252
Listek.
»Jaz nimam, verujte mi, gospa poslančeva, prav nobenega veselja za nove toalete, le prisiljena se vdajem modi —¦ kaj pa hočem; ko se ji vsi pokoravajo, naj bodem li jaz izjema?«'
»Potrebuje pa gospodična tem več, ki je mlada in lepa — čestitam vam, pravijo, da je najdražcstnejša med venčkom, ki se je letos zbral pri plesnih vajah v čitalnici. —• — Gospodična Angela, oprostite, kako pa vam ugaja pomladanska številka   »Mode« ?«
»Hvala, izborno! — Sploh mi je dunajski kroj bolj všeč nego pariški.«
Jančnica ji je pritrdila.
»Ah, kaj moda!« se je vtaknil brzo Sturm vmes, »bodi taka ali taka, ne škoduje itak nikomur ne, koristi pa kvečjemu tvrdkam v prestolnici. Moj princip je pravzaprav: živimo filistrsko — ne fili-strsko po naše, nego bodimo velikomestni filistri! Jaz pravim: prijatelj, uživaj, dokler imaš, kaj ti mari vse drugo — moda in podobne fraze, katere nekateri toliko cenijo.  Gospoda, jaz sem epikurejec .. .«
Jančnica se je namrdnila o teh duhovitih opazkah Sturmovih, a silno so imponirale komptoaristu in pa suplentu, ki je sedel poleg njega, in oba sta hitela Sturmu pritrjevati.
»Ha, ha —¦ in ni li to pravo načelo ? Zakaj ne bi bilo — prosim vas — ko se po njem ravna ogromna večina sedanje inteligence —¦ hm, in pa tudi — praktično je najbolj!«
»Pravzaprav je res«, je pripomnila Jančnica, »a da bi vsakomur
ugajalo, jako dvomim.«
(Dalje prihodnjič.)
LISTEK.
»Slovenske Matice« knjige za 1. 1898. so izšle minoli mesec. Ker jih nismo še utegnili dostojno pregledati in presoditi, priobčimo prihodnjič daljše poročilo in podrobne ocene o njih. Knjige, ki jih je podala Matica Slovencem za 1. 1898., so pa nastopne: 1.) Knezova knjižnica. V. zvezek: Slike in povesti (8). Fr. Ks. Meško, — Strelov »Popotnik«. K n j i ž nozgodo vins k a črtica. Fr. Leveč. — Pesmi. Anton Medved. — Ob stoletnici Janeza Vesela Koseškega. Fr. Leveč. — 2.) Zabavna knjižnica. XI. zvezek: Cerkniško jezero (s slikami in zemljevidom). Spisal Jožef Zirovnik. — j.) Slovenske narodne pesmi. IV. snopič. (Konec I. zvezka.) Pripovedne pesmi. Uredil prof. dr. Karol Štrekelj. —¦ 4..) Zgodovina slovenskega slovstva. IV. del. 3. zvezek. Spisal prof. dr. K. Glaser. — 5.) Elektrika, nje proizvajanje in uporaba. II. del. Spisal Ivan Šubic. 6.) Letopis za l. i8q8. Vsebina: Meščanski špital, (doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega mesta). Ivan Vrhovec. — Nekaj o razmerju    slovenskih   Trubarjevih   spisov    k    protestantskim
Listek.
253
hrvatskim knjigam. Dr. Fr. Vidic. — Ivan Turjaški, krajiški zapo-vednik. Ivan Steklasa. — Slovarski inbesedoslovni paberki. L. Pintar.
—   Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. Ivan Bernik.
—  Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? Ivan Vrhovec. — Biblijografija slovenska. R. Perušek. — Letopis »Slovenske Matic e«. E. Lah.
Popevčice milemu narodu. Speval Anton Hribar (Korinjski). V Celju tiskal in založil Dragotin Hribar. 189 8. Pred nami leži zvezek Hribarjevih poezij. Zakaj je pesnik objavil spredaj tudi svojo podobo in to baš v taki poziciji, mora vedeti že sam. Okusi so pač različni! — Ali ta naslov: »Popevčice«! Balade, romance, junaške pesmi se vendar ne morejo imenovati »povevčice«! Kratke lirske pesmice, takšne, ki se uglasbijo, bi se že lahko tako imenovale. Naslov pa se že vendar razteza na vso knjigo. Ali tiči za imenom »Popevčice« — skromnost? Pa ti skromnosti nekoliko kontrastuje do-tični portret. — No, bodisi kakorkoli.
Knjiga je razdeljena v lirske pesmi, balade in junaške pesmi. Najboljši je poslednji, najslabši prvi del. Res, da noben pesnik ni ckskluzivno lirski ali epski; o Hribarju pa bi skoro trdili, da je edino le epik. Lirika se mu kratko-inmalo ne izponaša — to mu je že marsikdo opomnil — najmanj pa takrat, kadar zaide v višje ozračje, kadar je refleksiven ali doktrinaren. Takrat je njegova pesem rimana — proza. Kako raztegnjena je na primer pesem »Ne obupuj, Ljubljana bela«! V vseh možnih stavkih istega pomena opisuje nje nesrečo vsled potresa. Dobro je vsaj, da strogo lirskih pesmi sploh mnogo ne obseza prvi del, najsitudi je pesnik vzporedil pod to zaglavje pesmi od 30. do 71. strani.
Epskega talenta, kakor smo omenili, Hribarju ne moremo odrekati, in sicer je njegova stroka romanca z narodno snovjo, ki jo zna on včasih spesniti z jasno, lahkotno in gladko tekočo dikcijo. Seveda, taka romanca je potem isto, kar idila. Ta gertre se Hribarju najbolj izponaša in preprostim bravcem najbol prija, ker zna cesto zadeti tisti »narodni« ton. Zato bi bilo zanj primerno mesto v knjigah družbe sv. Mohorja. Baladi pa Hribar ni več kos. In čisto napačne nazore imajo o baladi tisti kritiki, ki so Hribarja hvalili baš zaradi njegovih balad! Nobena izmed pesmi, uvrščena pod oddelkom »Balade«, pa ni prava balada, ampak navadna povest!
Nesrečna epska razblinjenost in gostobesednost zmedeta mnogokrat potrebno plastiko in preprečita tako zvane epske skoke, ki so baladi to, kar telesu kosti. Vzemi mu okostje, in telo se sesede. V tem pogledu mu Aškerčeva muza kliče: »Prid', zidar, se les učit!« ... In še nekaj! Res je, da nosi balada že po svojem bistvu na sebi mrakoten značaj, ne sme pa biti temna, nejasna, ne-umevna ali dvoumna. Prvi pogoj vsakega pesniškega izdelka je ta, da ga bravec ume in sicer prav tako kakor pesnik sam, in da se da razlagati samo po eni poti. Te jasnosti pri Hribarju včasih pogrešamo in navadno v najboljših snoveh.
—   Mimogrede ga opozarjamo tudi na to, da pri peterostopnih »srbskih« tro-hajih ne sme nikdar manjkati za drugo stopico diareze, ki je v pesmi »Boj pri Sisku« pogrešamo. Med njegovimi »junaškimi« pesmimi je »Zadnji knez« pravi epski biser.                                                                                           A. M.
Erotika. Zložil I van Cankar. V Ljubljani 1899. Natisnila in založila Kleinmaver & Bamberg. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 3 kr. O elegantno   opremljenih   pesmih,   ki   so   na   115   straneh  razvrščene v skupine: