Literarna zgodovina narodnega gospodarstva. Iibranl eseji. Spiial F. L. Tnnt. Eaj Je narodno gospodarska r6d*. ADgleški profesor, pri katerem sem poslušal logiko, nam je stavil najprej vprašanje, kaj je ta predmet, in odgovoril nato tako: BKaj je logika, vidimo šele zadnjo uro". Skliceral 8e je pri tem na aDgleškega učenjaka, ki je dejal, da je treba najprej napisati o stvari celo knjigo, preden moremo odgovoriti na podobna rprašanja. Ni samo sugestija te misli, če bi sledili radi temu zgledu. Profesor narodnega gospodarstva na škotski univerzi v Edinburghu izjarlja podobno y uvodu avoje. velike učne knjige Principles of Politieal Economy, da je nemogoče stisniti celo razpravo in študij v tn sam stavek in da taka preliminarna definicija katereaikoli znanosti ne more biti niti zadostna niti izčrpna. J. Shield Nicbolson nadaljuje potem: Obenem se zdi umestno in je v navadi, označiti v uvodnem poglavju bistro glavne vsebine, stvar, za katero gre, in metodo, ki je porabljena pri takem sistematičnem študiju kateregakoli dela znanosti. Posebno si je želeti take preliminarne definieije pri politiški ekonomiji, kjer kažeta tako adjektir kakor substantiv na nekaj, česar se večina pisateljer skrbno izogiblje, zakaj o politiški ekonomiji se splošno misli, da nima ničesar ali vsaj samo malo opraviti z občno politiko na eni kakor z domačo ekonomijo na drugi strani. Morda je najbolje, če označimo stroko za sedaj v besedah Adama Smitha kot razisk o bistru in povodib ljudske blaginje. Tako se nam je pomuditi najprej pri besedi kot taki, pri glavni vsebini stroke, pri vprašaiiju metode, zistematike in njenega razmerja napram politiki, t. j. državi in napram domačemu gospodarstvu. Do sedemnajstega in osemnajstega stoletji izprašujemo v človeški zgodovini zaman po pojavu, ki bi bil vsaj sličen oni panogi splošne vede in znanja, s katero se hočemo v nadaljnem podrobneje pečati. Naravno zato, da je tudi izraz iz razmeroma novega časa, četudi seže cjegov koren tja do starih Grkov nazaj, {pho? — biša in nohrtia = javna zadeva, res publica) tako, kakor je bilo splob pri znanstvenem prodiranju v navadi, poslužerati se praatarib, večinoma iz grščine posnetih iirazor. Narodno-gospodarska veda, pri Francozih ecomie politique, pri Angležih political economy in zadDJi čas economies, pri Nemcih Volkswirtschaft nazvana, se je razvila po eni strani iz vedno globjega prodiranja zgodovinske rede, ki se J8 razcepila po principu delitve dela v rse polno samostojnih pauog, po drugi strani iz triumfor naturne znanosti v sedemnajstem in osemnajstem stoletju, ko so presojali ia merili tudi državo in družbo po načelih prirodoznanstra. Znanje se razvija polagoma in v tisti meri v znanost, v kateri preneha služiti ediuo neposredni potrebi in koristi. Ideal vede je, da raziskuje revnico zaradi resnice same, brez ozira na rezultat, neodvisno od interesov politiškib strank in pospodarskih skupin. Vendar zato ne moremo pritrditi tistim, ki se sklicujejo pogosto na razliko med teorijo in prakso, ker v resnici takega nasprotstva ni. Na to nasprotje se sklicujejo preradi samo tisti, ki aimajo dovolj znanstvene naobrazbe, zakaj teorija ui nič drugega nego premišljevanje in raziskovanje o praksi. Vsekakor je res, da je praksa često več ali maDj* brez misli in brez preudarka. Ali misleča praksa bazira na teoriji. Zibel narodno-gospodarske vede leži v Franciji, v najplodoviteji deželi Evrope. Bazvila ae je najprej kot quasi — znanost iz cele vrste filozofičnib in naturnib spoznauj, o katerih se nam bo še nadrobneje pečati, njeno težišče pa se je preneslo kmalu na Angleško in tam jo je prvi konkretiozval Adam Smith v 1. 1776. Oprostil jo je naturalističnega in sličnega balasta in s tem je stopil obenem v tako mogočen kontrast, da velja danes ta veda r njegovem, zgoraj kratko označenem zmislu, kot skrajni ekstrem v okrirju splošne znanosti, kakor se je razvila do najnovejšega časa. Notranjerau razvoju je odgovarjala njena zunanjost. Eo je stala še vsa pod vtiskom prirodoslovja, eo sa imenovali njeni teoretiki fiziokratje: cpvcrv? = priroda in xqarog = zakon. Ali v nasprotju s prirodoslovno vedo ima opraviti Tsaka znanost, ki raziskuje držaro in gospodarstvo, s človekom in njegovimi dejanji, od katerib zahtevamo nravne odgovornosti in ki se razvijajo v historičnem pomenu besede. Pojav franco8kib fiziokratov, tudi ekonomisti nazvani, je smatrati pravzaprav kot reakcijo na tedaj rladajoče državno [naziranje o splošnem gospodarstvu. Francoski minister Colbert je oče tistemu sistemu, ki je dobil ime merkantilizma. Vse javao kakor zasebno gospodarstvo je bilo do najpodrobnejib detajlov urejeno po strogih državnih predpisib, in najobskurneja obrt se je morala ravnati po njib. Merkantilizem pomenja gospodarsko žirIjenje po predpisih paragrafov; fiziokratje presojajo vse gospodarstro iz vidika prirode in smatrajo zato samo zemljo kot resnično produktiren element; angleška šola z Adamom Smithom na čelu propaguje najskrajneji gospodarski liberalizem, ki se odtrga ravnotako od človeka kakor od prirode in pozna en sam namen: bogastvo. Iz teb osnovnih pojmor in različnih si načel, ki vodijo posameznike, so se razvili posebni sistemi in struje, sedaj večkrat tudi smeri nazvani. V formalnem oziiu govorimo o sistemu te znanosti tedaj, kakor pri vsaki vedi, ko se je odtrgala od drugih znanosti ter svojo snov svojemu bistvu primerno logično razdelila in uvrstila. 0 sistemih narodnogospodarske Tede bomo govorili dotlej, dokler se ji ne posreči odgovoriti na svoje probleme na način, ki je brezdvomen in se ga ne da tolmačiti v vse polno zmislij. Dokler ni dobila medicina svojega sedanjega prirodoznanskega značaja, je poznala aleopatični ia bomeopatični zistern, iz starib časov počenši imamo filozofičuib sistemov do danes vse polno. Posebno v literarni zgodovini narodoega gospodarstra se imamo neprestano pečati o najrazličnejih načelib in naziraojih, ki vodijo posamezne teoretike pri reševanju onih problemov, ki se pojavljajo vsak dan v večjem številu v gospodarskem življeuju človeka. Ta razlika nam pade v oči, ako la samo pogledamo, kaj si splob ta ali oni teoretik misli pod narodnim gospodarstvom. Adam Smith odgovarja na to vprašaDJe v četrtem delu svoje znamenite knjige, ki ji bo namenjen eden prihodnjib esejev, pod naslovom: Of systems of Political Economy: Politiška ekonomija pozna iz vidika državnika ali zakonodajalca dve različni nalogi *. kako producirati dovolj dohodkov in imetja za Ijudstvo ali točneje, kako jih napraviti sposobne, da se oskrbe s takimi sredstvi in kako priskrbeti državi toliko dobodkov, da zadostujejo za javne zabteve. (Eonec tega članka prihodnjie.)