. Pravijo,
da je v Bolgariji pol miljona begun?
cev. Nekateri so prišli tudi iz Ju?
goslavije ,a teh je najmanj; prišli
so prostovoljno in jugoslovanska
vlada jim dovoljuje povratek v
Makedonijo, ako ga zaprosijo. Sto?
tisoči beguneev pomenijo za Bol?
garijo pravo gospodarsko in so?
cialno nevarnost in zato ji je dovo?
lila Zveza narodov znatno posojilo,
da uredi položaj doseljencev.
Narodne manjšine v Jugoslaviji.
Narodne manj sine, ki imajo pra?
vico do zaščite v smislu mirovnih
pogodb, so v Jugoslaviji« — pravi
prof. Ruyssen — Nemci, Ogri in
Romuni. Samo te smatra Jugosla?
vija za manjšine, zakaj ostalo pre?
bivalstvo je jugoslovansko. Romuni
in velik del Nemcev in Mažarov
prebivajo v Banatu, Bački in Bara?
nji, dežele ki se imenujejo s skup?
nim imenom Vojvodina. Po zads
njem uradnem ljudskem štetju iz
leta 1921. je Nemcev 375.000, Ogrov
316.000 in Romunov 61.000. »Vse
manj sine« — poudarja prof Ruys?
sen — »imajo lastne ljudske in
srednje sole, ki jih vzdržuje ali pod?
pira držav^a, imajo lastne cerkve,
kjer se vrši božja služba v jeziku
manjšine. Tekom potovanja nisem
čul nobenih pritožb iz ust nemške,
ogrske in romunske manj sine v Ju?
goslaviji.«
»V družbi profesorja Ibrovca in
s prijazno ter širokogrudno podpo?
ro jugoslovanskih državnih oblas?
tev sem napravil tudi potovanjc v
Makedonijo, ki je bilo zanimivo in
silno poučno.«
Tukaj začenja govoriti profesor
Ruyssen o makedonskcm vpraša?
nju. Mislim, da je to zelo važna za?
deva. Srbija in Bolgarija sta se bo?
rila desetletja za to zemljo in tudi
danes so ti kraji vzrok vseh sporov
in nasprotstev med obema jugoslo?
vanskima narodoma. Dokler se
Srbi in Bolgari ne sporazumejo gle?
de Makedonije je težko misliti na
združitev vseh Jugoslovanov v ve?
liko skupno državo od Jadranske?
ga do Črnega morja. To je pa živ?
ljensko vprašanjc bodočnosti jugo?
slovanstva. Šcle ko bodo združeni
Srbi, llrvati, Slovenci in Bolgari v
veliki Jugoslaviji, bodo postali ve?
lesila v Evropi.
Iz tega vzroka se mi vidi potreb?
no, da se pobavim nekoliko bolj
skrbno in obširno s poročilom pro?
fesorja Ruyssena.
Kaj je z Južno Srbiio?
Glede Makedonije ali — kakor
se sedaj imcnuje — Južne Srbije
so mnenja zelo različna. »Tekom
zgodovine« — pravi prof. Ruyssen
— »je pripadala Makcdonija iz?
menoma Bolgarom in Srbom. Bol?
garska je bila v 12. in 13. stoletju,
srbska v 14. stoletju. Tedai je bila
srbska civilizacija na vrhuncu in je
zapustila trajnc slcdove svojega
vpliva v tej deželi. Ohranilo se je
iz tistih časov veliko štcvilo stavb,
ki te pretresejo po svoii umetniški
izvirnosti. Ob koncu 14. veka je
padla Makedonija pod iarem Tur*
kov, kjer je ostala do leta 1913., to
se pravi v.:e ko 450 let. V tej dobi  i
ni mogoče govoriti ne o bolgarski
in ne o srbski Makedoniii.               I
Ko so pa začeli balkanski Slova? :
ni, Srbi na severu in Bolgari na se? j
vcro?vzhodu, tresti turški jarem, s
katerega so končno tudi zlomjli, te?
daj je obračalo makedonsko ljud? !
stvo čcdaije bolj pogostoma oči !
proti svojim bolj srečnim slovan? j
skim bratom, pričakujoč od njih !
osvobojenja. Odkod pride osvobo? i
ditelj? Iz Belgrada ali iz Sofije? j
Makedonsko ljudstvo bi ga bilo j
poždravilo, naj bi bil prišel od ko? j
derkoli, in Makedonija bi bila po? j
stala brez vsake težave in brez na? !
silja popolnoma srbska ali pa bol? j
garska. Zakaj slovanska narečja v •
Makedoniji so tako sorodna in |
slična toliko srbščini kolikor bol? j
garščini, da je izmenjava misli in j
razumevanje silno lahko in se more i
vršiti brez resnih zaprek.                  •
V Makedoniji so ustanavljali to?  j
liko Srbi kolikor    Bolgari    verske j
sole, ki so bile edine dopuščene v
turški državi. Kjer je bila sola bol?
garska, so postali  otroci    Bolgari, j
kjer je bila srbska, Srbi, in sicer tu
in tarn brez nasilja.
Skupno delo in začetek sovraštva.
Bil je čas, ko je bilo Srbom po? j
polnoma postransko, je?li pohajajo !
makedonski otroci srbske ali pa
bolgarske sole. Glavno jim je bilo,
da ostanejo Slovani in kristjani.
Bolgari in Srbi so delali tedai skup?
no in se borili v enotni Ironti proti j
Turkom in Grkom. Za dobe tur?
škega gospodstva so bile v Make?
doniji dovoljene kristjanom edino
le gotove verske pravice, s kateri?
mi pa je bil združen narodni obsta?
nek. Ker so bili Makedonci pravo?
slavni, so spadali pod pravoslavno
cerkev in ta je bila na Turškem
grška. Vrhovni cerkveni poglavar
je imel sedež v Carigradu in je bil
grški patriarh. Grki so izrabljali
ugoden položaj za raznarodovanje
in kjer se je ustanovila pravoslavna
cerkev, so uvajali brž grški iezik in
ga vsiljevali slovanskim otrokom.
Srbi in Bolgari so se morali tako
boriti na dve strani: proti Turkom
in proti Grkom. Po dolgih borbah
se je posrečilo turškim Bolgarom,
da so se odcepili cerkveno od Gr?
kov in da so dobili leta 1870. lastni
bolgarski eksarhat. (Lastno nadško?
fijo, op. ur.) S tern je bilo grškega ,
potujčevanja koncc in bolgarska j
cerkev je zadobila velik ugled med J
vsemi Slovani na Turškem. Ker Sr? j
bi niso imeli lastne cerkvene orga? j
nizacije, so podpirali na vso moč
bolgarsko in pomagali sami usta?
navljati bolgarske cerkvene sole v
Makedoniji. Bila je doba srbsko?
bolgarskega prijateljstva, ko so Sr?
bi in Bolgari delali na to, da se
združijo po osvoboditvi v skupni
državi.
Hdino tako si lahko razlagamo,
zakaj je prevladal v par desetletjih
v Makedoniji bolgarski vpliv.
Toda kmalu je prišel čas, ko se
je srbsko?bolgarsko prijateljstvo
izprcvrglo v hudo sovraštvo. Ev?
ropske vclesile so hujskalc en na?
iod proti drugemu in leta 1885. je
izbruhnila vojna med Srbiio in Bol?
garijo. Drugič so se spopadli Bol?
t!ari in Srbi leta 1913. med balkan?
sko vojno proti Turkom.
Kakšne so danes  razmere
v Makedoniji?
Najhujša je bila seveda doba
svetovne vojnc, ko so Bolgari iz?
dali slovanstvo, se združili z Nem--
ci, Avstrijci in Turki ter padli v
hrbet junaški Srbiji. Od tistih ča?
sov so se Bolgari zamerili ne samo
Srbom, temvee tudi Čehom, Ru?
som, Slovakom, Poljakom in sploh
vsem slovanskim narodom.
Toda ta žalostna doba ie k sreči
za nami, treba jo je polagoma po?
zabiti.
Vpraša.jmo se raje, kakšne so
danes razmere v Makedoniji? »Od
potovanja po Makedoniii« — pra?
vi prof. Ruyssen — »sem    odnesel
zelo jascn vtis, da se bo dcžela prav
hitro prilagodila srbski vladi. Se
enkrat poudarjam, da ne tvorita v
teh krajih ne jezik in ne kultura
resne zaprcke združeniu. Kar je
neprcstano vzbujalo mojo pozor?
nost, je bila izredna lahkota, s ka?
tero so se mnogoštcvilne srbske
uradne osebc, kakor veliki župani,
častniki, profesorji itd. razgovarja?
li z domačim prcbivalstvom. Slišal
sem jih govoriti s trgovci v mestu,
s kmeti na deželi in, kar ic značil?
no, tudi z otroci vsake starosti v
šolah. Prav odločno se mi je torej
zdelo, da za makedonsko prebi?
valstvo srbščina ni nikak tuj jezik
in da ni mogoče smatrati makedon?
skih Slovanov za pravo jezikovno
manjšino v Srbiji. Še manj je mo?
goče seveda trditi, da so verska ali
pa kulturna manjšina.«
V Makedoniji obstoje pa gotovo
tudi prave manj sine, in sicer Tur?
ki, Grki, Židjc, Albanci in Kuco?
Vlahi. Najvažnejša je turška.
»Govoril sem v Monastirju s tur?
škim cerkvenim dostojanstveni?
kom, ki je hvalil spretno in dobro?
hotno ujiravo tamkajšnje^a velike?
ga župana. Mošeje in turške sole
so spostovane, obiskal sem nekate?
re in videl, da se vrši pouk deloma
v srbščini in deloma v turščini.
Ravnotako mi je zatrdil veliki
rabin v Monastirju, da ie židovska
manjšina zadovoijna, ker ima last?
ne sole, kjer se poučujeio otroci v
hebrejščini in srbščini.«
Kakšna bo končna ureditev?
»Zdi se mi pravično« — pravi
prof. Ruyssen — »da pohvalim ob
sklepu jugoslovansko vlado za ve?
liko dclo, ki ga je izvršila v teh no?
vih pokrajinah, da jim prinese do?
brote moderne omike. Dežela je
bila pod prejšnjo vlado strasno za?
nemarjena. Kamorkoli sem prišel,
povsod sem videl, da se gradijo
ceste, dvigajo umetniškc stavbe,
napeljuje električni tok, otvarjajo
zdravniške postaje, posebno v bor?
bi proti malariji. Prebivalstvo je
radi teh dobrot hvaležno in sc po?
sveča mirno svojim poslom. Fran»
cozinja, ki prebiva šest let v Make?
doniji, mi je rckla, da ie naravnost
presenečena, ko opazuje hitri na?
predek in splošno pomirjenje de?
žele.«
Glede končne ureditve Makedo?
nije pravi profesor Ruyssen, da je
slišal na Balkanu zagovarjati tri
mnenja. Eni pravijo, da ie najbolj?
še, ako ostanejo razmere take, kot
so, ker je Makedonija že urcjena,
drugi zahtevajo pa, da bi se raz?
tegnila na jugoslovansko in grško
Makedonijo pogodba o zaščiti
manjšin in izročilo Zvezi narodov
nadzorstvo. To je brez dvoma za?
hteva mnotgih Bolgarov. Tretji za?
govarjajo končno naslednie nazi?
ranje: slovanska Makedonija naj
dobi gotovo avtonomijo in naj tvo?
ri sestaven del velikc jugoslovan?
ske države, v katero bi vstopili tu?
di Bolgari. »Za to idejo« — pravi
Ruyssen — »se ogrevajo nekateri
Srbi in zelo veliko število Bolga?
rov.«
Po mojem ni treba velikih pro?
roških talentov, da človek ugotovi,
kakšen bo in mora biti bodoči raz?
voj. Makedonija bo prei ali slej
dežela v Veliki Jugoslaviji in bo
ravno tako last Srbov kakor Bol?
garov, ravno tako draga Hrvatom
kakor Slovencem.
Protesti in odobravanje.
O poročilu profesorja Ruyssena
se je sprožila v Londonu živa in
deloma ostra debata. Oglasili so se
takoj k besedi Bolgari in Mažari
ter protcstirali. Bolgarski profesor
Miletič je prinesel s sabo kup zele?
nih knjižic z naslovom: »Makedo?
nija pod srbsko vlado in pravice
narodnih manjšin« ter jih začel raz?
deljevati med vdeležence. V njej
dokazujejo Bolgari, da ie makedon?
sko ljudstvo bolgarsko, ker je nji?
hov  jezik bolgarsko narečje in da
»UORIŠKA STRA2A«
Stran
so vsled tega Makedonci naroclna
inanjšina, ki ima pravico do po*
sebnc zaščitc, kakor je določcno v
mirovnih pogodbah. To ie glavna
misel knjižice. Ob sklepu ie natis*
kan govor jugoslovanskega poslan*
ca Drakaloviča, pristaša Pribičevi* j
čevc stranke, ki ga ie držal v bel*
grajski skupščini 16. marca 1926. V
njem kritizira Drakalovie politiko
vlade v Makedoniji in rabi pri tern
zelo ostrc bescde. Njegov govor so j
izrabili Bolgari v knjižici in hočejo
s tem dokazati, da ni naredila v
Makedoniji Jugoslavia doslej še
nič dobrega. Toda bcsede posian*
ca Drakaloviča ne moreio biti za*
ncsljiv dokaz, zakaj mož ie v opo*
ziciji in podčrtuje samo slabe
strani in opušča namenoma vse,
kar je vlada ustvarila pozitivnega.
Taka je navada skoro vseh opozi*
cionalnih poslancev v Jugoslaviji.
Za Bolgari jc stopil na noge Ma*
žar iz Vojvodine gospod Bela Ner*
mes in izjavil, da je poročilo profe*
sorja Ruyssena enostransko, da
Ruyssen ni opazil in ni razumel
resničnega položaja mažarske
manjšine v Jußoslavjji.
Ogri se pritožujejo proti
Orjunašem.
Pri tem je potegnil tudi gospod
Ncrmes na dan tiskano spomenico
in jo začel deliti med vdeležence.
Ker se nahaja gospod Ncrmes v j
Budimpcšti, je naravno. da ima
prccej poguma in da udriha v spo*
mcnici brez strahu po jugoslovan*
ski politiki v Vojvodini,
Ncrmes se pritožuic najprej
proti agrarni reformi, ki io je iz*
vršila Jugoslavija v Banatu, Bački
in Baranji. Ti kraji so silno bo^ati
in ima jo veleposestva, kakor si jih
mi na Primorskem ne moremo
predstavljati. Bil sem sam v tej
deželi in se čudil, kako ogromna
zemljišča so nakopičena v rokah
poedinih agrarnih velikašev. Kmet*
je so pa pravi reveži in zahtevajo
po pravici košček zemlie, da bi re*
dili svojo družino. Zelo pamctno
in pravično je bilo torei, da je Ju*
goslavija nastopila proti agrarne*
mu kapitalizmu in izdala zakon o
novi razdclitvi zemlje. Jugoslovan*
ska ograrna reforma dolocuje, da
ne sme imeti nobena družina več
ko 300 hcktarjev zemlie, kar je
vsekakor precej lcpo in veliko po*
sestvo. Ostala zemlja se porazdeli
mcd male kmete ali pa med revne
osebe, ki se žele posvetiti poljedel*
stvu. Prednost imajo dobrovoljci,
to se pravi ljudje, ki so se med sve*
tovno vojno vpisali prostovoljno v
srbsko armado in tvegali življenje
za osvobojenje Jugoslaviie.
»Tako zvana agrarna reforma«
— se pritožuje Nermes — »je za*
dcla v prvi vrsti velcposestnike, to
se pravi po večini Mažare. nepra*
voslavne ccrkve in obeine.«
Take tožbe ne moreio delati se*
vc nikakega vtisa, kajti s socialne*
ga stališča je povsem postransko,
kakšne narodnosti ie večina agrar*
nih kapitalistov.
Ni izkl jučeno, da se gode v Voj*
vodini pri izvajanju agrarne refor*
me tu in tarn nepravilnosti, kakor
se pri takih prcuredbah siccr pov*
sod rade dogajajo, toda v iedru in
v cilju je reforma dobra, potrebna
in poštcna.
Nermes se pritozuje tudi proti
nasiljcm Orjunašev in v tei stvari
je treba priznati, da ie krivica brez«
pogojna na strani Orjune. Nermes
pravi, da so sc za časa zadnjih vo*
Iitev vršili napadi na ogrske volil*
cc in imcnuje v dokaz en slučaj,
ko je bil pretepen hišni poscstnik
in kandidat Varga. Jugoslovanska
policija je prcd par mescci izsledi*
la napadalce in jih stavila pod pro?
ccs, ki ni še dokončan.
Mi smo imeli že večkrat priliko
obsoditi nasilno politiko Orjuna*
•scv, o kateri mislimo, da ie odloč*
no škodljiva interesom ju.Loslovan*
ske drzavc. Obsodili smo io, ko se
jc izvr.šil napad na Ncmca drja
Krafta, obsodili jo, ko so Orjunas'i
razbili z nasiljem shod drja Ko*
rošca v Ljubljani in tako bomo
dclali tudi v bodoče, ako se bodo
vršila nasilstva. Orožje sme nositi
po našem le vojaštvo in orožništvo
in kaznovati more državliane le
postavno oblastvo.
Kaj je s šolami?
Glede šol priznava Nermes, da
obstoje v Vojvodini »posebni raz*
redi z mažarskim učnim iezikom,
toda njih število je odločno neza*
dostno, da bi bil zagotovlien ž njim
ogrskemu prebivalstvu pouk v ma*
terinem jeziku.«
To priznanje je važno. kajti s
tern je neizpodbitno dokazano, da
ima ogrska manjšina v Jugoslaviji
lastno narodno solo. Da ie pa mo*
rala iugoslovanska vlada zapreti
mnogo ogrskih šol, je naravno, za*
kaj znano je vsemu svetu. da so
bili Ogri pred vojno surovi tlači*
telji narodnih manjšin in gnali
srbske, hrvatske, romunskc in
nemške otroke v mažarske sole,
kjer so jih s silo potuičevali. Bila
je zato moralna dolžnost Jugosla*
vijc, da je ncmudoma zaprla tc po*
tujčcvalnice in naredila konec ma*
žarskim krivicam.
Ravnotako kakor Ogri so nasto*
pili proti spomenici profesorja
Ruyssena Romuni. Bolel iih je od*
stavek, ki govori o polozaju Bolga*
rov v Dobrudži, a niso prcdložili
lastne spomenice, kakor Bolgari in
Ogri.
K besedi se je oglasil tudi pred*
sednik italijanske zveze Amadeo
Giannini, polnomočni minister in
visok uradnik zunanjega ministr*
stva v Rimu. Izjavil je, da ie odloe*
no nasproten spomenici prof. Ruys*
scna radi tega, ker nima glavni taj*
nik nobone pravice, delati v raz*
ličnih državah preiskave in poro*
eati zvezi o njih notranjih razme*
rah. »Profesoria Ruyssena ni nihče
pooblastil, da preišče razmere na
Balkanu.«
Profcsor Ruyssen jc odvrnil, da
ie potoval po Balkanu na ukaz zve*
ze in na povabilo društcv za Zve*
zo narodov, ki obstoic v prizadctih
deželah.
O poročilu bo sklepalo novo
zborovanje.
S profesorjem Ruyssenom so po*
tegnili zastopniki nemških. holand*
skih, francoskih, anglcških in švi*
carskih društev ter potrdili, da je
tajnik potoval in proueeval po na*
logu zveze.
Tedaj se je minister Giannini zo*
pet dvignil in poudaril, da poročilo
prof. Ruyssena ni tako. kakor bi
moralo biti. Zveza ne more soditi
in pravično odločati, ako nc čuje
tudi druge plati zvona. Prava pre*
iskava mora obstajati iz poročila
in protiporočila, do besedc mora jo
priti vse stranke, toliko tožitclji
kolikor obtoženci. Zato prcdlaga,
da se spomenica prof. Ruyssena
stavi kratkomalo iz razprave.
Ker ni bilo mogoče priti do spo*
razuma, je predsednik iziavil, da
se bo nadaljevala debata o tej točki
v Aberystwithu in zaključil raz*
pravo. Po londonskih zborovanjih
smo se namrcč odpcljali vsi v mesto
Abcrystwith (Kberisvit), kjer so
se nadaljevala zborovania celih pet
dni.
Tarn je prišla spomenica prof.
Ruyssena zopct na mizo in zopet so
se dvignili k besedi njeni prijatclji
in njeni nasprotniki.
Zanimivo jc, da so bili pri tern
Bolgari razcepljeni. Prof. Miletič je
bil proti poroeilu, Triton Trifonoff,
zastopnik bolgarske manišine v
Dobrudži, je pa poročilo toplo pri*
poročal in zagovarjal.
Tudi v Eberisvitu ni bilo mogo*
če priti do stvarnih .sklcpov. Spre*
jet je bil zato predlog, nai o stvari
odloča prihodnie zborovanie odbo*
ra, ki se bo vršilo ieseni v Solno*
gradu.
Narodne marjširii;  v italiji.
To je točka, ki zanimaseveda
najbolj živo našc čitatelie. Že dav*
no prej ko poročilo prof. Ruyssena
je biio naše vpra^uije napisano na
program letošnjih /borovani in da
se bo vršila razpra^ r. o narodnih
manjšinah v Italiji, so vc.iela drust*
va že lansko leto.
Povedati moram, kako se je to
zgodilo. Tirolski Nemci so imeli
že davno pred nami društvo za
Zvezo narodov in so se pridno
vdeleževali mednarodnih zboro*
vanj. Na občnem zboru zveze v
Lyonu (Lionu), na južnem Fran*
coskem, ki se je vršil, če se ne mo*
tim, prcd dvema letoma, so Nemci
spravili na dnevni red položaj
ncmške manjšinc v Italiii in vršiti
se je imela o tem javna razprava.
Vsi so vedeli, da bo prišlo do ostrih
spopadov med ncmškimi odposlan*
ei in zastopniki italijanskih druš*
tev. Da bi prcprcčili javni prepir,
so začeli inozemski zastopniki po*
sredovati mcd Nemci in italijan*
sko večino in prišlo je do nastop*
nega sporazuma: Nemci se odpo*
vedo javni razpravi in položaj
nemške narodne manjšine ie treba
pretresti in proueiti najprci v okvi*
ru italijanske zveze samq» kateri
naj pristopijo tudi tirolski Nemci.
Mogoče, da se nemška manišina in
italijanska večina sporazumeta in
tako se sploh ne bo treba pecati
mednarodni zvczi s tem vpraša*
njem. Nemška in italijanska društ*
va bi izdelala v tem slučaiu skupni
program, ki bi ga skupno zagovar*
jala prcd italijansko vlado in ga
skušala z vladno pomočjo izvršiti.
Ako bi pa bil sporazurn ncmogoč,
bi spravili seveda Nemci položaj
svoje manjšine zopet pred obeni
zbor zveze.
Slovenci in Hrvati pristopijo.
Ker do 27. oktobra 1925. ni še
prišlo do sporazuma, so tirolski
Nemci na zborovanju odbora za
manjšine v Lozani, ki se ie vršil v
tem mesecu, iznova sprožili raz*
pravo o ncmški manjšini v Italiji.
Med tem smo pa tudi mi Slovenci
in Hrvati ustanovili lastno društvo
za Zvezo narodov, ga prijavili glav*
nemu tajništvu v Bruseli in se vpi*
sali kakor Nemci v italijansko
zvezo.
Zato je odbor za manjšinc skle*
nil v Lozani, naj sc priteiJnc v raz*
pravo tudi položaj Slovencev in
Hrvatov, tako da sc pretrese sploh
vprašanje narodnih manjšin v Ita*
liji. Še enkrat je izšel poziv, naj se
poskusi najprej med italijansko
večino in nemško ter slovansko
manjšino prijateljski sporazum in
tako se je tudi zgodilo. Kakor so
že poročali na kratko naši časniki,
se jc vršilo 31. maja 1926. v Rimu
odločilno posvetovanje italijanske
zveze drustcv za Zvezo narodov,
na katerem so predložili Nemci tu*
di v imenu Slovenccv in Hrvatov
italijanskim tovarišem obširno in
izčrpno spomenico z našimi pritož*
bami. Da bi ne zgubljali časa v
brczplodnih dcbatah, so hoteli za*
stopniki manjšin najprej ugotoviti,
ali je sporazum sploh dosegljiv in
so zahtevali zato od italiianske ve*
cine, naj prizna prcdvsem tri stva*
ri. Prvič, da obstoji v Italiii nem*
ška in sloyanska manišina, drugič,
da pritičcjo tern manjšinam gotove
pravice, in siccr vsai tiste, ki so pri*
znane drugim manjšinam v mirov*
nih pogodbah, in tretjič, da je tre*
ba tc pravične zahteve narodnih
manjšin zagovarjati in priporočati
pri vladi.
Naša  spomenica se izroči
Mussoliniju.
Tc tri  pogojc  jc bilo    potrcbno
i predložiti italijanski    večini    pred
j razpravo, zakaj ako hi ne bili hotcli
priznati, da obstojimo, ako bi nam
bili tajili našc pravice ali bi nas ne
hotcli podpirati pri vladi,    bi bilo
vsako nadaljnje razpravljanje    se*
veda brezzmiselno in našo spomc*
liico oi bili lahko vrgii v koš. Okoli
teh treh točk se je razpredla v Ri*
mu dolga debata, ki je trajala vcč
ur. Uspeh je bil ta, da so nam
priznali, da obstojimo. Predsednik
Giannini je predlagal samo. naj ita*
lijanska zvcza izroči spomenico
manjšin načclniku vladc Mussoli*
niju. Dr. Wilfan je pripomnil, da
po/na Mussolini sam vse zakonc,
proti katerim se v spomenici prito*
žujemo, saj nosijo skoro vsi nje*
gov podpis, in da nima smisla jih
predložiti iznova nacclniku vlade.
Jaz sem predlagal, nai italijanska
zveza v pismu na Mussolinija nase
zahteve vsaj priporoči, ker nam e*
dino tako rcsnieno pomore pri via*
di. Moj predlog so odklonili in ta*
ko smo bili prepričani, da so sc po*
gajanja v Rimu razbila.
Slo jc scdaj cdino za to, ali no.)
glasuiemo proti predlogu Gianr.i*
nija, da sc izroči nasa spomenica
Mussoliniju brez priporočila. Misl:*
li smo si, da nam tak korak ne mo*
re škodovati, v najslabšem slučaiu
bo to pač nekak »Blažov žegen«, in
zato smo za predlog glasovali.
Burni spopad v Londonu.
Tak je bil položaj, ko sc jc pri*
čelo zborovanje v Londonu. Za*
stopniki narodnih manjšin so bili
uverjeni, da se je sporazum med
italijansko večino in Slovani ter
Nemci ponesrcčil, in so hoteli zato
govoriti o našem položaju obširno
v odboiLi za manjšine. rFoda ko se jc
nemški poslanec baron Stcrnbach
oglasil k besedi in raztolmačil nav*
zočim razmere, v katcrih žive na*
rodne manjšine v Italiji, je prišlo
v zborovalnici do burnih prizorov.
Minister Giannini je začcl glasno
protcstirati, da se je dala bescda
Stcrnbachu, češ, da nima Stcrnbach
nikake pravice razpravliati tukaj o
stvari, ki je dancs še nercšcna. Spo*
menica manjšin sc jc izročila spo*
razumno načelniku vlade in treba
jc počakati njcgovcga odgovora,
preden se sme in more v prcdmctu
debatirati. Zahtcval je, naj prcd*
sednik vzamc besedo Stcrnbachu in
naj odbor preide k prihodnji točki
dnevnega reda. V dvorani ie nasta*
lo splošno razburjenje, ki je traja*
lo precej dolgo. Kaj je govoril
Sternbach in kaj zastopniki različ*
nih društev, ne morem žal poroča*
ti, ker se stvarna vsebina posveto*
vanj ne more objaviti v časopisju.
Taka je — kakor sem že omenil —
želja predsednika odbora Dickin*
sona. Omenim samo, da je baron
Stcrnbach svoj govor končal, a da
jc bilo takoj na to sklenjeno za*
ključiti razpravo o narodnih manj*
šinah v Italiji. Trcba je počakati
odgovor predscdnika Mussolinija
in na podlagi njegovega odgovora
se bo šele vršila nova razprava.
Izkazalo se je torej, da naše gla*
sovanje v Rimu ni bil nikak »Bla*
žev žcgen«, tcmveč da ie imelo vid*
ne posledice na Anglcškem. Pri*
znati moram, da jc bil minister
Giannini izredno prebrisan. ko je
predlagal pismo Mussoliniju, in da
nas jc tako spcljal, kamojr nas je
hotel speljati. Politika ie taka sola,
da sc človck v nicj nikdar ne neha
učiti.
V bistvu nismo pa seveda zgubili
prav ničesar.
Kako je treba obravnavati pritožbe
manjšin?
Ker se, kakor vidimo. večkrat
dogaja, da sc zastopniki manjšin
pritožujejo pri mednarodni zvczi,
jc letošnii občni zbor na Angles*
kcin določil posebne predpise, ka*
terih se morajo manjšine držati, ko
prihsljaio s prito/bami. Načrt ta*
kih prcdpisov jc bil predložil svojc*
časno italijanski profesor Coscn*
tini in občni zbor jih je sedaj z
majhnimi  sprcmembami  sprejel.
Resolucija, ki je postala za vse
manjšine obvezna, se glasi:
Stran 6.
»OORlSKA STRAŽA«
»Načrt, ki ga spodaj predlagamo,
ima predvsem namen, omogočiti
direkten sporazum med večino in
manjšinami v isti državi. Nadalje
hoče urediti postopanje, katcrega
se ima držati mcdnarodna zveza v
prašanjih manjšin. S tern se hoče*
mo izotjniti 1. ostrim in brczplod*
nim diskusijam, ki večajo samo ob*
stoječa nasprotstva in delajo še
bolj težak položaj manjšinam, in
poskusiti hocemo 2. vsa sredstva
sporazuma, predcn pride zadeva
pred mednarodni zbor.
Sporazum je treba iskati po na*
stopnem redu:
Prvič: vrši naj se domenek in iz*
mcnjava misli med večinarji in
manjšinarji iste države.
Drugič: ako ne more jo priti obe
stranki. do ncposrcdncga sporazu*
ma, skliče prcdscdnik mcdnarodne
zveze na sestanek zastopnike veči*
ne in manjsine, z namenom. da po*
speši tako prijateljsko rcšitev.
Tretjič: ako tudi to sredstvo ne
prinese tekom enega leta uspeha,
se predloži zadeva v.prcsoio poscb*
ncmu odboru, ki ga imenuje osred*
nji odbor (biro) zveze. Mnenie pods
odbora ima.pomen nasveta.
Čctrtič: ako tega nasveta ena ali
druga stranka nc more sprejeti, se
končno prcdloži vprašanie občne*
mu zboru, ki izrcče svoje mnenie.«
To so predpisij katerih se bo
trcba odslej držati in po njih se
bo obravnavalo gotovo tudi naše
vprašanje.
Ustanovi se glasilo za manišine.
Važno je nadalje, da ie letošnji
obeni zbor sklenil, izdajati pod od*
govornostjo mcdnarodne zveze po*
scbcn časopis za narodne manjšine.
Predlog je izšel od švicarskega
profesorja Boseta, ki bo najbrže
prvi urednik našega skupncga glasi*
la. V časopisu se bodo obiašnjeva*
la in »redno diskutirala vsa vpra*
šanja, ki se tieejo plcmenskih, je*
zikovnih in verskih manišin«. Obč*
ni zbor je dal glavnemu tainiku na*
log, naj izdela do prihodnjcga zbo*
ra podroben načrt o stroških ter
predlaga osebe, ki bi mogle prcvze*
ti urcdništvo.
Kakšen bo natančen program li*
sta, ne vemo šc, toda iz razgovo-
rov sem spoznal, da ne bodo govo*
rili v njem. samo o vprašanju manj*
šin na splošno, temveč tudi o res?
ničnih razmerah, v katerih se naha*
jajo posamezne manjsine v Evropi
in Aziji. List bo vsekakor velikega
pomena, ker se bo tiskal v frans
coščini, anglcščini in naibrž tudi
ncmščini ter se razpošiljal na vse
strani sveta. Vodilni časopisi, vse*
učilišea, politiki in vlade velikih in
malih držav bodo tako natanko po*
učene o položaju in zahtevah manj*
šin.
Dosedanji  uspehi  mednarodne
zveze.
Zgoraj sem pripovedoval o
manišinah mnogo žalostnega. So
ljudstva, katerim se gode res vcli*
ke krivice. Toda na zborovanjih na
Angleškem so se čule tudi vesele
reči. Mednarodna zveza društcv za
Zvezo narodov pridobiva vpliv in
vidijo se že prvi uspehi nienega de*
la. Z njenim posredovanjem so se
sestali zastopnjki danske manjšine
v Nemčiji in nemške manišine na
Danskem k posvctovaniem in do*
segli popolen sporazum glede pra*
vie, ki gredo obojestranskim manj*
šinam. Dansko društvo izivlja, da
»bodo postali odnošaji med obema
narodoma tem srečneiši in zaupnej*
ši, eim bolj se bodo čutile manjšine
tu* in onstran meje zadovoline.«
Ravno tako se je zbolišal znatno
položaj židovskc manjšine na Polj*
skem. Dne 4. julija 1925. je sklenila
nrmreč poljska vlada doüovor z ži*
dovskimi strankami poliske repub*
like in dovolila židovski manjšini
vcčjo svobodo v uporabi njencga
iezika ter gotove olaišave na ver*
skem jn vzgojnem poliu.
Poročilo   predsednika   Dickinsona.
Predsednik odbora za manjšinc
Anglež Dickinson je imel po?
ročilo, ki je važno tudi za, nas, ker
govori v njem o pogodbi, s katero
se določijo za vse manjšine brez
razlike enakc prayicc in enakc ciolž*
nosti. Proti prcdlogu so nastopili
Francozi, Italijani in Belgijci, vsled
eesar ga je Galvanauskas nrosto?
voljno umaknil. Pae pa je p_rišlo po*
roeilo o predlogu pred izvršilni od*
bor Zveze nardov in tukaj se je
oglasil k bcsedi zastopnik Brazilije
gospod Mello-Franco ter zaeel udri*
hati po narodnih manišinah.
Manjšine se morajo zliti v
večinski narod.
MellosFranco je imel dolg go vor,
v katerem je med drugim izustil
te*le bcscdc: »Zdi sc mi neoporcč«
no, da možje, ki so zamislili zaščito
manjsin, niso imeli tedaj namen..1.
ustvariti v naročju gotovih držav
gruče državljanov, ki bi se smatrali
za vse case tu je splošnemu ustroju
države. Nasprotno! Hoteli so ust*
variti za člane manjšin postavno
zaseito radi tega. da se polagoma
uresnieijo potrebni pogoji za po
poino narodno edinstvo. Treba ic
prepreeiti, da bi manjšina, mesto
da bi stremcla k spojitvi z družbo,
vkateri živi, postala privilegirana
kasta in se spremenila za stalno v
tu je telo, živeče v naročju države.
Ako poženemo avtonomijo manjs
sin do zadnjih posledic, postanejo
lahko manjšine vzrok državnega
razsula  in  narodnega  razpadanja.«
Tcm izvajanjem gospoda Mella ?
Franca so se priključili še trije
člani izvršilnega odbora, dočim so
ostali lepo moleali in z molkom iz*
rekli svoje odobravanje.
Cc se ni našel v Zvezi narodov
nihče, ki bi bil ugovarjal besedam
braziljanskega državnika, je bila
dolžnost naše mednarodne zveze,
da je na občncm zboru na Angles?
kem izrekel v imenu man j šin vsega
sveta odločen protest proti taki po*
litiki.
Protest naše zveze.
»Te izjave eetvero vplivnih elas
nov izvršilnega odbora Zveze na*
rodov« — pravi Dickinson — »stre*
mijo za tem, da bi se proglasila da*
našnja pravica narodnih manjšin
le za zaeasno zaščito, ki bo postala
prej ali slej nepotrebna, eim se
man j sine postopoma zlijejo z ve*
einami. Taka razlaga pogodb je na*
pana in nevarna, ker podžiga veči*
nc, da vrše po najkrajši in najhi*
trejši poti raznarodovanje.
Narodne manjšine so družabni
pojav, ki ga zakonodajno in poll*
tično delovanje vlad ne more spre*
meniti. Kar sestavlja manjšino, je
njeno pleme, njen jezik in njena
vera, ki se ravnajo po posebnih
njim svojstvenih zakonih. Njih
razvoj je prost in je popolnoma nc*
odvisen od delovanja državnih na*
prav in samovolje vladnih oblast*
nikov.«
Tudi mu želimo, da bi bili pripad*
niki manjšin pošteni in dobri dr*
žavljani, toda poglavitno vprasanjc
je, po kateri poti se da ta cilj naj*
iažjc doseči. Možne so le dve poti.
Ali države priznajo, da obstaje in
da bodo vedno obstajale v njiho*
vem naročju skupinc drž^.vljanov
s tujim jezikom in tujimi običaji
in smatrajo zato za svojo dolžnost,
da zadovolje zahteve teh manjšin
in jih sprejmejo tako kljub vsem
razlikam v državno skupnost, ali
pa morajo nasprotno države nare*
diti poskus, da s silo, s prigovarja*
njem ali z vladnimi ukrepi oropajo
te manjšine njih posebne^a značaja
in jih prisilijo se spojiti z drugim
plemenom.
Polizobraženi  uradniki.
Kakšna je pravilna pot, ni težko
ugotoviti. »Nobena vlada« — pra*
vi Dickinson — »ne more sprcme*
niti Ncmccv v Poljake, Ogrov v
Romunc, Irccv v Angleže. Vlade v
deželah, ki scm jih ravnokar ome?
nil, kakor sploh nobena civilizirana
vlada, gotovo ne mislijo, da je mo?
goče doseči tak uspeh. Vem pa, da
obstoji na tisoče ljudi s polovično
ali sploh nobeno izobrazbo — po*
sebno mnogo jih je med državnimi
uradniki — ki si domišljajo. da za*
dostuje pokazati trdno pest, pa je
cilj že dosežcn. Preprieani so. da
je s patriatičnega stališča pač želeti,
da bi manjšina spremenila narod*
nost in zato izdajajo brcz oboiav*
ljanja ukrepe, ki se jim zdc najbolj
pripravni za tako spreobrnitev,
naj bodo ukrepi še tako trdi za
manjšino. katero morajo upravljati.
Ta je dandanes resnični izvor vseh
nevarnosti.
Nevarnosti se izognemo samo,
ako Zveza narodov in glavne vlade
sveta proglase enkrat za vselej na*
čelo, da različnost piemen, jezikov
in ver v notranjosti države nikakor
ne vničuje državne enotnosti.
Ako pa države odklonijo to na*
čelo, potem je naravno, da bo pri*
vlačnost lastnega plemena, ki lcži v
človeški naravi, razbila umetni ok*
vir političnih naprav in zopet se bo
zdela vojna cdini izhod iz obstoje*
čcga zla.«
Resolucija o narodnih manjšinah.
Predsednik Dickinson je predlo*
žil nato v razpravo nastopno reso*
lucijo, ki se glasi:
»Ker je želeti, da bi osebe, pripa*
dajoče plemenskim, jezikovnim in
verskim manjšinam, postale dobri
državljani države, kateri pripadajo;
in ker ni mogoče doseči tega us*
peha, ako so imenovane osebe ne*
zadovoljne s svojo usodo, in sicer
radi tega, ker jim je zabranjen pol*
ni užitek njihovega jezika, njih
vere in njihove lastne kulture, ali pa
radi tega, ker se izdajajo proti njim
ukrepi, s katerirni naj bi se manj*
sine proti svoji volji vsrkale v na*
rodnost večine;
in ker je nadalje odbor mnenja,
da različnost plemena, jezika, vere
ali kulture med državljani iste dr*
žave ne tvori nikakc ovire, da bi bili
vsi dobri državljani, in ker ta raz*
ličnost tudi ne ogroža državne
enotnosti in so radi tega vsi taki
poskusi napaeni in obenem kri*
vični;
izraža Odbor za manjšine v Med*
narodni zvezi društev za Zvezo na*
rodov prepričanje, da se da vpra*
šanje narodnih in drugih    manjšin
rešiti zadovoljivo le tedaj, ako se
te manjšine pripoznajo kot trajen
I in koristen del prebivalstva države
i in ako se izpolni želja teh manjšin,
I ki hočejo glede svojega jezika, svo*
je vere in svoje kulturne posebno*
sti biti vladane   s   posebno   obzir*
nost jo. Večina bo služila na tak na*
ein najučinkovitejše pravici in ob*
enem interesom lastne države.«
Govor Gianninija.
Okoli te resolucije, ki je v fran*
coskem izvirniku precej zapletena,
se je sprožila zelo živahna razpra*
va. Proti poročilu predsednika Di*
cpinsona in resolucije sc je vzdig*
nil najprcj romunski zastopnik Ser*
besco. Branil je na vse pretege Bra*
zilijanca Mella * Franca in hotel
dokazati, da je Mello * Franco go*
voril pametno in pravično in da ni
delal manjšinam nobene krivice. V
bistvu je Mcllo Franco priznal
manjšinam, kar jim gre, in zato je
prcdlagana resolucija nepotrebna.
Gospod Serbesco je govoril zelo
dolgo, a ni preprical se ve nikogar.
Videlo se je, da sam ne veruje te*
ga, kar pravi.
Odloeno in brez ovinkov je na*
stopil proti resoluciji predsednik
italijanske zveze minister Giannini.
»Kakor je moja navada« — je pri*
eel — »bom govoril o resoluciji ze*
lo odkrito. V njej trdite, da so
manjšine nekaj stalnega in nespre*
menljivega, da bodo ostale take, kot
so, za v::e veene case, ker jih bajc
ni mogoče asimilirati in raznaro*
diti. Jaz sem mnenja, da ne moremo
tega kar tako na splošno trditi.
Vprašanje narodnih manjšin je bolj
zapleteno, kakor si vi mislite. To
vprašanje je v vsakem času in v
vsaki deželi različno in popolnoma
izključeno je, da bi proglasili za na*
rodne manjšine splošno veljavne
zakone. Nekatere manjšine se bo*
do ohranile, druge bodo zßinile, vse
je odvisno od razmer. AH hočete
morda predpisovati postave zgodo*
vini? V Italiji imamo na pri*
mer skupine Grkov, Albancev,
Langobardov, Romunov, Etruskov
itd., ki so se naselili v deželi, in vsi
so postali tekom časa Italijani. Ako
bi veljala za Italijo načela, ki jih
izražate v resoluciji, bi Italija ne
mogla več obstati, ker bi se razee*
pila na mnogoštevilne dele. Toda
zgodovina gre svojo pot in mi je ne
bomo ustavili. Poglejte na primer
gospoda Scferiadesa, ki sedi meni
nasproti. (Giannini pokaže z roko
na zastopnika Grčije profesorja
Seferiadesa.) Po njegovih zunanjih
znakih bi vsakdo sodil, da je Itali*
jan iz južne Italije. Jaz pa, ki sem
Italijan, izgledam morda kot Grk
in kdo ve, ali niso bili moji pred*
niki res grškega pokoljcnja. Narod*
nost, gospoda moja, je nekaj nego*
tovega in relativnega ta se v toku
zgodovine spreminja.
Ako bi hoteli res rcšiti vprašanje
narodnih manjšin, bi morali posne*
mati Sovjetsko Rusijo. Sovjetska
Rusija je oživila na svojem ozemlju
narcčja mnogobrojnih piemen, iz*
dala je na državne stroške celo
abeccdnike in berila za nerazvite
manjsinc in jim skoro vsilila njihov
materin jezik. Narodne manjšine
niso dobile samo avtonomije, tem*
vee kar lastne države. Vsaka manj*
šina je država zasc. Vprasanjc na*
rodnih manjšin je rešila prav za
prav samo Sovjetska Rusija, a take
rešitve, gospoda moja, mi ne more*
mo sprejeti.
Estonska država je dala manjši*
nam kulturno avtonomijo. Mislim,
da je bila to politična napaka. Pri*
sel bo čas, ko bodo morali Estonci
to politiko revidirati in sprcmeniti,
kajti z avtonomijo so si ustvarili
državo v državi.
Glasoval bom proti resoluciji. Iz*
javljam še enkrat, da je narodnost
nekaj relativnega in da se tok zgo*
dovine ne da ustaviti. Ako je zgo*
dovina določila, da se gotove manj*
sine asimilirajo in raznarodijo, se
bo to zgodilo kljub našim resoluci*
jam. Zgodovina je sila, ki podere
vse, kar se ji upira, pustimo ji svo*
bodni razmah.
Živahne zavrnitve.
Proti ministru Gianniniju se je
oglasil takoj k besedi švicarski pro*
fesor Ernest Bovet in izjavil: Gos*
pod Giannini nam je hotel doka*
zati, da je narodnost vprašanje so*
matologije, to sc pravi vprašanje
zunanjih telesnih znakov. (Oblika
crepinjc, barva las, oči, itd. ured*
ništvo.) To ni res! Bistvo narodno*
sti je položeno v človeško dušo, o
narodnosti odločuje izkljueno naša
zavest. Narodna zavest se je pre*
budila, gospod Giannini, s francos*
ko revolucijo leta 1789. in se ne da
več zatreti. Dandanes ni več mogo*
če raznarodovati ljudstev. Najbolj*
ši dokaz je Poljska. Poljaki so bili
razdeljeni in razkosani na tri dr*
žave, bili so prcganjani in tlaeeni,
pa so se končno vcndarle osvobodili
in zcdinili. Nasiljc ne more roditi
v naših časih vee trajnih uspehov.
Nasilje se upira naši zavesti, ker je
v nasprotju z razvojem človeške
omike. Ako misli gospod Mello
Franco, da morajo narodne manjši*
ne zginiti, sc temeljito moti. Mi vi*
dimo ravno nasprotno, da korakajo
manjšine kljub vsem težavam in
žrtvam zmagovito k svoji svobodi.
Proti ministru Gianniniju so go*
vorili nato zastopnicn Holandije
gospa Baker, bivši ogrski minister
Pekar, Francoz Prudhoinmcaux, (iz*
govarjaj: Pridomö ur.), Belgijec
prof. Overbeke, bivši avstrijski po*
slanik Dumba ter bcrlinski Nemec
dr. Junghann.
»Q0R1SKA STRATA«
Slran 7
Junghann je poudaril, da ni treba
mnogo študirati, kaj je narodnost.
Saj govori srce v vsakem človeku
dovolj glasno in razločno, kam spa?
da. kako mogočno in poveljujoče
je narodno čustvo, vedo najbolje
Italijani sami. Saj sta se ravno Ita?
lija in Nemčija ustanovili v imenu
narodnosti. Tlačenje narodov je
povzročilo že mnogo vojen in jih
bo še, ako se tlaeenje nadaljuje. Mi
nočemo novih vojskä, mi dclamo
na bratstvu med narodi in zato.
predlagam, naj se resolucija .pred?
sednika Dickinsona sprejme.
Resolucija se predela in predloži
občnemu zboru.
Vidi se jasno, da je ogromna ve?
čina delegatov za resolucijo in po?
ročilo predsednika manjšinskega
odbora. Sedaj gre le zato, kakšno
naj bo končno besedilo.
V resoluciji je poudarjeno, da
morajo vlade pripoznati manjšine
kot »trajen in koristen del prebival?
stva/< in s temi besedami niso vsi
navzoči zadovoljni. Bolgarski za?
stopnik Mileiič prcdlaga, naj se
črta iz resolucije beseda »trajen«.
Da so manjsine trajen del prebival?
stva, ne moremo kar tako trditi, ker
ne vemo, kako se bo razvijala po?
litična bodočnost držav. Boljše je,
da besedo »trajen« izpustimo.
Dr. Wilfan je nasproten, da bi sc
uporabila beseda »koristen«. »Na*
rodne manjšinc« — je rekel —
»imajo brczpogojno pravico do spo?
štovanja in sicer brez ozira na to,
ali so državi koristne. Kakor velja
med ljudmi zapcved: ne ubijaji in
mora vsakdo spoštovati življenje
bližnika, nc da bi prej raziskoval,
ali mu je koristen, ravno tako ima
tudi narodna manjšina pravico, da
država spoštuje v vsakem slučaju
njeno življenje.«
Mnenju drja Wilfana se prikljuei
švicarski profesor Bovet, nakar se
črtaii iz resolucije besedi trajen in
koristen.
To so bili glavni popravki bese?
dila in nato se je vršilo glasovanje
o resoluciji sami. Treba jo je bilo
odobriti in skleniti, da se predloži
s priporočilom občnemu zboru.
Za predlog so glasovali vsi razen
dveh.
Govor Lord Roberta Cecila.
Tfkom naših zborovanj smo bili
vabljeni vcčkrat v angleško družbo,
da sc delegati tarn pobli/e spoznajo
in sprijaznijo. Najvažnejši je bil
sprejem, ki ga je priredil nam v
east Lord Gladstone. To je stara
in zelo vplivna družina, ki je dala
Veliki Britaniji že mnogo vodilnih
državnikov. Sredi snrejema se je
oglasü k besedi bivši minister in
sedanji zastopnik Anglije v Zvezi
narodov, Lord Robert Cecil. Jasno
je, da je Robert Cecil prišel na spre?
jem po nalogu angles'ke vlade. V
svojem govoru je govoril naj prej o
težavah Zvezc narodov in poudaril,
da se je vzdignilo proti njej v po*
slednjcm času mnogo sovražnikov.
Svet je razdeljen v dva tabora: eni
hočejo Zvezo narodov oslabiti in
vničiti, drugi hočejo zidati na njcj
politično bodočnost narodov. An?
glija stoji enodušno na strani nove
politike, naj bo na vladi ta ali ona
stranka. Zakaj angleški narod je
globoko prepričan, da bo ideja Zve?
ze narodov zmagala prej ali slej po
vsera svelu.
Na to se je obrnil Lord Robert
Cecil k narodnim manjšinam. To
vprašanje je po rijegovem eno naj*
važncjših našega časa. Izrazil je
simpatije za stremljenje narodnih
manjšin, a jih opomnil, da ne smc?
jo v današnjih razmerah prieako?
vati velike pomoči od Zveze naro?
dov. Pomoč bo prišla narodnim
rnanjšinam samo od ljudskega mne?
nja. Javno mnenje je srčna kri, od
katere se hranijo in žive vlade. Ko
bo javnost širom sveta prepričana
o pravici narodnih manjšin in pre?
žeta globoko s to zavestjo, se bo
spremenila tudi politika vlad. Sa?
mo od javnega mnenja prihaja na?
rodnim manjšinam rešitev. To je
tudi prva in najodličnejša naloga
društev za Zvezo narodov. da ob?
delujejo in polagoma presnujejo
javno mnenje sveta.
Govor Roberta Cecila je bil splo?
sen, a jc naredil kljub temu velik
vtis, ker je bil izgovorjen od odgo?
vornega vladnega moža. Dokaz, da
se angleška vlada za naše stvari
zanima, da pozdravlja in vzpodbu?
ja naše pravično stremljenje.
Zaključno delo v Aberystwichu.
() narodnih manjšinah se jc na?
daljevala in končala razprava v me?
stu Aberystwichu. Važno je za nas,
da se je gori omenjeni resoluciji
dodal odstavck, ki se tiče izrccno
takih manjšin, kakor ::mo mi Slo?
vend in Hrvati v Italiji. Mi smo —
kakor že rcčcno — manjšina, za ka?
tero ne obstoji nobena zapisana
pravica v mirovnih pogodbah in tu?
di poskus iz leta 1925., da bi skle?
nile vse države skupen dogovor za
zaščito manjšin, se je v Zvezi na?
rodov ponesrečil. Pač pa je v polni
veljavi neka resolucija Zveze na?
rodov iz leta 1922., v kateri je izra?
ženo upanje, da bodo tudi države,
ki niso vezane po pogodbiih na za?
ščito manjšin, ravnale kljub temu
s svojimi manjsinami ravnotako
kakor da bi bile po pogodbah
k temu dolžnc. Ta resolucija
je bila leta 1922. enoglasno spre?
jeta, glasovali so bili zanio tudi
zastopniki Italije, in jc torej mo?
ralno obvezna za vse države. Naša
meunarodna zveza je smatrala za
svojo dolžnost, da pokliče pozor?
nost držav na to resoluciio in skle?
nila zato posebno priporočilo
Zvezi narodov.
Uradno  besedilo resolucije in
priporočila.
Zdi se mi potrebno, da priobčim
končno besedilo resoluciic in pri?
poročila:
Resolucija
sc glasi v definitivni obliki tako?le: i
Ker imajo plemenske, iezikovne
in verske manjšine dolžnosti biti
lojalne napram državam, katerim
pripadajo, in ker ni mogoče doseči
tega cilja, ko so manjšine nezados i
voljne s svojp usodou in to zato, '
ker jim je odvzet polni užitek njis
hovega jezika, njihove vere ali njis
hove lastne kulture, ali pa vsled
ukrepov, s katerimi naj bi se proti
svoji volji vsrkale v narodnost
večine;
izraža občni bor prepričanje, da
različnost piemen, jezikov, ver ali
kulture med državljani iste države
ne nasprotuje lojalnosti (zvestobi)
do države in tudi ne ogroža drs
žavnega edinstva ter so radi tega
taki poskusi raznarodovanja ne?
smiselni in obenem krivični. Občni
zbor je prepričan, da se vorašanje
narodnih manjšin da zadovoljivo
rešiti le tedaj, ako se smatrajo
manjšine kot vrednota v državi in
se zadovolji njih želja, da bi bile
glede svojega jezika, vere in lastne
kulture vladane po posebnih navos
dilih in ukrepih (mesures). Večina
bo služila s tern najučinkovitejše
pravici in interesom države.
Priporočilo Zvezi narodov
je pa tako:
Ker hoče pomagati občni zbor
uresničiti gori omenjena načela, nas
proša Zvezo narodov, naj pokliče
svojim članicam nujno v spomin
resolucijo, sklenjeno na III. obč-
nem zboru (Zveze narodov), v ka=
teri je bilo izraženo »upanje, da se
bodo države, ki niso napram Zvezi
narodov glede manjšin vezane z
nobeno zakonito obvezo, držale
kljub temu pri ravnanju s svojimi
plemenskimi, verskimi in iezikovs
nimi manjsinami vsaj iste pravic-
nosti in strpnosti, kakor iu zahtes
vajo mirovne pogodbe in kakor ju
vrši stalno izvršilni odbor (Zveze
narodov).«
Govor profesorja Boveta.
Ti dve resoluciji sta prišli pred
obeni zbor in zagovarjal iu je na
javnem zborovanju švicarski prose-
sor Bovet.
»Vprašanje narodnih manjšin je
staro,« — je rekel — »a prikazuje
sc nam v popolnoma novi luči po
izkušnjah svetovne vojne, odkar je
Zveza narodov začela zidati v našc
vsakodnevno življenje ne le novo
mednarodno pravo, temveč tudi
novo moralo in novo mednarodno
vest.
Ta zavest se jc pricravljala /.e v
dobi francoske revolucije, ko je de?
mokratični narod začel polagoma
izpodrivati absolutistlčno državo
rnonarhov in ko je mednarodna go?
spodarska odvisnost in vzaicmnost
jcla vedno bolj ogrožati načelo vse?
mogočnosti posamezne države.
Danes imamo pa že ustavne li?
stine Zveze narodov, po katcrih ni?
so nekateri zma^ovalci, ki zaukazu?
jejo prcmagancem spoštov_anje
manišin, temvcč je gotova mednas
rodna avktoriteta, ki ščiti povsod
pravice šibkih v interesu spl-sšno*
sti. (Tako bi moralo biti! Ured?
ništvo.)
Toda ali ne pomeni to nodžigati
iredentizem? Tak je strah fio*ovi)i
držav. Upravičen je ta strah toliko
časa, dokler bomo živeli v dobi pre?
hoda, ko so naše navade xavno ta?
ko močne, če ne močneiše od novih
idej.
Pravica in nasilie.
Naša nova ideja je pravica, je
red v svobodi, naša stara navada
je nasilje. Nasa nova ideja je Zve?
za narodov, naša stara navada jc
diplomatska intriga ene skupine
proti drugi skupini.
Ko ni bilo Zveze narodov, je bil
iredentizem edino sredstvo za o?
svobojcnje tlačenc manjšinc. Pan?
danes bi pa po vscj logiki ne smelo
več biti iredentizma. Ce bi bila
manjšina zaščitcna po nepristran?
ski mednarodni avktoriteti proti
sleherni samovolji, bi se našla po?
lagoma v srcčncm položaiu, da bi
mogla sodelovati z clr/avo. v kate?
ri biva, in ostati obenem zvesta
svoji narodni individualnosti ter
krvni družini, iz katere izhaja, ta?
ko da bi pletla vezi prijateljstva
med to družino in novo državo.
Trenutno živimo žal v polni bor?
bi med preteklostjo in bodočnostjo.
V prenovljeni Evropi, bolj svo?
bodni in disciplinirani, boli kakor
je danes, ne bodo narodne manj?
šine več kovačnice prepirov, so?
vraštva in novih vojen, tejnveč
sredstvo za večje medsebojno raz?
umcvanjc narodov.
S tega stališča vam toplo pripo?
ročam v. odobrenje obe resoluciji.
Skoro enoglasno sprejeto.
Ko sta prišli resoluciii na glaso?
vanje, sem predlagal, nai se vrši
glasovanje imenoma, tuko da za?
stopniki vsake države posebej iz?
javijo svoje stališčc..
Za prvo resoluciio so se izrekle
nastorme države: Češko?Slovaška,
(Čehi skupno z nemško in ogrsko
manjšino), Švica, Švedska. Rusija,
Holandska. Palestina, Litvanska,
Japonska, Irska. Ogrska. Grčija,
Jugoslavija, Velika Britanija, Fran?
cija, Združcne države Severne A?
merike, !>panija, Kina, B(>lLvarija,
Bclgija, Avstrija in Ncmčiia.
Proti so glasovale: Italiia (izvze?
ti glasovi slovanskc in nemške
manjšinc), Poljska in Romunija.
Priporočilo Zvezi narodov je bi?
lo sprejeto z glasovi vseh držav ra?
zen Italije. Razume se, da je slo*
vanska in nemška manjšina glaso*
vala za priporočilo. Romuniia se je
glasovanja vzdržala.
I Tak je bil potek in konec zbo?
rovanja na Angleškcm, v kolikor
se tiče narodnih manikin.
Kakšna bo naša korist?
Po müjcm Slovenci in Hrvati ne
more jo pričakoviiti ncposrednih
uspchov. Razmere ostanejo take,
kot so, življenje pojdejjvojo na?
vadno pot. Važno je samo, da so se
vdclcžile zborovanja osebe, ki ima*
jo velik vpliv na javno življenje v
svojih državah. Bilo je na Angles?
kem veliko število bivših mini?
strov, diplomatov, senator icv, po^
slancev, vscučiliščnih profcsorjev
in drugih osebnosti, katerih mne*
nje ima gotovo veljavo. Dobro je,
da se zy nas zanimajo in postanejo
naši prijatelji. Kakor posamezni
človek tako žive tudi narodi od
prijateljstva, ki ga znaio buditi.
Gorjc narodu brcz prijateljev.
Med vdcleženci so bili tudi mož?
je, o katerih vlada mnenje, da pri?
dejo lahko do vodilnih vlog v po?
litiki držav. Bil jc na primer grof
Bernstorff, bivši poslanik Nemčije
v Severni Ameriki, o katerem gre
glas, da bo zastopal Nemčijo v
Zvezi narodov. Tudi take okolnosti
niso brez veljave.
Vem pa ravnotako, da je mnogo
.fjospodov prišlo na An.alcškos po?
stranskimi nameni.
»Prišel sem,« — mi je rekel neki
gospod z Balkana, — »samo radi
tega, da pazim, ali bi kdo ne govo?
ril zoper mojo državo!« Kaj briga?
jo take ljudi narodnc manjšine in
Zveza narodov? In vendar je tudi
to dokaz, da je naša organizacija
važna, ker bi nam siccr vlade ne
pošiljale posebnih nadzornikov.
Ogromna večina pa je obstajala
k sreči iz pravih in iskrenih prija^
teljev manišin, navdušenih za pra?
vico in poštenje med narodi.
Ti vodijo naš pokret in uverjen
sem, da bo njih požrtvovalno delo
prej ali slcj mnogo koristila narod?
nim manjšinam.
Naš nad vse Ijubljeni predobri soprog, oče, brat, tast,
stric, gospod
Franc Didič,
hotelir in posestnik
nas je 16. julija ob pol 5 uri zjutrai, previden s svetimi
zakramenti v 63. letu za večno zapustil.
Pogreb nad vse ljubljenega se je vršil v nedeljo dne
18. t. m. ob I6V2 uri iz hiše žalosti na pokopališče
k Sv. Križu.
Idrija, 16. julijn 1926.
Žalujoče rodbine
Didič - Lapajne - Vogelnih - Šinkovec
sStran 6.
»OORISKA STRATA«
»Načrt, ki ga spodaj predlagamo,
ima predvscm namen, omogočiti
direkten sporazum med večino in
manjšinami v isti državi. Nadaljc
huče urcditi postopanje, katerega
se ima držati mednarodna zveza v
prašanjih manjšin. S tern se hoče*
mo izotjniti 1. ostrim in brczplod*
nim diskusijam, ki večaio samo ob*
stoječa nasprotstva in delajo še
bolj težak položaj manišinam, in
poskusiti hočemo 2. vsa sredstva
sporazuma, preden pride zadeva
pred mednarodni zbor.
Sporazum je treba iskati po na*
stopnem redu:
Prvič: vrši naj se domenek in iz*
men Java misli med večinarji in
manišinarji iste države.
Drugič: ako ne morejo priti obe
stranki do neposrednega sporazu*
ma, skliče predsednik mednarodne
zveze na sestanek zastopnike veči*
ne in manjšine, z namenom. da po*
speši tako prijatel.jsko rešitev.
Tretjič: ako tudi to sredstvo ne
prinese tckom enega leta uspeha,
se predloži zadeva y prcsojo poscb*
nemu odboru, ki ga imenuje osred*
nji odbor (biro) zvezc. Mnenje pod?
odbora ima pomen nasveta.
Čctrtič: ako tega nasveta ena ali
druga stranka ne more sprejeti, se
končno predloži vprašanje občne*
mu zboru, ki izrcče svoje mncnje.«
To so predpisi, katcrih se bo
treba odslej držati in po njih se
bo obravnavalo gotovo tudi naše
vprašanje.
Ustanovi se glasilo za manjšine.
Važno je nadaljc, da ie letošnji
občni zbor sklenil, izdajati pod od*
govornostjo mednarodne zveze po*
scben časopis za narodne manjšine.
Predlog je izšel od švicarskega
profesorja Boseta, ki bo najbrže
prvi urednik našega skupnega glasi*
la. V časopisu se bodo obiašnjeva*
la in »redno diskutirala vsa vpra*
šanja, ki se tieejo plemenskih, je*
zikovnih in verskih manišin«. Obč*
ni zbor je dal glavnemu tainiku na*
log, naj izdela do prihodnjega zbo*
ra podroben naert o stroških ter
predlaga osebe, ki bi mogle prevze*
ti uredništvo.
Kakšen bo natančen program li*
sta, ne vemo še, toda iz razgovo-
rov sem spoznal, da ne bodo govo*
rili v njcm samo o vprašaniu manj*
šin na splošno, temveč tudi o res*
nienih razmcrah, v katerih se naha*
jajo posamezne manjsine v Evropi
in Aziji. List bo vsekakor velikega
pomena, ker se bo tiskal v fran^
coščini, angleščini in naibrž tudi
nemščini ter se razpošiljal na vse
strani sveta. Vodilni časopisi, vse*
učilišča, politiki in vlade velikih in
malih držav bodo tako natanko po*
učene o položaju in zahtevah manj*
šin.
Dosedanji uspehi mednarodne
zveze.
Zgoraj sem pripovedoval o
manjšinah mnogo žalostnega. So
ljudstva, katerim se gode res veli*
ke krivice. Toda na zborovanjih na
Angleškem so se čule tudi veselc
reči. Mednarodna zveza društcv za
Zvezo narodov pridobiva vpliv in
vidi jo se že prvi uspehi nicnega de*
la. Z njenim posredovanjem so se
sestali zastopnjki danske manjšine
v Nemčiji in nemške manišine na
Danskem k posvctovanicm in do*
segli popolen sporazum uledc pra*
vic, ki gredo obojestranskim manj-
šinam. Dansko društvo izjvlja, da
»bodo postali odnošaji med obema
narodoma tem srcčneiši in zaupnej*
ši, čim bolj se bodo čutile manišine
tu* in onstran meje zadovoline.«
Ravno tako se je zbolišal znatno
položaj židovske manjšine na Polj*
skem. Dne 4. julija 1925. ie sklenila
nrmreč poljska vlada doLovor z ži*
dovskimi strankami poliske repub*
like in dovolilii židovski manišini
vcčjo svobodo v uporabi njcnega
iezika. ter gotove olaišave na ver*
skem jn vzgojnem poliu.
Poročilo   predsednika   Dickinsona.
Predsednik odbora za manjšine
Anglež Dickinson je imel po*
ročilo, ki je važno tudi za, nas, ker
govori v njcm o pogodbi, s katero
se doloeijo za vse manjšine brez
razlike enakc prayiee in enakc dolž*
nosti. Proti prcdlogu so nastopili
Francozi, Italijani in Belgiici, vsled
česar ga je Galvanauskas jirosto*
voljno umaknil. Pač pa je nrišlo po*
ročilo o predlogu pred izvršilni od*
bor Zveze nardov in tukaj se je
oglasil k besedi zastopnik Brazilije
gospod Mcllo*Franco ter začel udri*
hati po narodnih manjšinah.
Manjšine se morajo zliti v
večinski narod.
Mello*Franco je imel dolg govor,
v katcrem je med drugim izustil
te*le besede: »Zdi sc mi neoporce*
no, da možje, ki so zamislili zaščito
manjšin, niso imeli tedaj namena
ustvariti v naroeju gotovih držav
gruee državljanov, ki bi se smatrali
za vse čase tujc splošnemu ustroju
države. Nasprotno! Hoteli so ust*
variti za člane manjšin postavno
zaščito radi tega. da se polagoma
uresnieijo potrebni pogoji za po
poino narodno edinstvo Trcba je
preprečiti, da bi manjšina, mesto
da bi stremela k spojitvi z družbo,
vkateri živi, postala privilegirana
kasta in se spremenila za stalno v
tuje telo, živeče v naroeju države.
Ako pozenemo avtonomijo manjs
šin do zadnjih posledic, postanejo
lahko manjšine vzrok državnega
razsula  in  narodnega  razpadanja.«
Tem izvajanjem gospoda Mella ^
Franca so se priključili še trije
Člani izvršilnega odbora, dočim so
ostali lepo molčali in z molkom iz*
rekli svoje odobravanje.
Če se ni našel v Zvezi narodov
nihče, ki bi bil ugovarjal besedam
braziljanskega državnika, je bila
dolžnost naše mednarodne zveze,
da je na obenem zboru na Angles*
kern izrekel v imenu manjšin vsega
svela odločen protest proti taki po*
litiki.
Protest naše zveze.
»Te izjave čctvero vplivnih čla*
nov izvršilnega odbora Zveze na*
rodov« — pravi Dickinson — »stre*
mijo za tem, da bi se proglasila da*
našnja pravica narodnih manjšin
le za zaeasno zaščito, ki bo postala
prej ali slcj nepotrebna, čim se
manjšinc postopoma zlijejo z ve*
činami. Taka razlaga pogodb je na*
pana in nevarna, ker podžiga veči*
ne, da vrše po najkrajši in najhi*
trejši poti raznarodovanje.
Narodne manjšine so družabni
pojav, ki ga zakonodajno in poli*
tieno delovanje vlad ne more spre*
meniti. Kar sestavlja manjšino, je
njeno plcme, njen jezik in njena
vera, ki se ravnajo po posebnih
njim svojstvenih zakonih. Njih
razvoj je prost in je popolnoma ne*
odvisen od delovanja državnih na*
prav in samovolje vladnih oblast*
nikov.«
Tudi mu želimo, da bi bili pripad*
niki manjšin pošteni in dobri dr*
žavljani, toda poglavitno vprašanjc
je, po kateri poti se da ta eilj naj*
lažje doseči. Možne so le dve poti.
Ali države priznajo, da obstaje in
da bodo vedno obstajale v njiho*
vem naročju skupine drž^.vljanov
s tujim jezikom in tujimi običaji
in smatrajo zato za svojo dolžnost,
da zadovolje zahteve teh manjšin
in jih sprejrnejo tako kljub vsem
razlikam v drxavno skupnosi, ali
pa morajo nasprotno države nare*
diti poskus, da s silo, s prigovarja*
njcm ali z vladnimi ukrepi oropajo
te manjšine njih posebne^a značaja
in jih prisilijo se spojiti z drugim
plemenom.
Polizobraženi uradniki.
Kakšna je pravilna pot, ni težko
ugotoviti. »Nobena vlada« — pra*
vi Dickinson — »ne more spremc*
nifci Nemcev v Poljake, Ogrov v
Romunc, Ircev v Angleže. Vlade v
deželah, ki sem jih ravnokar ome*
nil, kakor sploh nobena civilizirana
vlada, gotovo ne mislijo. da je mo*
goče doseči tak uspeh. Vcm pa, da
obstoji na tisoče ljudi s polovično
ali sploh nobeno izobrazbo — po*
sebno mnogo jih je med državnimi
uradniki — ki si domišljajo, da za*
dostuje pokazati trdno pest, pa je
cilj že dosežen. Preprieani so. da
je s patriatičnega stališča pač želeti,
da bi manjšina spremenila narod*
nost in zato izdajajö brez obotav*
ljanja ukrepe, ki se jim zde najbolj
pripravni za tako spreobrnitev,
naj bodo ukrepi še tako trdi za
manjšino, katero morajo upravljati.
Ta je dandanes resnični izvor vseh
nevarnosti.
Nevarnosti se izognemo samo,
ako Zveza narodov in glavne vlade
sveta proglase enkrat za vselej na*
čelo, da različnost piemen, jezikov
in ver v notranjosti države nikakor
ne vničuje državne enotnosti.
Ako pa države odklonijo to na*
čelo, potem je naravno, da bo pri*
vlačnost lastnega plemena, ki leži v
človeški naravi, razbila umetni ok*
vir politienih naprav in zopet se bo
zdela vojna edini izhod iz obstoje*
čcga zla.«
Resolucija o narodnih manjšinah.
Predsednik Dickinson jc predlo*
žil nato v razpravo nastopno reso*
lucijo, ki se glasi:
»Ker je želeti, da bi osebe, pripa*
dajoče plemenskim, jezikovnim in
verskim manjšinam, postale dobri
državljani države, kateri pripadajo;
in ker ni mogoče doseči tega us*
peha, ako so imenovane osebe ne*
zadovoljne s svojo usodo, in sicer
radi tega, ker jim je zabranjen pol*
ni užitek njihovega jczika, njih
vere in njihove lastne kulture, ali pa
radi tega, ker se izdajajo proti njim
ukrepi, s katerimi naj bi se manj*
sine proti svoji volji vsrkale v na*
rodnost večine;
in ker je nadalje odbor mnenja,
da različnost plemena, jezika, vere
ali kulture med državljani iste dr*
žavc ne tvori nikake ovirc, da bi bili
vsi dobri državljani, in ker ta raz*
ličnost tudi ne ogroža državne
enotnosti in so radi tega vsi taki
poskusi napačni in obenem kri*
vični;
izraža Odbor za manjšine v Med*
narodni zvezi društev za Zvezo na*
rodov prepričanje, da se da vpra*
šanje narodnih in drugih manjšin
rešiti zndovoljivo le tedaj, ako se
te manjšine pripoznajo kot trajen
j in koristen del prebivalstva države
in ako se izpolni želja teh manjšin,
ki hočejo glede svojega jczika, svo*
je vere in svoje kulturne posebno*
sti biti vladane s posebno obzir*
nostjo. Večina bo služila na tak na*
čin najučinkovitejše pravici in ob*
enem intercsom lastne države.«
Govor Gianninija.
Okoli te resolucije, ki je v fran*
coskem izvirniku precej zapletena,
se je sprožila zelo živahna razpra*
va. Proti poročilu predsednika Di*
cpinsona in resolucije sc je vzdig*
nil najprcj romunski zastopnik Ser*
besco. Branil je na vse pretege Bra*
zilijanca Mella * Franca in hotel
dokazati, da je Mello * Franco go*
voril pametno in pravieno in da ni
dela] manjšinam nobene krivice. V
bistvu je Mello Franco priznal
manjšinam, kar jim gre, in zato je
predlagana resolucija nepotrebna.
Gospod Serbesco je govoril zelo
clolgo, a ni prepričal se ve nikogar.
Videlo se je, da sam nc vcruje te*
ga, kar pravi.
Odločno in brez ovinkov je nü*
stopil proti resoluciji predsednik
italijanske zveze minister Giannini.
»Kakor je moja navada« — je pri*
čcl — »bom govoril o resoluciji ze*
lo odkrito. V njej trdite, da so
manjšine nekaj stalnega in nespre*
menljivega, da bodo ostale take, kot
so, za v::e veene case, ker jih bajc
ni mogoče asimilirati in raznaro*
diti. Jaz sem mnenja, da ne moremo
tega kar tako na splošno trditi.
Vprašanje narodnih manjšin je bolj
zapleteno, kakor si vi mislitc. To
vprašanje je v vsakem času in v
vsaki deželi različno in popolnoma
izključeno je, da bi proglasili za na*
rodne manjšine splošno veljavne
zakone. Nekatere manjšine se bo*
do ohranile, druge bodo zginile, vse
je odvisno od razmer. Ali hočete
morda predpisovati postave zgodo*
vini? V Italiji imamo na pri*
mer skupine Grkov, Albancev,
Langobardov, Romunov, Etruskov
itd., ki so se naselili v deželi, in vsi
so postali tekom časa Italijani. Ako
bi veljala za Italijo načela, ki jih
izražate v resoluciji, bi Italija ne
mogla več obstati, ker bi se razee*
pila na mnogoštevilne dele. Toda
zgodovina gre svojo pot in mi je ne
bomo ustavili. Poglejte na primer
gospoda Sefcriadesa, ki sedi meni
nasproti. (Giannini pokaže z roko
na zastopnika Grčije profesorja
Seferiadesa.) Po njegovih zunanjih
znakih bi vsakdo sodil, da je Itali*
jan iz južne Italije. Jaz pa, ki sem
Italijan, izgledam morda kot Grk
in kdo ve, ali niso bili moji pred*
niki res grškega pokoljcnja. Narod*
nost, gospoda moja, je nekaj nego*
tovega in relativnega ta se v toku
zgodovine spreminja.
Ako bi hotcli res rešiti vprašanje
narodnih manjšin, bi morali posne*
mati Sovjetsko Rusijo. Sovjetska
Rusija je oživila na svojem ozemlju
narečja mnogobrojnih piemen, iz*
dala je na državnc stroške celo
abecednike in berila za nerazvite
manjšine in jim skoro vsilila njihov
materin jezik. Narodne manjšine
niso dobile samo avtonomije, tem*
več kar lastne države. Vsaka manj*
šina je država zase. Vprašanje na*
rodnih manjšin je rešila prav za
prav samo Sovjetska Rusija, a take
rešitve, gospoda moja, mi ne more*
mo sprejeti.
Estonska država je dala manjši*
nam kulturno avtonomijo. Mislim,
da je bila to politična napaka. Pri*
šel bo čas, ko bodo morali Estonci
to politiko revidirati in spremeniti,
kajti z avtonomijo so si ustvarili
državo v državi.
Glasoval bom proti resoluciji. Iz*
javljam še enkrat, da je narodnost
nekaj relativnega in da se tok zgo*
dovine ne da ustaviti. Ako je zgo*
dovina določila, da se gotove manj*
sine asimilirajo in raznarodijo, se
bo to zgodilo kljub našim resoluci*
jam. Zgodovina je sila, ki podere
vse, kar se ji upira, pustimo ji svo*
bodni razmah.
Živahne zavrnitve.
Proti ministru Gianniniju se je
oglasil takoj k besedi švicarski pro*
fesor Ernest Bo vet in izjavil: Gos*
pod Giannini nam je hotel doka*
zati, da je narodnost vprašanje so*
matologije, to se pravi vprašanje
zunanjih telesnih znakov. (Oblika
črepinje, barva las, oči, itd. ured*
ništvo.) To ni res! Bistvo narodno*
sti je položeno v eloveško dušo, o
narodnosti odločuje izkljueno naša
zavest. Narodna zavest se je pre*
budila, gospod Giannini, s francos*
ko revolucijo leta 1789. in sc ne da
več zatreti. Dandanes ni več mogo*
če raznarodovati ljudstev. Najbolj*
ši dokaz jc Poljska. Poljaki so bili
razdcljeni in razkosani na tri dr*
žave, bili so preganjani in tlačeni,
pa so se končno vendarle osvobodili
in zedinili. Nasiljc ne more roditi
v naših časih vee trajnih uspchov.
Nasilje se upira naši zavesti, ker je
v nasprotju z razvojem človeške
omike. Ako misli gospod Mello
Franco, da morajo narodne manjši*
ne zginiti, sc tcmeljito moti. Mi vi*
dimo ravno nasprotno, da korakajo
manjšine kljub vsem težavam in
žrtvam zmagovito k svoji svobodi.
Proti ministru Gianniniju so go*
vorili nato zastopnica Holandije
gospa Baker, bivši ogrski minister
Pekar, Francoz Prudhommeaux, (iz*
govarjaj: Pridomo ur.), Bclgijec
prof. Overbcke, bivši avstrijski po*
slanik Dumba ter berlinski Nemec
dr. Junghann.
»QORISKA STRATA«
Stran 7
Junghann je poudaril, da ni treba
mnogo študirati, kaj jc narodnost.
Saj govori srce v vsakem človeku
dovolj glasno in razločno, kam spa*
da. Kako mogočno in povcljujoče
je narodno čustvo, vedo najbolje
Italijani sami. Saj sta se ravno Ita?
lija in Nemčija ustanovili v imenu
narodnosti. Tlačenje narodov je
povzročilo že mnogo vojen in jih
bo še, ako se tlačenje nadaljuje. Mi
noeemo novih vojskä, mi delamo
na bratstvu med narodi in zato.
predlagam, naj se resolucija .prcd?
sednika Dickinsona sprejme.
Resolucija se predela in predloži
občnemu zboru.
v Vidi se jasno, da je ogromna ve?
Čina delegatov za resolucijo in po?
ročilo predsednika manjšinskega
odbora. Scdaj gre le zato, kakšno
naj bo končno besedilo.
V resoluciji je poudarjeno, da
morajo vladc pripoznati manjšine
kot »trajen in koristen del prebival?
stva,« in s temi besedami niso vsi
navzoči zadovoljni. Bolgarski za?
stopnik Mileiič predlaga, naj se
črta iz resolucije beseda »trajen«.
Da so manjšine trajen del prebival?
stva, ne moremo kar tako trditi, ker
nc vemo, kako se bo razvijala po?
litiena bodoenost držav. Boljše je,
da besedo »trajen« izpustimo.
Dr. Wilfan je nasproten, da bi sc
uporabila beseda »koristen«. »Na?
rodne manjšine« — je rekel —
»imajo brczpogojno pravico do spo?
štovanja in sicer brez ozira na to,
ali so državi koristne. Kakor velja
med Ijudmi zapoved: ne ubijaji in
mora vsakdo spoštovati življcnje
bližnika, ne da bi prej raziskoval,
ali mu je koristen, ravno tako ima
tudi narodna manjšina pravico, da
država spoštuje v vsakem slučaju
njeno življenje.«
Mnenju drja Wilfana se priključi
švicarski profesor Bovet, nakar se
črtati iz resolucije besedi trajen in
koristen.
To so bili glavni popravki bese?
dila in nato se je vršilo glasovanje
o resoluciji sami. Treba jo je bilo
odobriti in skleniti, da se predloži
s priporočilom občncmu zboru.
Za predlog so glasovali vsi razen
dvch.
Go vor Lord Roberta Cecila.
Tfkom naših zborovanj smo bili
vabljeni vcčkrat v angleško družbo,
da sc delegati tarn pobliže spoznajo
in sprijaznijo. Najvažnejši je bil
sprejem, ki ga je priredil nam v
cast Lord Gladstone. To je stara
in zelo vplivna družina, ki jc dala
Veliki Britaniji že mnogo vodilnih
državnikov. Sredi snrejema se je
oglasii k besedi bivši minister in
sedanji zastopnik Anglije v Zvezi
narodov, Lord Robert Cecil, jasno
je, da jc Robert Cecil prišel na spre?
jem po nalogu angleške vlade. V
svojem govoru je govoril naj prej o
težavah Zvezc narodov in poudaril,
da se je vzdignilo proti njej v po?
slednjcm času mnogo sovražnikov.
Svct je razdeljen v dva tabora: eni
hočcjo Zvczo narodov oslabiti in
vničiti, drugi hočejo zidati na njej
politično bodočnost narodov. An?
glija stoji enodušno na strani nove
politike, naj bo na vladi ta ali ona
stranka. Zakaj angleški narod je
globoko prepričan, da bo ideja Zvc?
ze narodov zmagala prej ali slcj po
vsem svetu.
Na to se je obrnil Lord Robert
Cecil k narodnim manjšinam. To
vprasanje je po rijegovem eno naj?
važncjših našega časa. Izrazil je
simpatije za stremljenje narodnih
manjšin, a jih opomnil, da nc smc?
jo v današnjih razmerah pričako?
vati velike pomoči od Zveze naro?
dov. Pomoč bo prišla narodnim
manjšinam samo od ljudskega mne?
nja. Javno mnenje je srčna kri, od
katcre sc hranijo in žive vlade. Ko
bo javnost širom sveta prepričana
o pravici narodnih manjšin in pre?
žeta globoko s to zavestjo, se bo

spremenila tudi politika vlad. Sa? '
mo od javnega mnenja prihaja na?
rodnim manjšinam rešitev. To je
tudi prva in najodličncjša naloga
društev za Zvczo narodov. da ob?
delujejo in polagoma presnujejo
javno mnenje sveta.
Govor Roberta Cecila je bil splo?
sen, a je naredil kljub temu velik
vtis, ker je bil izgovorjen od odgo?
vorncga vladnega moža. Dokaz, da
sc angleška vlada za naše stvari
zanima, da pozdravlja in vzpodbu?
ja naše pravično stremljenje.
Zaključno delo v Aberystwichu.
() narodnih manjšinah se je na?
daljevala in končala razprava v me?
stu Aberystwichu. Važno je za nas,
da se je gori omenjeni resoluciji
dodal odštavek, ki sc tiče izrecno
takih manjšin, kakor ::mo mi Slo?
venci in Hrvati v Italiji. Mi smo —
kakor že rcčeno — manjšina, za ka?
tero ne obstoji nobena zapisana
pravica v mirovnih pogodbah in tu?
di poskus iz leta 1925., da bi skies
nile vse države skupen dogovor za
zaščito manjšin, sc jc v Zvezi na?
rodov ponesrečil. Pač pa je v polni
veljavi neka resolucija Zvezc na?
rodov iz leta 1922., v kateri je izra?
ženo upanje, da bodo tudi države,
ki niso vezane po pogodbah na za?
ščito manjšin, ravnale kljub temu
s svojimi manjsinami ravnotsiko
kakor da bi bile po pogodbah
k temu dolžnc. Ta resolucija
je bila leta 1922. cnoglasno spre*
jeta, glasovali so bili zanio tudi
zastopniki Italijc, in jc torcj mo?
ralno obvezna za vse državc. Naša
mednarodna zveza je smatrala za
svojo dolžnost, da pokličc pozor?
nost držav na to rcsoluciio in skle?
nila zato posebno priporočilo
Zvezi narodov.
Uradno  besedilo resolucije in
priporočila.
Zdi se mi potrebno, da priobčim
končno besedilo resoluciic in pri?
poročila:
Resolucija
se glasi v definitivni obliki tako?le: i
Ker imajo plemenske, iezikovne j
in  verske  manjšine  dolžnosti  biti j
lojalne napram državam,    katerim j
pripadajo, in ker ni mogoee doseči
tega cilja, ko so manjšine nezados
voljne s svojo usodow   in to zato,
ker jim je odvzet polni užitek nji*
hovega jezika, njihove vere ali njis
hove   lastne   kulture, ali pa vsled
ukrepov, s katerimi naj bi se proti
svoji    volji    vsrkale v  narodnost
večine;
izraža občni bor prepričanje, da
različnost piemen, jezikov. ver ali
kulture med državljani iste države
ne nasprotuje lojalnosti (zvestobi)
do države in tudi ne ogroža drs
žavnega edinstva ter so radi tega
taki poskusi raznarodovanja ne?
smiselni in obenem krivični. Občni
zbor je prepričan, da se vprasanje
narodnih manjšin da zadovoljivo
rešiti le tedaj, ako se smatrajo
manjšine kot vrednota v državi in
se zadovolji njih želja, da bi bile
glede svojega jezika, vere in lastne
kulture vladane po posebnih navo*
dilih in ukrepih (mesures). Večina
bo služila s tern najučinkovitejše
pravici in interesom države.
Priporočilo Zvezi narodov
je pa tako:
Ker hoče pomagati občni zbor
uresničiti gori omenjena načela, nas
proša Zvezo narodov, naj pokliče
svojim članicam nujno v spomin
resolucijo, sklenjeno na III. obe-
nem zboru (Zveze narodov), v ka=
teri je bilo izraženo »upanje, da se
bodo države, ki niso napram Zvezi
narodov glede manjšin vezane z
nobeno zakonito obvezo. držale
kljub temu pri ravnanju s svojimi
plemenskimi, verskimi in iezikov^
nimi manjšinami vsaj iste pravič;
nosti in strpnosti, kakor iu zahte*
vajo mirovne pogodbe in kakor ju
vrši stalno izvršilni odbor (Zveze
narodov).«
Govor profesorja Boveta.
Ti dve resoluciji sta prišli prcd
obeni zbor in zagovarial iu je na
javnem zborovanju švicarski prose-
sor Bovet.
»Vprasanje narodnih manišin je
staro,« — je rekel — »a prikazuje
sc nam v popolnoma novi luči po
izkušnjah svetovne voine, odkar je
Zvcza narodov začcla zidati v naše
vsakodnevno življenje ne le novo
mednarodno pravo, temveč tudi
novo moralo in novo mednarodno
\est.
Ta zavest se je prirjravliala /c v
dobi francoske revoluciie, ko je de?
mokratični narod začel polagoma
izpodrivati absolutistično državo
monarhov in ko je mednarodna go?
spodarska odvisnost in vzaiemnost
jcla vedno bolj ogrožati načclo vse?
mogočnosti posamezne države.
Danes imamo pa že ustavne li*
stinc Zvczc narodov, po katcrih ni?
so nekatrri zmagovalci, ki zaukazu?
jejo prcmagancem spoštovanje
manišin, temveč je tjotova medna=
rodna avktoriteta, ki ščiti povsod
pravice šibkih v interesu spl^šno?
sti. (Tako bi moralo biti! Ured?
ništvo.)
Toda ali ne pomeni to nodzigati
iredentizem? Tak je strah fio^oviJi
držav. Upravičen je ta strah toliko
časa, dokler bomo živeli v dobj prc?
hoda, ko so naše navade lavno tn?
ko močne, če nc močncjše od ?iovih
idej.
Pravica in nasilje.
Naša nova ideja je pravica, je
red v svobodi, naša stara navada
je nasilje. Naša nova ideja ie Zvc?
za narodov, naša stara navada je
diplomatska intriga ene skupine
proti drugi skupini.
Ko ni bilo Zveze narodov, je bil
iredentizem edino sredstvo za o*=
svobojenjc tlačene manjšinc. Pan?
dancs bi pa po vscj logiki nc smelo
več biti iredentizma. Če bi bila
manjšina zaščitcna po nepristran?
ski mednarodni avktoriteti proti
slcherni samovolji, bi se našla po?
lagoma v srečnem položaju, da bi
mogla sodclovati z državo, v katc?
ri biva, in ostati obenem zvesta
svoji narodni individualnosti ter
krvni družini, iz katere izhaja, ta?
ko da bi pletla vezi priiateljstva
med to družino in novo državo.
Trcnutno živimo žal v polni bor?
bi med preteklostjo in bodočnostjo.
V prenovljeni Evropi, bolj svo?
bodni in disciplinirani, boli kakor
je danes, ne bodo narodne manj?
sine več kovačnice prepirov, so?
vraštva in novih voien, temveč
sredstvo za večje medseboino raz?
umcvanjc narodov.
S tega stališča vam toplo pripo?
ročam v odobrenje obe resoluciji.
Skoro enoglasno sprejeto.
Ko sta prišli resoluciii na glaso?
vanjc, scm prcdlagal, nai se vrši
glasovanjc imenoma, tuko da za?
stopniki vsakc države posebej iz?
javijo svoje stališče..
Za prvo resolucijo so se izrekle
nastorme države: Češko?Slovaška,
(Čehi skupno z nemško in ogrsko
manjšino), Švica, Švedska. Rusija,
Holandska. Palestina, Litvanska,
Japonska, Irska, Ogrska, Grčija,
Jugoslavijii, Vclika Britaniia, Fran?
cija, Združcne državc Scvcrne A?
merike, Španija, Kina, Bol^arija,
Belgija, Avstrija in Nemčiia.
Proti so glasovalc: Italiia (izvze?
ti glasovi slovanskc in nemške
manjšine), Pol j ska in Romunija.
Priporočilo Zvezi narodov je bi-
lo sprejeto z glasovi vseh držav ra?
zon Italijc. Razume se. da je slo*
vanska in nemška manjšina glaso*
vala za priporočilo. Romuni ia sc je
glasovanja vzdržala.
Tak je bil potek in kontc zbo?
I rovanja na Angleškem, v kolikor
se tiče narodnih manikin.
Kakšna bo naša korist?
Po mojem Slovenci in Hrvati ne
more jo pričakoviiti ncposrcdnih
uspchov. Razmere ostancjo take,
kot so, življenje pojdejivojo na?
vadno pot. Važno je samo, da so se
vdcležile zborovanja osebe, ki ima*
jo velik vpliv na javno življenje v
svojih državah. Bilo ie na Angles?
kem veliko štcvilo bivših mini?
strov, diplomatov, senator icv, po?
slanccv, vscučiliščnih profcsorjev
in drugih osebnosti, katcrih mne?
nje ima gotovo veljavo. Dobro je,
da se zu nas zanimajo in postanejo
naši prijatclji. Kakor posamezni
človck tako žive tudi narodi od
prijateljstva, ki ga znaio buditi.
Gorjc narodu brcz prijatcljev.
Med vdclcžcnci so bili tudi mož?
je, o katcrih vlada mnenie, da pri?
dejo lahko do vodilnih vlog v po*
litiki držav. Bil jc na primer grof
Bernstorff, bivši poslanik Nemčije
v Scvcrni Ameriki, o katerem gre
glas, da bo zastopal Nemčijo v
Zvezi narodov. Tudi take okolnosti
niso brez veljave.
Vcm pa ravnotako, da ie mnogo
Hospodov prišlo na Anglcškos po?
stranskimi nameni.
»Prišel sem,« — mi je rekel ncki
gospod z Balkana, — »samo radi
tega, da pazim, ali bi kdo ne govo?
ril zopcr mojo državo!« Kai briga?
jo take ljudi narodne manjšine in
Zveza narodov? In vendar je tudi
to dokaz, da je naša organizacija
važna, ker bi nam siccr vlade ne
pošiljalc posebnih nadzornikov.
Ogromna večina pa je obstajala
k sreči iz pravih in iskrenih prija^
teljev manišin, navd.ušenih za pra?
vico in poštenje med narodi.
Ti vodijo naš pokret in uverjen
sem, da bo njih požrtvovalno delo
prej ali slcj mnogo koristila narod?
nim manjšinam.
Naš nad vse ljubljeni predobri soprog, oče, brat, tast,
stric, gospod
Franc Didic,
hotelir in posestnik
nas je 16. julija ob pol 5 uri zjutraj, previden s svetimi
zakramenti v 63. !etu za večno zapustil.
Pogreb nad vse ljubljenega se je vršil v nedeljo dne
18. t. m. ob 1672 uri iz hiše žalosti na pokopališče
k Sv. Križu.
Idrija, 16. julija 1926.
Žalujoče rodbine
Didič - Lapajne - Vogelnih - Šinkovec
Stran 8
»QORISKA STRAŽA«
Iz sipohega sveto.
Čuden slučaj.
Pregnani grška dinastiia in ru=
ska sta bill v ozkih prijatcliskih od*
nošajih. Grški princi so vsako leto
šli v počitnicah na ruski poletni
dvor. Slovo med otroci po konca*
nih počitnicah je bilo sevcda tcžko.
Ob nckem takem slovesu ie grški
princ Jurij odomil v parku za spo*
min močno oljkino vcjo. Ta spo*
rainek je od tcdaj zmerai nosil s
scboj tudi na svojih potovanjih.
Pa se je zgodilo, da ie moral
princ Jurii spremliati na daljšem
potovanju svojega tovariša iz mla*
dih let carjeviča Nikolaia. Obiska*
la sta tudi otok Javo v Oceaniji.
Nekega dne stopita v domae tern*
pelj. Naenkrat plane iz teme fana*
tičen domačin in skuša zaklati z
jataganom ruskega careviča. Princ
Jurij, ki je imel pri sebi ono oljki*
no vejico, udari z njo napadalca
moeno po roki in mu zbiie ostro
orožje iz njc. Careviča ie rešil spo*
minek iz otroških let. Ko ic postal
Nikolaj car je prosil princa, naj
mu za en eas posodi tisto vejo.
Princ mu ugodi, a že eez par dni jo
prejme nazaj na debelo pozlačcno
in obsuto z biseri. Car mu piše, da
s kakim visokim odlikovanjem se
ne more dovolj oddolžiti. zato mu
pošilja nazaj ta spomin iz otroških
let.
Na kratko.
Bivši predsednik srednie=ameri=
ške republike Costarice Rodriguez
je mož odločnih dejanj. Kcr so mu
spodmaknili stol, je šel pa med
rcvolucijonarje. Pred kratkim so
gospoda predsednika pograbili, ker
je z dinamitom pognal v zrak sedež
policijskega komisariata.
Eden od nas
bi bržda drugače ukrenil kot je
portugalski general Gomez da Co«
sta. Zmagoviti revolucionarski ge*
neral Carmona je kolegu Costi po=
nudil najvišjo cast v državi držav*
no predscdništvo. Možu ie pa bilo
morda to premalo in ie cast odklo*
nil. Carmona pa v iezo in vtaknc
predsedniškega kandidata — v luk*
njo. Tako je na Portugalskem.
Zdravilni petrolei.
Prvi je začel črpati petrolej iz
zemlje škof Gabian iz Bczicrsa leta
1773. Zato so petrolei tudi nazivali
»Gabianovo olje«. Takrat pa še ni*
so poznli gorilne lastnosti petrole^
ja, marveč lc zdravilno. Škof be-
zierski je izdal posebno knjigo,
kjer popisuje proti čemu vse je pe=
trolej dober. Posebno učinkuje
proti kužnim bolcznim, mrzlici,
kašlju, revmi, jc učii ta škof pred
150 leti.
Dolg govor.
Neki poslanec v angleškem par*
lamentu, ki jc znan po svoji vcliki
molčečnosti. je te dni ko postaja
soparno imel dolg govor. Med go=
vorom nekega dobrega govornika
vstane in nujno zaprosi za besedo.
Vsi poslanci se ozrejo v molčečega
tovariša radovedni, kaj jim bo neki
povedal. Ta pa: »Prosim, gospod
predsednik, da bi ukazali odpreti
okna, ker je soparno.« Po tern tru*
du gospod poslanec zopet sede in
molei naprej.
Mogočni kino.
Po dolgih pogajanjih je piedsed*
nik severoameriških držav dovolil,
da sme sodelovati eel polk mornar*
jev pri filmanju nekega velikega
filma. Pred nedavnim so pa casopi*
si govorili, da bosta celo švedski
kralj in kraljica nastopila v nekem
filmu.
Sukno brez gub.
Neki student v Angliji je izumil
tako blago za obleke, ki se nie ne
zmečka. Za njegov izum, ki je pa
še tajen, se angleske suknarne kar
trzejo. Zdaj bo mogoče spravljati
že narejene obleke v zaboje, ne da
bi se zmečkale.
Listnica Kmečkesdelavske zveze in
Političnega    društva    »Edinosti    v
Gorici.
1.  Peršič Franc, Šempas: Ob pri*
liki zglasite se osebno v tajništvu
K. D. Z.
2.  Bajc Josip, Podkraj 15: Ob pri*
liki zglasite se v tajništvu K. D. Z.
zaradi Vaše pokojninske    prošnje.
3.  Zolja Jos., Ločnik 53: Zglasite
se radi pokojninske .prošnje v taj*
ništvu.
4.   Vales Franč., Sv. Križ 64: Fu
nančno minisierstvo je dalo zaklad*
nemu    nadzorništvu v Vidmu    na*
log, da se Vam izplačajo   zastanki.
5.  N. N., Stržišče:   V   naprošcni
zadevi bo tajništvo posredovalo.
6.  K. A., Strmec 19: Prejeli. Na.
prošenc legitimacije dobite v krat*
kem.
7.  K. F., Št. Viškugora:   V krat*
kem dobite od    tajništva    pismeni
odgovor.
8.  V. K., Log: Za A. K. smo za*
prosiii za informacije v Trstu; ko
prejmemo odgovor, Vas obvestimo.
9.  Fl. An., Št. Vid: 1. Glede stros*
kov Vam sporočimo    ustmeno;    2.
glede vojaštva naprosite županstvo,
da sestavi primcrno spomenico, na
kar bomo    posredovali pri    tukaj*
šnjem  vojaškcm  oblastvu.
10.  /. G., Drežnica: Na Vašo vlo?
go Vam odgovarjamo: a) naprosite
županstvo, da posreduje v interesu
občinarjev pri čedadski podprcfek*
turi; če je mogoče,    pošljite    nam
prepis vloge županstva pri podpre*
tekturi v Oedadu;   b) mi od   svoje
strani bomo naprosili poslanca Be*
scdnjaka, da bo posredoval v vašo
korist pri prefekturi.
11.  V. V., Idrija: Za gozdne vpo*
kojence iz Vojskega bo    tajništvo
posrcdovala; istotako za Kas. An?
ton v Idriji.                 Tajništvo.
Listnica uredništva.
7. F., Šfurmi: Vašega dopisa, žal,
za zdaj ne moremo priobčiti. Po?
šljite nam še kaj. Pozdravljeni!
Č. g. H.: Poročilo o novi maši smo
z veseljem priobčili. Verzi pa spa?
da jo morda bolj v »Naš Čolnič«
kot pa v politieen list. Pozdravljeni.
Izjava.*)
Darovi za sklad.
Darovi za sklad „Goriške Straže":
gg. Rusjan Ivan iz Renč 2 liri, N. N.
iz Deskel 2 liri, Kos Josip, župnik 5
Iir, Gosp. bralno društvo iz Bukovega
10 Iir, Clani Mlekarske zadruge iz Bu-
kovega 40 !ir 30 cent. N. N. iz Banj-
šic 2 liri, Neimenovani iz Gorice 5 Iir,
N. N. iz Vipave 50 Iir, Ljudska poso-
jilnica iz Bovca 50 Mr, Neimenovani
iz Števerjana 2 liri, N. N. 1 liro 75
cent., Štrukelj Franc iz Biteža 5 Iir,
A. Kostanjevec iz Golobrda 10 Iir,
Gerbec Mihael iz Srednjega 4 lire,
Gregorič Anton iz Volčjedrage 2 liri,
Furlan Anton iz Št. Vida 5 !ir. Furlan
Franc iz Šniarij 1 liro, Funa Leopold
iz Štjaka 2 liri. Nekdo iz Rihemberga
5 Iir, Kancler Franc iz Solkana 5 Iir,
A. Slabe iz Otaleža 3 lire, Godnič Ma-
rija iz Dornberga 2 liri, Zadnji izkaz
1802 liri 40 cent., današnji 236 Iir 05
cent., skupaj 2038 Iir 45 cent.
Darovi.
Za »Slo_yensko sirotišče«: P. n. g.
Jakob Pirih 25 L; Ljudska posojil*
nica v Cej'knem 100 L; Posoiilnica
Mcdana?Biljana 50 L; p. n. Anton
Mikuž, Sv. Lucija 20 L, Srčna hvalal
Za »Alojzijevišče«: G. vSimsič
Alojzij mesto venca na grob pok. g.
P. 20 L; Ljudska posoiilnica Cer?
kno 100 L; Posojilnica Biljana^Mc*
dana 50 L; Kmečka posoiilnica Sv.
Križ*Cesta 50 L. — Vsem prisrčna
hvala!
Vsled vojne poškodovana hišica
z obdelanim zemljiščem in gozdom
v bližini Volčjcdrage se takoj pro*
da. Obrnite se v Caf.fe Teatro od
3—6 ure pop. Arcön.
Podpisana Antonija Kavčič preklicu-
jem vse žalitve in obrekovanja proti
Lovretu Čotarju iz Dornberga.
Izjavljam, da so vse tozadevne vesti
neresnične in brez vsake podlage, ter
se mu zahvaljujem, da je odstopil od
kazenske ovadbe.j
Dornberg, dne 19. julijo 1926.
Aiitonija Havčič hü. 60
*) Za članke pod tern naslovom odjiovarja
ureclnistvo samo v toliko, kolikor zahteva
zakon.
Dunajska   šivalnica    C.    Locchi
Via Boschetto št. 4./I. išče učenke.
PRISTNO ŽGANJE
na drobno in debelo, konjak, rum,
spirit, grenčice, vse najboljše vrkste,
kis iz čistega vina, se dobi v Via
Ascoli 31 (na vogalu trga De Ami*
cis, prej Korenj).
„Posojilnica v Biljah"
vabi svoje ciane k rednemu občnemu
zboru, ki se bo vršil v nedeljo dne 8.
avgustct t. 1. ob 4. uri pop. v prosto-
rih „Kmetijskega društua" s  siedečim
dnevnim redom: 1. Poročilo načel-
stva in računskega pregledovalca. 2.
Potrjenje letnega računa. 3. Spre-
memba pravil. 4. Volitev načelstva in
nadzorstva. — V slučaju nesklepčnosti
se bo vršil pol ure kasneje občni zbor,
ki bo sklepčen pri vsakem Številu
glasov.                               Načelstvo.
V znanje občinstvu.
Podpisani lastnik staroznane go-
stilne pri „Reichu" sporoča občinstvu,
da je na novo odprl hleve in lopo z
velikim dvoriščein za vozove in avto-
mobile v ulici Silvio Pellico tik trga
Koren: I. Droč,gostilničar pri „Reichu".
Semnja pri Sv.  Luciji  ne bo
na dan sv. Jakoba t. j. 25. t. m.,
ampak bo dne 1. avgusta.
Dve dobro izurjeni šivilji iščcta
slu/bc. Plača po dogovoru. Naslov
pove uprava lista.
»Patronato Nazionale« v Gorici
se je preselil iz Via Morelli 18 v
Via Bertollini St. 10 (znotrai).
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vcžnie:
v Severno Ameriko:
»Conte Biancamano« 18. 8. 1926.
»Conte Rosso« 30. 7. 1926.
Iz Oenove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Principessa Maria« 29. 7. 1926.
»Tommaso di Savoia« 13. 8. 1926.
»Conte Verde« 20. 8. 1926.
Iz Genovc v Buenos    Ayres    v
\3V2 oziroma v 19 dneh.
v Avstralijo:
»Carmignano« 30. 8. 1926.
Informacije daje in sprejerna pred-
aaročila na vozne listke zastopnik
F. Rosich. Gortca,
Via Contavalle St. 4.
»Patronato Nazionale« išče ru-
darje, zidarje in podajače za Lombar-
dijo in Piemont. Interesenti naj se zgla-
sijo tekom 23. t. m.    -                       i
== v Via Bertollini št. 10 - Gorica. !
SANTE BUSOLINI
Uprava: Via Caprin 5
Telefon St. 314.
Naznanjam slav. občinstvu, da
smo obnovili prve dni juniia stare
in priznanc apnenice v Solkanu.
Istotam se nahajajo tudi kamnolo*
mi. Apno je prvovrstno in boljše
od drugih ter vsak čas na razpola«
go. — Cene zelo ugdone.
Zdravnib za zobe in usta
Dp. LO]Z KR91GHER
sprejeraa vse dni v tednu
v Gorici, na Travniku St. 20
ob sobotah in nedeljah pa
tudi v Ajdovščini štev. 146
nasproü     Ljudskemu    vrtu.
Röntgenoloßicni zavod
POZOR! Resna trgovina z mr=
tvaškimi predmeti se priporoča
občinstvu. Izbera velika in izklju=
čena konkurenca. Pavšič Terezija,
Gorica, Raštclj 37 pod oboki. Za^
loga v prvem nadstropju.
za zdravljenje in diagnostiko
primarija De. 9. DE FIDH1
Ü GORICI, CORSO VITT. EM. III. St. H
SPREDEMil ÖD 9-1Z iN Z-1
Teod. Hribar (nasi.) - Gorica
CORSO VERDI 32  - -  (hiša Centr. g^osoj.)
VeliHfi zalnga češhega pletna iz znsns tnuarne sicy^nchapt I Rsymatm, vsatis-
vrstnn blsgo za porocencc Mm fudi velika \Mn moshega in ženskega suhna,
Blago solidno!                     Cene zmerne!
PODRUŽNICA
Ljubljansfee kreditne banke y Boric!
Corso Verdi „Trgro vskl I>oxti"
Telefon številka 50                                 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
Delniška   glavnica    rnHiHi.U     rillDriflllll          Rezerve
Din. 50000.000   uBIlTPulÖ    LJUÖLJHnH    Din. 10000.000
Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj,  Kranj, Maribor, Metkovič
Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec.
Vloge na knjižice po 4 %
Vloge v tekočem računu   Mr  ali  dinarjev,  (najugodnejše
obrestne mere).
Nakup valut, čekov, deviz in obligacij  vojne odškod-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Borzni in ostali bančni posli.