—    226   ------
Zoper kačji pik.
Pogostoma se sliši, da je tu in tam človeka ali živino gad pičil in „Danicau nam je unidan naznanila žalostno smert nekega deklica v Sorski dolini za gadjim pikom.
Naj toraj po „Novicaha razglasim, da je med mnogimi rastlinami, med kterimi astramontana od nekdaj najbolj slovi, ktere pa redkoma rastejo in jih ljudje morebiti še manj poznajo, prav dobra zoper gadji pik neka lilija, ki se imenuje ajdovska lilija tudi zlati klobuk, ma-solnik, krin itd. (Lilium Martagon, L. Tiirkenbund-Lilie); tukaj zeliše to imenujejo „kačji pik."
Po Fleišmanovi ?5Flori" raste po hribskih gojzdih na Gorenskem, Dolenskem in Notranjskem, posebno po Šmarni gori, Krimu, pri Mokricah in Germadi. Tudi pri nas raste po gojzdih in spašnikih, posebno pa okoli Tirne (Sveto-gorske fare) po mejah in travnikih. V zemlji ima rumen gomolj kakih 6 palcov globoko, iz kterega požene eno samo komolc dolgo in še daljšo štiblo; peresa, terpotčevim zlo podobne, ima kakšno ped nad zemljo, ki stojijo v vencu krog tu krog štible; pri nekterih je tudi druga in tretja verštu tacih peres, potem se pa verstijo posamesne manjše peresca okoli štible do verha. Cvetje edino, dvojno, ali trojno čez visi in je višnjevo-rudeče s černo-rujavimi piči— cami; posamesne peresca cvetja so nazaj zavihane. Ravna se ob nesreči tako-le ž njo: Cvetlica se izruje z gomoljem vred. V njem je zdravilna moč; gomolj se stolče z mlačnim mlekom polije, potem ožme in to mleko se da piti pičenemu; z goščo se pa rana namaže.
V spričovanje tega naj bode naslednja dogodba: Pri F. B. pod Vačami je bil gad pičil vola na paši. Primerilo se je, da smo ravno gosp. P. C. domu spremljevali in memo-grede smo šli tudi vola pogledat. To je bila strašna prikazen! Ko sem ga v glavo pogledal, sem si domišljeval bivola, kakoršnega še nisim nikoli vidil. Gobec je bil tolik, da bi ga bil komaj s peharjem zakril, in avder pod vratom kakor z vodo napolnjen meh, vol pa je tako milo gledal, da mu je vsak lahko v očeh bral, da prosi: pomagajte! Poskušali so, kar je kdo povedal, vendar nič ni pomagalo. „Pojte v Tirno tiste rože iskat, ki pravijo, da pomaga, in jo tam dobro poznajo" — mu ob enem jez in gospod P. Č. nasvetvava. „Ko bi le kaj pomagalo?" ~ „Poskusite!a Kmalo je odšlo dekle gori omenjene lilije iskat.   Ko jih je
prineslo, je storil, kakor sem povedal,  da se naredi — in skor v poli ure je otok zginil, vol pa ozdravel.
To je tedaj vredno, da se po sveta razglasi, da se takim nesrečnim pomaga, ker se imenovana cvetlica laglje dobi, kakor astramontana.                              Anton Umek.