PO POTEH BORBE in povojne graditve Pired dinevi je krenila na dolgo pot brigada tabornikov, ki inosii ime po Boriisu Kidriču z name- nom, da spozna slavno »Užičlko republiko« in izgradnjo teh kra- jev po vojni. Partizanski pohod jiih je vodil od Ljubljane preko Beograda do Kraljeva. Ze 26. junija se je v Kraljevem pokazalo, da se tamošnji ljudje temeljito pripravljajo na svoj največji praznik, na proslavo 20- leitnice vstaje. Pravo partizansko razpoloženje pa je nastalo ob sre- čanju tabornikov iz Makedonije, Kosmeta in Slovenije. Ob navdu- šenem ploskanju prebivalcev Kraljeva in tabornikov je brigade pregledal generalni polkovnik in narodni heroj Jakišič. V govoru, ki ga je nato imel, je prikazal ve- ličino »Užičke republike« in iz- gradnjo države po vojni. Naslednji dan si je brigada ogledala mesto in ispoznala nje- govo grenko, a slavno zgodovino. Zgodovina Kraljeva je strašna. Vojna ni prizanašala nikomur. Od sedemnajst tisoč prebivalcev, so jiih nemški bacislti jeseni 194)1. leta postrelili šest tisoč, nadalj- nih 1500 pa je padlo v naslednjih letih do osvoboditve. Kraljevo je dalo svoji domovini tuldi 35 na- rodniih herojev. Junaška je preteklost narodnega heroja Pavla Jakšiča in njegovih skojevoev. Kot profesor fizike je na gimnaziji vodil organizirano delo napredne mladine. Ko pa so policaji prišli ponj na šolo, so prav njega vprašali, kje je pro- fesor Jafcšič. Odvrnil jim je, da je bržkone nekje v učilnici. Ge- stapovci so nato z njim vred ho- diili od učilnice do učilnice in ga iskali, njega, ki jih je spremljal. Seveda zaman. IKo so zapustili šolo, se je izmuznil tudi Jakšič. Z njim vred je v partizane odšlo vseh šestdeset skojevcev. Od te skupine so vojno preživeli le tri- je. Ker gestapovci niso mogli do- biti Jakšiča, so pobrali vse učen- ce treh razredov in trinajst pro- fesorjev 'ter jih postrelili. Med tisoči talcev v Kraljevu je bilo tudi več sto Slovencev, ki so delali v tovarni letal in v to- varni železniških vagonov. Z lepimi venci so brigade ta- bornikov počastile spomin padlih junakov. Taborniške brigade so se nato odpeljale do Cačka in od tu na- daljevale pot peš. Brigada Borisa Kidriča je krenila po dolini Mo- ra ve do Ovčar Banje, naslednji dan pa do vasi Gugaij. Vso pot so se spletala poznanstva in tova- rištva. Zlasti nepozabno je bilo srečanje z vojaki v Gugalju, kjer so jim taborniilki podelili spomin- ske zastavice in značke. Po dolgem maršu so se ustavili v Titovem Užiou. Občudujejo me- sta, ki so nastala po vojni. Ljudje s ponosom pripovedujejo o svoji preteklosti in naporih, ki so jih vložili v graditev nove domovine. Povsod so brigade tabornikov deležne lepega sprejema. Na čelu je zmeraj slovenska brigada Harmonika in partizanska pesem sta stalna spremljevalca. Bližajo se cilju, proslavi v Ti- tovem Užicu. Z nestrpnostjo pri- čakujejo tovariša Tita in ostale najvidnejše predstavnike revolu- cije jugoslovanskih narodov. Četa tabornikov iz Rogaške Slatine pozor, uetailo prost aja »o« švicarske letalske družbe »Swis- sair«, z redne proge New York— Ziirich. Ta stavek napovedovalka ponavlja v več jezikih. Daleč nad betonsko stezo pa že vidiš orjaško letalo Boeing 707. Mehko prista- ne, kakor v perje. Hrušč in tulje- nje motorjev. Svojemu sosedu lah- ko samo na uho kaj poveš. Prav počasi se letalo pomakne do tera- se za gledalce. Zdaj motorji utih- nejo. Sedemurni polet je končan. Letalo je pristalo na interkonti- nentalnem letališču Kloten-Ziirich. K njemu pomaknejo stopnice. Prvi potniki izstopijo. Zdi se, kakor da so nekateri prvič v Evropi. Druge pričakujejo znanci. Nazadnje iz- stopi posadka. Na vrsti je še prt- ljaga, ki jo je toliko, da ima nekaj ljudi dovolj opravka s prelaga- njem. Kar za tem pristane drug orjak — DC 8, last nizozemske le- talske družbe. Spet se odpre tre- buh. Ko potniki izstopajo opaziš, da je letalo priletelo iz drugega dela sveta, iz oddaljene Indije. Potniki so res pošteno pomešani med sabo. Vidi se tudi, da je le- talo pristalo na več mestih in da bo nadaljevalo svojo pot takoj, ko bo obnovilo zalogo goriva. Nekaj potnikov ga je zapustilo, nekaj jih hiti v okrepčevalnico, drugi kupu- jejo spominčke, tretji pa se pri- pravljajo, da na novo vstopijo v letalo, ki bo kmalu poletelo proti Nizozemski. Vsak dan pristane in odleti od sto do sto petdeset letal raznih družb, v razne smeri, na razne kontinente. Vse gre kot po vrvici. Med letali se pomikajo ve- like cisterne, ki so pravi pritlikav- ci napram tem orjakom. Brez go- riva ne gre, in zdi se mi, da vsa- ko letalo požre kar dobršen del tovora takšne cisterne. Te so raz- ličnih barv in nosijo gorivo naj- različnejših tvrdk. Zelene, rdeče, rumene so, stoje pod krili letal ali pa hite po nove zaloge goriva. Če si nekaj ur na letališču, boš gotovo videl prav vse tipe sodob- nih jeklenih ptic, od reakcijske- ga letala Comet do starih Dougla- sov, ki jim še propelerji pomaga- jo skozi višave. Po vseh stavbah naokoli vidiš radarje. Tudi okoli- ški hribi so opremljeni z njimi. Vse to zaradi popolne varnosti prometa. Naveličal sem se gledanja in stopil v veliko poslopje. Ogrom- na, visoka dvorana. Levo in des- no trgovine, zastopstva letalskih družb, informacijski center in vse ostalo, kar pač spada na tako le- tališče. Zastave vseh mogočih držav vise po stenah. Pohitel sem po levi strani dvorane in se hotel prepričati, če je tudi naša med njimi. Ni je bilo. Zato sem stopil še na desno, gledal kvišku — in že sem stal pod njo. Torej, tudi naša letala pristajajo tukaj. Zdaj sem se spomnil, da sem pred leti že videl pristajati letalo naše družbe JAT. Vem tudi, da so pre- lepe stene iz tistega marmorja, ki ga je lomil naš človek. Stojim pred velikim seznamom letalskih družb, ki uporabljajo to letališče. Kmalu sem našel >-JAT-Yugosla- wien«. Stopim še v restavracijo, da se malo odžejam. Na polici je med drugim bila tudi steklenica, ki mi je bila znana. Na njej je bi- la etiketa z napisom »Slivovka, Slovenija-vino«. Vprašal sem za ceno. Gorje, predrago. Kar nekam užaljen sem bil. Kako drago pro- dajajo tujci naše blago. Potem sem se še sprehodil. Zdelo se mi je, da sem srečal marsikaj domačega, pa čeprav so se tu drenjali ljudje z vseh celin. Ure so minevale. Noč je padla. Betonske steze so bile belo in mo- dro osvetljene. Hrušč in bobnenje. Boeing 707 je zapustil evropska tla. Cez sedem ur bo pristal v me- stu nebotičnikov, v New Yorku. Kako majhen je svet. Hitrost le- tal, ki se ji čudimo danes, postaja jutri prepočasna. Še govorijo o le- talih, ki bodo Atlantski ocean pre- letala v manj kot dveh urah in še z več potniki. Pred dobrimi dvajsetimi leti, pa sem še sam po- magal kuriti ogenj na letališču v Levcu, da je lahko nekaj dvokril- cev pristalo za miting. Karel Polutnik Letališče Kloten v Ziirichu Se dva nova stroja V celjskem podjetju »Žična« so znova sami izdelali dva nova stroja, ki jih potrebujejo v svojih obratih. To je že drugič, da so se v Žični odločili, da si bodo stroje raje doma izdelali, kot da jih ku- pijo za drag denar. Ze prvič so prihranili več milijonov. Tokrat pa celo preko deset milijonov. Oba stroja sta .namreč vredna preko 30 milijonov dinarjev. Tržišče zahteva znižanje cen Čeprav so opekarne pred krat- kim dvignile cene svojim izdel- kom, se sedaj nahajo v težavni situaciji, ki zahteva nujno zni- žanje cen. Zaradi zmanjšanja gradbenih del je tudi padlo po- vpraševanje po opečnih izdelkih. Sodijo, da bodo opekarne, če bodo hotele prebroditi trenutno lastno krizo, prisiljene znižati cene opeč- nim izdelkom. V Konusu obratni delavski sveti Pred dnevi so se v Konusu v •Slovenskih Konjicah sestali na prvih sejah novoizvoljeni delavski sveti. Razen formalnosti in voli- tev predsednikov, so na prvih se- jah Obravnavali že tekoče proiz- vodne probleme. Istočasno so tu- di sindikalni odbori ekonomskih enot obravnavali podrobne nalo- ge za nasledne obdobje. Lep uspeh strelk iz celjskega okraja V počastitev dneva borca je Strelska zveza Slovenije izvedla v nedeljo, 2. julija v Kočevju re- publiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško za ženske. Med štirinajstimi ekipami jih je bilo tudi pet iz celjskega okraja. Celjanke niso nastopile v popolni sestavi, ker so najboljše nasto- pile na tekmovanju v Zrenjani- nu. Navzlic temu je druga celj- ska ekipa zasedla četrto mesto, Strelke iz Šempetra v Savinjski dolini osmo, tekmovalke iz Liboj deveto, članice strelske družine iz Velenja enajsto ter tekmovalke iz Sedraža nad Laškim dvanajšto mesto. Zmagala pa je prva ekiroa iz Ljubljane pred Kranjem, dru- go ekipo iz Ljubljane itd. Uspeh strelk iz celjskega 'okra- ja je zadovoljiv, saj je treba med drugim vedeti, • da so čiamice šti- rih ekip to pot prvič nastopile na takšnem tekmovanju. I. P. V Vitanju so odkrili spomsnik padlim borcem in talcem Med prvimi večjimi proslavami v počastitev dvajsetletnice vstaje na območju konjiške občine je bilo odkritje spomenika 34 pad- lim borcem in talcem v Vitanju, v nedeljo, 2. julija, ki ga je pri- pravila krajevna organizacija Zveze borcev. V Vitanju, ki šteje le nekaj sto ljudi, doslej še niso imeli tako lep^ proslave, kot je bila ta. Pri- šli so ljudje iz bližnje in daljnje okolice in celo iz najvišje ležečih pohorskih vasi. Spomenik je postavljien na po- kopališču, na mestu, kjer so po- kopani padli borci in talci in je eden najlepših v tamošnji okolici. L. V. HOKEJ NA TRAVI CELJE : SENOVO V nedeljo, 9. julija ob 9. uri na igrišču pri Skalni kleti. OBJAVE IN OGLASI CELJANU Kolektiv hotela „Evropa" Celje obvešča, da to v času glavne turistične sezone na obnovljenem vrtu igral VSAK VEČER lahko in plesno glasbo - ZABAVNI SEKSTET. Kolektiv se bo trudil da bodo cenjeni gosti s kvalitetno kuhinjo in postrežbo zadovoljni. HOTEL „EV£0PA" CELJE KINO KINO METROPOL 6.-10. 7. 1961 »NAJBOLJŠE OD VSEGA« ameriški barvni Csc film 11.—13. 7. 1961 »PODMORNICA OREL«, poljski Csc film LETNI KINO 9.-11. 7. 1961 »FOLIES BERGERES«, francoski barvni film 12.—15. 7. 1961 »TRI URE DO ODLO- ČITVE«, ameriški barvni YV film DPD »SVOBODA« CELJE - MLADINSKI KINO Dne 8. in 9. 7. 1961 »PREKLETA SLE- PARIJA«, italijanski film. Predstave v soboto ob 17. ter T ne- deljo ob 10., 15. in 17. uri. KINO DPD »SVOBODA« — ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 8. in 9. 7. 1961 »OD PEKLA DO TEKSASA«, ameriški barvni Csc film. Dne 12. in 13. 7. 1961 »PRVI DAN MI- RU«, ruski film. PRODAM KOZOLEC, šestokenski s predalnikom za krmo, prodam. Pečnik, Vojnik 26. RABLJENO spalnico poceni prodam. Na- slov v upravi lista. DOBRO ohranjeno VESPO ugodno pro- dam. V račun vzamem tudi moped, Slamce 15, Teharje. NEMŠKA OVČARJA, stara 13 tednov, prodani po 4000 dinarjev. Ožir, Drap- šinova 4. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco dolgo 1,80 m. Naslov v upra- vi lista. KRILNO dvobatno vodno črpalko ugod- no prodam. Tovarniška cesta 9, drugo dvorišče. MOTORNO kolo ZUNDAPP 200, prodam. Vprašati trgovina »Merkui'«, Celje. KUPIM VEČJE število rabljene strešne opeke (bobrovec), kupim. Zupnišče, Breg 18, Celje. SLUŽBE RAČUNOVODJA z dolgoletno prakso že li zamenjati službo. Pogoj stanovanje. Ponudbe na upravo pod šifro »Sposo- ben«. STANOVANJA STAREJŠI visokokvalifioiran soboslikar. miren, išče skromno sobo. Ponudbe na upravo lista kod šifro »Hvaležen«. STANOVANJE in delno hrano nudim de- lavki za pomoč v gospodinjstvu. Na« slov • upravi lista. RAZNO V počastitev pokojne TILKE VREČKO je darovala Rdečemu križu družina Gustava Grobelnika st. din 3000. Obč. odbor RK Celje. Iskrena hvala. POŠTENEGA najditelja rjave aktovke s perilom, fatografskim in brivskini aparatom, ki sem jo izgubil na cesti* prosim, da jo vrne proti nagradi. Kot- nik, »Ingrad« Celje. RAZPRODAJA Hotel »Evropa« v Celju proda po zelo ugodnih cenah osnovna sredstva: klavir, tolkala (boben) dva radiopa- rata, stroj za rezanje mesnih izdelkov, žični posteljni vložki, hladilnik, kalo- rifer, bojler 1000 1, šivalni stroj »Singer« kad za zelje, plinski aparat za gretje vode, dva aparata za kuhanje kave. Razprodaja se bo vršila v ponedeljek, dne 10. t. m. za družbeni sektor od 8. do 9. ure in nato za privatni sektor. OBVESTILA UPRAVA MESTNE LJUDSKE KNJIŽ- NICE V CELJU sporoča cenjenim star- šem pionirjev, ki obiskujejo pionirsko knjižnico v Celju, kakor mladim članom da bo Pionirska knjižnica poslovala v času od 10. julija do 1. septembra 1961 v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, v torek, četrtek in soboto od 9. do 12. ure. Zamenjava REGISTRSKIH TABLIC IN PROMETNIH DOVOLJENJ MO- TORNIH IN PRIKLOPNIH VO- ZIL Zamenjava registrskih tablic in prometnih dovoljenj po dolo- čilu čl. 60 Pravilnika o registra- ciji motornih in priklopnih vozil (Ur. list FLRJ št. 22/51) za -osebne in tovorne avtomobile ter avto- buse in traktorje se bo na Območ- ju občine Celje pričela dne 6. 7. 1961. Hkrati bodo opravljeni tudi tehnični pregledi po določilih čl. 53 in letna registracija po do- ločilih čl. 13 tega pravilnika. Tehnični pregled bo opravlja- lo pooblaščeno podjetje »Avifco- obnova« Celje Medlog od 14. do 16. ure. Tiskovine bodo ;s'branka(m na razpolago pri Občinskem ljud- skem odboru Celje, Gregorčičeva ul. 5 (Sprejemna pisarna soba 1). Lastniki oz. koristniki, iki opravljen tudi tehnični pregled po določilih člena 53. in letna registracija po določilih čl. 13 tega pra- vilnika. Tehnični pregled bo opravilo pooblaš- čeno podjetje »Agroservis« Šempeter t Sav. dolini od 6. do 12. ure in od 14, do 18. ure. , Tiskovine bodo strankam na razpolago pri Občinskem ljudskem odboru Žalec) v pisarni Krajevnega urada v Šempetru, Lastniki, oziroma koristniki, ki so vo- zila nabavili v letu 1961 ter so biia za to leto že tehnično pregledana in regi, strirana, predložijo saimo novo i:zpolj njene tiskovine. (Prijavo motornega —, priključenega vozila, statistični list in karton o tehničnem pregledu). Vsi dru- gi lastniki in koristniki motornih vozil morajo dati vozila tehnično nresrledati. Vse tiskovine morajo biti obvezno iz- polnjene s pisalnim strojem. Izdaja noviJi registrskih tablic in pro« metn'h dovoljeni bo na Oddelku za no. tranje zadeve Občinskega ljudskega od- bora Žalec soba štev. 52, II. nadstropja dnevno od 7. do 14. ure, ob sobotah p$ od 7. do 12. ure po naslednjem razpo* redu za območja: Krajevni urad Žalec 12/7, 13, 14 Krajevni urad Prebold 15/7, 17 Krajevni urad Polzela 18/7. 19 Krajevni urad Petrovče 20/7, 24/7 Krajevni urad Vransko 25/7, 26/7 Krajevni urad Braslovče 27/7, 28/7 Krajevni urad Gomilsko 29/7 Krajevni urad Tabor 31/7 Krajevni urad Griže 1/8, 2/8 Krajevni urad Šempeter 3/8, 4/8 Občinski ljudski odbor Oddelek za notranje zadeve Žalec Brivsko frizerski salon »STANE« Celje, Mariborska 14 v likvidaciji sporoča, da se virei razprodaja osnovnih sredstev in inventarja, likvidiranega podjetja, dne 13. 7. 1961 od 8. do 9. uire za socialistič- ni selktor in dne 14. 7. 1961 od 8. do 9. ure za privatni sektor. IZLETNIK DELOVNI KOLEKTIVI! Turistična poslovalnica Avtobusnega prometa, Celje IZLETNIK organizira za delovne kolektive izlete z modernimi tu- rističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. Za večdnevne izlete nudimo izredne popuste. Naša poslovalnica nudi še naslednje usluge: NABAVA POTNIH LISTOV IN TUJIH VIZUMOV. Prodaja AVIONSKIH, MEDNAROD- NIH,. ZELEZNIŠKIH IN AVTOBUSNIH KART. REZERVACIJE za letni oddih, preno- čišča, spalne karte za vlake doma in ino- zemstvo. INFORMACIJE VSEH VRST — ME- NJAVA VALUT. Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi avtokarte SLOVENIJE in JU- GOSLAVIJE, ter avtobusne in železniške vozne rede. Za cenjena naročila se priporoča IZ- LETNIK turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3, telefon 28-41. Cenjene stranke obveščamo, da je od 27. 6. poslovalnica odprta od 7 — 12 in od 17. — 19. ure. GELEE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobDte v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 3 — poštni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-656 — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI ObLO CELJE razpisuje mesto direktorja obrtnega podjetja OPREMA v Celju Pogoji: visOkotovalificiran mizarski delavec z 10-letno iprakso v stroki in z nekaj let na 'vodilnih mesitih. Kandidati naj vlagarjo kolkovane prošnje, opremljene z živ- ljenjepisom, poteku dosedanje Službene dobe, potrdilom o kvalifikaciji in s potrdilom, da niso v kazenskem alii 'disci- plinskem postopku do 24. 7. 1961 na Občinski ljudski odbor Celje. Upravni odbor Obratne ambulante Cinkarne Celje razpisuje delovno mesto BOLNIČARKE v ambulanti za prvo pomoč. Nastop .službe 15. VII. ali 1. VIII. 1961.