GIBANJE GOSPODARSTVA V NAŠI OBClNI V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU Zaposlenost v Šiški narašča POVECANJE CELOTNEGA DOHODKA ZA 16,50 V primcrjavi s prvim pol-letjem prelcklcga lota so bili lotos doscženi naslednji rczul-tati v delitvi celotnega dohod-ka v indcksih (I. polletje 1966 = 100) — celotni dohodek 116,5 — porabljena sredstva 120,2 — narodni dohodck 108,8 — dohodek po porav- navi obveznosti 104.6 — izločeno za bruto OD 117,5 — bruto skladi 87,4 Povečanjc celotnega dohod- ka za 16.5 % je ugodno, če upoštevamo, da so se v letoš-njem prvem polletju cene do-kaj ustalilc in gre le manjši del povečanja na račun zviša-nja cen. Razlog, da povečanje narodnega dohodka (indeks 108.8) ni v skladu s poveča-njcm celotnega dohodka, je predvsem v tem, da se je režija za delovne organizacije bistveno zvišala. Tako n. pr.: najemnine in zakupnine za 43 %, reklama, propaganda in podobni stroški za 56 %. amortizacija za 58 % itd. Da-lje ugotavljamo, da narašča-jo tudi drugi stroški oziroma dajatvc, ki gredo v breme ce-lotnega dohodka (po ugoto-vitvi narodnega dohodka). Ta-ko so se povečali prometni davki za 53 %, zavarovalne premije za 59 %, obresti od kreditov za 18 %, obresti od poslovnega sklada za 34 %, razni prispevki in članarine za 39 % itd. Zaradi navedenih izdatkov se je dohodck za razdclitev povečal le za 4,6 %. Iz tega dohodka so se izločit-ve za bruto osebne dohodke povečale za 17,5 %, medtem ko je ostanek dohodka za sklade zmanjšan za 12,6 % Iz navedencga izhaja, da so osebni dohodki precej hitrcje naraščali od porasta narod-noga dohodka. Dejstvo je, da so delovne organizacije zavestno pričele zoževati razliko med nabavno oziroma lastno ceno in pro-dajno ceno in zato postale manj akumulativne. Odprto pa ostano vprašanje, ali je porast osebnih dohodkov v tej višini v celoti upravičen. Za tako analizo pa bi bilo potrebno individualno prouči-ti delitev dohodkov v posa-meznih delovnih organizaci-jah. Zato je priporočljivo, da organi samoupravljanja v vseh delovnih organizacijah proučijo take analize in ukre-pajo povsod tam, kjer so ugo-tovili nesorazmerno dclitev, ki lahko ogroža nadaljnjo or-gansko rast in razvoj delovne organizacije. Razmerje v notranji delit-vi se je spremenilo v škodo skladov. Dclitev je znašala: ~ v I. polletju 1966 osebni do-hodki 57,0 % : skladi 42,9 % v I. polletju 1967 oscbni do-hodki 64,2 % : skladi 35,8 % Vzporedno s povcčanjem sredstev za osebne dohodke iz delitve dohodka so se po-večali tudi izplačani osebni dohodki. Ti so v I. polletju lani znašali povprečno 786 N na zaposlenega mescčno, letos pa znašajo že 924 N din ali 17,6 % več. Veliko povečanje osebnih dohodkov zasledimo v panogi blagovnega prometa (trgovina 31 %, gostinstvo 26,9 %), med-tem ko v panogah kmetijstva (indeks 82,1) in prometa (in-deks 94,1) osebni dohodki upa-dajo. ZAPOSLENOST V PORASTU V nasprotju z republiškimi podatki, kjer ugotavljamo zmanjšanje zaposlenih za 1%, se je zaposlenost v občini Siška dvignila za 1,7 % v pri-merjavi z istim obdobjem la-ni, oziroma za 0,5 % v pri-merjavi z lanskim letnim povprečjem. Močno dvigajo zaposlenost zlasti terciame dejavnosti — promet za 6,4%, trgovina 13,3 % in gostinstvo 7,6 %. Prav tako narašča za-poslenost tudi v gradbeništvu (9,4 %), medtem ko se je v in-dustriji zaposlenost zmanjša-la za 1,3%. Tudi fluktuacija je delno narastla. V I. polletju lani je odšlo iz delovnih organizacij 1764 zaposlenih ali 9,8 %, letos pa že 2014 zaposlenih ali 10,9 odstotka. Fluktuacija je veli-ka v panogi gradbeništva (22,8 %), kar je tudi razumlji-vo, ker dela tu pretežno se-zonska delovna sila. To se prav tako nanaša na tisti del obrti, ki dela za gradbeništvo. V ostalih panogah pa fluktu- acija ne predstavlja posebne-ga problema in se giblje v normalnem obsegu od 8 do 12 %. INVESTICIJE — Z LASTNI-MI SREDSTVI Ugodni finančni rezultati, doseženi v lanskem letu, so omogočili tudi večje gospo-darske investicije. Celotne gospodarske investicije so znašale v I. polletju 1967 že 55,7 milijonov N din, kar predstavlja 25 % več kot v istem obdobju lani. Te inve-sticije so v pretežni meri fi-nancirane z lastnimi sredstvi delovnih organizacij (84,5 %), medtem ko domači in ino-zomski krediti predstavljajo le 15,5 % investicijskega vla-ganja. Zal pa ni ugodna teh-nična struktura investicij, ker smo vlagali razmeroma veliko v gradbena dela. Večletno povprečje udeležbe gradbenih del v celotnih investicijah je do sedaj znašalo okoli 20 do 25 %, letos pa so gradbena dela udeležena že s 40,6 %. V primerjavi z letnim pro-gramom, ki predvideva 178,4 milij. N din investicijskih vla-ganj, znaša realizacija komaj 31,2 %. Zato ni verjetno, da bo ta plan izpolnjen in smemo sklepati, da so bile investicije previsoko planirane. Nizek odstotek realizacije investicij-skih vlaganj pa je prav goto-vo tudi posledica restrikcije bančnih kreditov za obratna sredstva. Zato so bile delovne organizacije prisiljene, da za investicije predvidena lastna sredstva preusmerijo v pove-čanje obratnih sredstev. Nadaljevanje na 7. strani Nadaljevanje z 2. strani POVECAN IZVOZ NA KLI-RINSKO PODROCJE V prvem polletju letošnjega leta so gospodarske organi-zacije izvozile v vrednosti 6,187.688 ameriških dolarjev, kar je za 9,8% več kot v istem obdobju lanskega leta. Medtem, ko je ostal izvoz v države s čvrsto valuto in države vzhodnega kliringa na lanskoletni ravni, se je izvoz v klirinške države močno po-večal. Industrijske gospodarske or-ganizacjje so v letošnjem pr- vem polletju izvozile blago V vrednosti 46 milijonov N din v neposrednem izvozu in v vrodnosti okoli 19 milijonov N din v posrednem izvozu, skupaj torej 65 milijonov N din, kar prcdstavlja 13,9 % celotnega dohodka te panoge. Ta stopnja vključitve v med-narodno tržišče pa ni zado-voljiva, saj je v lanskem prvem polletju znašala že 14,4 %. Po stanju z dne 30. 6. 1967 so skupne zaloge porasle za 13,4 %, kar jo celo manj od porasta celotnega dohodka. Na znižanje skupnih zalog je vplivalo občutno zmanjšanje zalog nedokončane proizvod-nje (indeks 87,6), medtem ko so zaloge gotovih proizvodov narastle za 64,9 %. Zaloge materiala in drobnega inven-tarja se bistveno nc spremi-njajo, čeprav smo pričakovali padec teh zalog. Se vedno pa močno nara-ščajo terjatve do kupcev (in-deks 123,4) in obveznosti do dobaviteljev (indeks 142,7). Bojan JURČIČ