štev. 20 — Letnik IV. PTUJ, 25. maja 1951 Cena din 5.— Poštnina plačana v gotovini VSEBINA: Izkoriščanje verske svobode — Čestitke tov. Titu — Teden matere in otroka — Odlikovani in nagrajeni prosvetni delavci — Vojni zločinec Ante Pavelič — Od petka do petka — Spomenice za borce in žrtve iz NOV — Izkušnje z delno sprostitvijo obvezne oddaje — Starši so dolžni 5krbeti za otroke — Teden matere in otroka na vaseh — Historični geografski razvoj Ptuja — Zdrava mladina naša bodočnost — Razno. Izkoriščanja verske svoliocie v prolidržavne namene ne moremo dopuščali Večkrat je že bilo govora o tem, kako skušajo nekateri, navadno ne dobro misleči ljudje po svoje tolmačiti pojem in širino demokracije, ki jo imamo v naši državi in to navadno 2ato, da bi s takim po svoje prikroje- ^jm tolmačenjem prali s sebe svoje jjolj ali manj prikrito protiljudsko de- lovanje. Zamenjavati ljudsko demo- kracijo z nekako »absolutno svobodo« in podoljnim, kot to nekateri skušajo, ne sicer v ljudsko korist, ne v korist širjenja in poglabljanja demokracije, ampak za svoje škodljivsko delovanje, vsekakor ne pomeni nič drugega kot želeti, resnični demokraciji čimbolj izpodbijati tla. Dopuščati takim ljudem, da si demokracijo tako tolmačijo in da skušajo na tak način tudi delati, bi pomenilo dati vsem protiljudskim flementom proste roke in .jim pustiti, da iahko neomejeno rovarijo proti državni ureditvi. Isto je z zlonamernim izrabljanjem kritike. Kratko rečeno: to dopuščati, pomeni dopuščati, da proti- Ijudski elementi lahko rušijo državo. Razumljivo je. da naše ljudstvo ne bo dopuščalo takega delovanja. Naši ljudje se zavedajo, da nam naša ljud- ska oblast ni bila podarjena, ampak da je steklo' na poteke krvi naših najboljših ljudi, da je na milijone na- šili ljudi prestajalo nečloveške napore. ki jih ne bi prenesel niti kamen niti jeklo, preden je bila vzpostavljena naša ljudska oblast. Naši ljudje so zavestno tri>eli in umirali, ker so vedeli, da to ni zamap. Naša oblast ni plod kom- prcmisov in pogajanj za zeleno mizo, ampak je zrastla iz trpljenja in krvi našega ljudstva. In to ljudstvo, ki se tega zaveda, bo neusmiljeno uničilo vsakogar, ki bi hotel in skušal delati karkoli, ki ne bi bilo v interesu Sjudstva. V mnogo večji meri kot dosedaj bi se moral tega zavedati tudi tisti proti- Ijudski del duhovščine, ki tega noče ni noben način razumeti. Verska svo- boda, ki jo uživa cerkev pri nas, je prav tako rezultat naše ljudske revo- lucije. Cerkev pri nas ima vso svobodo za nemoteno delo, ki je v stari Jugo- slaviji tudi pod raznimi klerikalnimi režimi ni imela, ker ji takrat ni bilo toliko za vero, kot za politiko; za vero samo takrat, ko je šlo za politične stvari. Ni cerkev izgubila svojega ka- pitala z ljudsko revolucijo zaradi tega, ker je cerkev, pač pa zato, ker je bil njen kapital prav tako, včasih pa še huje izkoriščevalski kot ostali kapital. Pri nas je cerkev ločena od države in prav to ji daje možnost, da je lahko neodvisna in svobodna. Oblast ne za- hteva od cerkve nič drugega kot to, da je do nje lojalna. Za njeno svobodno delovanje ne postavlja nikakršnih po- litičnih ali drugih pogojev. Kdo v državi more trditi, da ljudska oblast do cerkve ni lojalna. Kdo more dokazati, da je bilo kje ovirano izvr- ševanje verskih obredov, obisk cerkve itd.? Nasprotno, vrsta dokazov pa je, da je država v marsičem cerkvi šla na roke. Denarne podpore raznim cer- kvam, duhovnikom Itd. so dokaz, da je odnos oblasti do cerkve bil vedno lojalen, seveda v kolikor ga cerkev sama ni skvarila. Popolnoma drugače pa bi mogli govoriti o odnosu cerkve do države. Ne zanikamo sicer, da so tudi duhovniki, ki znajo upoštevati tak odnos oblasti do cerkve. To so pred- vsem člani Ciril - Metodovega dru- štva. In prav proti tem poštenim lo- jalnim duhovnikom so cerkveni vrhovi usmerili svojo borbo in s tem dokazali, da jim ni za mimo in pošteno delo cerkve in za sodelovanje z oblastjo, ampak za to, da so odnosi čim bolj napeti, da potem lahko kričijo v svet, kako naša oblast preganja ne proti- ljudsko delovanje poedinih duhovni- kov, ampak vero. Vprašamo se, v čem koristi normalnim odnosom med drža- vo in cerkvijo teroriziranje, ekskomu- nikacije, šikane, opomini itd. poštenih duhovnikov, kar proti njim izvajajo vrhovi klera? In vprašajmo se še, kdo s takim delom povzroča škodo cerkvi? Za lažje razumevanje takih in sličnih odnosov cerkve do države je dobro, če obudimo na kratko spomine o delova- nju cerkve med našo narodnoosvobo- dilno borbo. Splošno znano je dejstvo, da se je prav duhovščina z največjo zagrizenostjo borila proti naši ljudski revoluciji. Zaradi svojih lastnih in- teresov, za obdržanje gospodarskih in političnih pozicij, je duhovščina v času, ko se je naše ljudstvo na življenje in smrt borilo za svoj obstoj, stala ne samo ob strani, ampak bila organizator in duša borbe proti lastnemu ljudstvu. Redke so bile izjeme. Iniciator bele garde in domobranstva in s tem krivec neštetih zločinov je bila cerkev. Kdo J8 dal prvo pobudo za takozvano proti- komunistično borbo, kdo je zaprisegal in blagoslavljal belogardiste in kasnejše domobrance, kdo je organiziral iz vrst katoliške akcije Marijine družbe, straže itd. najhujše klavce, špijone, čmorokce, belogardistične komandante in podobno zločinsko svojat? Nihče drugi, kot škof Rozman in njemu slični. Dokazov za to je nešteto, in to ne samo pismenih in ustmenih, ampak tudi slikanih. Vrsta duhovnikov je zamenjala križ z nožem in puško, lepo število jih je, ki se jih drži kri naših ljudi. Znani so primeri, ko so duhovniki lastnoročno ne samo streljali, ampak celo klali ujete parti- zane in tudi neoborožene ljudi. Debele knjige bi se dale pisati o tem, koliko zločinov nad našim narodom so po- sredno krivi prav duhovniki. Ko si je naše ljudstvo kljub vsemu temu priborilo svobodo,, ki je bila pri- borjena v veliki meri po krivdi du- hovščine s potoki krvi in nečloveškim trpljenjem, prav gotovo ni računalo s tem, da bo poraženi sovražnik miro- val, ampak da bo skušal nadaljevati borbo na druge načine. Priča tem na- činom smo bili pred dnevi tudi v našem okraju ob priliki birmovanja. Vsak trezen človek se bo vprašal, zakaj so bila potrebna očitna izzivanja, ki jih je dela! mariborski škof Držečnik, ki mu je oblast pustila, da nemoteno vrši svoj posel. Kam je merilo to, da je dovolil, da so ga spremljali v Juršince z zastavo brez rdeče zvezde, pod katero so se borili med narodno- osvobodilno borbo belogardisti? Ali mu ni bilo očitno všeč, ko je gledal pred seboj ta simbol kontrarevolucije in okrog sebe ljudi, za katere računa, da so mu po protiljudskem odnosu do oblasti slični? Kakšen namen so imele njegove pridige, v katerih je govoril, da orožje in oborožena sila nič ne po- meni, če ni zraven vere. Ali ni to očitno odvračanje ljudi od pripravlje- nosti, da se bore za svojo državo, za svojo svobodo in neodvisnost, če bi nas kdorkoli skušal napasti. Ali se to ne reče rušiti obrambno sposobnost države in s tem dajati sovražniku orožje v roke? Podobnih izpadov, v katerih je skušal gospodarske težave, v katerih se nahajamo, prikazati kot krivdo ob- lasti, nadalje direktno odvračanje ljud- stva od sodelovanja z oblastjo, je bilo še več. Popolnoma razumljivo je, da naše ljudstvo in njegova oblast ne bosta dopuščala, da kdorkoli in na kakršen- koli način ruši to, kar nam je prinesla naša ljudska revolucija. Cena, s katero je bila kupljena naša svoboda, je bila previsoka, da bi dopuščali prav tistim, ki so se na vse kriplje in z vsemi sredstvi borili proti njej. da bi še v naprej delali kupčije z našimi narodi, in to samo za svoje lastne interese. Zato tudi ne moremo dopuščati, da bi se pod krinko verskih obredov vršila protidržavna propaganda. Z ustavo je zajamčena samo verska svoboda, ki pa je ne bo nihče izrabljal za to, da bi delal karkoli, kar bi bilo v škodo na- šemu ljudstvu. Naše ljudstvo je tako enotno in naša oblast tako močna, da bo klavrno končal vsak tisti, ki bi skušal delati proti interesom ljudstva. Cerkev naj ve, da od nje zahtevamo samo lojalnosti in ničesar drugega. Naše ljudstvo hoče v miru in nemo- teno graditi srečnejšo bodočnost, kdor pa hoče in dela drugače, ga bo ljudstvo onemogočilo. Otroci in matere se veselijo „Tedna matere in otroka" Skrb za mater in otroka je ali bi vsaj morala biti skrb raznih forumov naše ljudske oblasti in naših množičnih organizacij. Da tega zaradi številnih dnevnih problemov ne pozabimo, je uveden »Teden matere in otroka«, ki bo letos cd 3. do 10. junija. V pripravah na ta teden bodo AF2- odbcrnice po terenih vršile naloge, ki so bile sgrejete na plenumu AFZ. v za- detku maja. Ob pomoči otroških ob- iskovalk bodo pregledale stanje otrok v raznih družinah, zlasti tam, kjer je Potrebna nujna pomoč zaradi ogrože- nega pravilnega duševnega in telesnega razvoja otrok. Glede na neprecenljivo Vrednost dobre vzgoje in zdravja ot*ok, do česar imajo naši otroci tudi vso pra- vico, bo na vsakem terenu po eno Vzgojno in zdravstveno predavanje. Pri dosedanjih pripravah prednja- ^Ha z dobrim zgledom II. teren, kjer Je že predaval o zdravstvu dr. Rakuš ^'ranjo, in III. teren, kjer je že bilo Vzgojno predavanje. Gotovo bodo tudi na ostalih terenih člani in članice OF * množičnim obiskom na sestankih do- kazali, da se zanimajo za izkušnje iz Vzgoje otrok in iz higiene, ki koristijo ^aši mladini pri razvoju v zavedne tlane družbe delovnih ljudi. Lutkarski krožek na osnovni šoli v ftuju je pod vodstvom tov. Gumilar- Jeve že osemkrat predvajal igro »Rdeča •sapica«. Z velikim veseljem so jo gle- dali ie vsi učenci osnovne šole v Ptuju jn z Brega. »Rdečo kapico« bodo pri- kazali tudi v otroškem oddelku ptujske bolnice. Cicibani iz vrtca jo bodo tudi y>deli. Tekom tedna bodo predvajali se drugo igrico v veselje in poučno za- •»avo mladim tovarišem. Dne 10. junija bo na dvorišču osnovne *ole zabavna prireditev za pionirje in pcibane. Pridne članice AF2 in pionirji 1'= raznih sekcij pripravljajo primerne * razvitih cest in ne meščan- skega življenja, tudi ne morem predpo- stavljati razvite daljne trgovine, tem- več prevladujoče naturalno gospodar- stvo. Naturalnemu gospodarstvu odgo- varjajoč tip selišča pa je vas ali gra- dišče. Mesto Poetovijo je tako nastalo na temelju starejše vasi in to na podlagi novih rimskili prometnih sredstev in municipalnega, po Trajanu pa koloni- alnega političnega položaja selišča. Da bi tabor razvil Poetovio kot mesto ali tržišče, zato je imel Poetovio premalo časa večjo posadko, manjše posadke z equites ali bcneficiarii procuratoris pa go-spodarstvo na razvoj mesta niso mogle imeti večjega vpliva. Da pa je Poetovio postal vozel v rim- ski cestni mreži in da se je za Trajana povzpel do političnega položaja kolo- nije, to je povzročila njegova geopoli- tična lega Pri zemljepisnem obravna- vanju ptujske zemljepisne enote smo ugotovili s stališča lokalne gravitacije, da jo prehod med diluvijalno teraso pri Gornjem Bregu in diluvijalno teraso pod današnjo Prešernovo ulico pred- stavljal v davni zgodovini isto, kar je še danes to je točko z najmanjšim inundacijskim ozemljem ob Dravi in da je bil vsled tega določen za zvezno točko Dravskega polja in okoliških go- ric. Geopolitično gledano z rimskega vidika pa je predstavljal prehod pri Poetoviju mnogo več. Rim je imel preko Alp samo troje naravnih vrat v Panonijo. Prva ob Sa- vi pri Brežicah, druga ob Dravi pri Poetoviju in tretja pri Donavi pod Du- najem Izmed vseh treh vrat pa je bi i dostop i? ItaHje v osrčje Panonije naj- bližji baš preko Poctovija. Brežička vrata so bila samo malo bližja Italiji od ptujskih in niso vodila v osrčje Pa- nonije ter so bila važna kot zveza na Balkan in v Posavino Dunajska vrata so tudi vodila na mejo Panonije, k Do- navi. Osrednja zveza Italije z osrčjem Panonije pa je vodila preko Poctovija po veliki panonski cesti iz Aquileje pre- ko Emone, Celeje in od današnje §i- kole ob cesti v Poetovijo, nato pa po ormoški cesti na vzhod do Trnave. kjer je zavila na sever proti Savariji Na tej cesti je bil Poetovio s prehodom na Dravi edino dravsko mostišče, ki je na eni strani odpiralo prehod iz Alp v osrednje nižine Srednjega Podonavja, na drugi strani pa mostišče, ki je za- piralo barbarom in opozicionalnim le- gijam vstop v Alpe in bilo tako pred- straža pred rimskimi trdnjavskimi za- porami za Kranjsko kotlino Poetovio je bil naravni posredovalec na naihližii zvezi severovzhod-jugozahod med Pa- nonijo in Italijo ter je ta položaj vzdr- ževal prav do novega veka In baš na tej cesti se jc kot mostišče in posredovališče razvil meščanski Poetovio, ki so ga druge bolj lokalne ceste še bolj strnile z njegovim geograf- skim in gravitacijskim območjem. V Podravino je vodila od rimskega ptuj- skega mostu cesta po današnji Prešer- novi ulici in dalje po istovrstni dilu- vijalni terasi na Stojnce, nakar je preč- kala Dravo pri Ramisti. nekje med Bor- lom in Zavrčem ali pa pri Babineru od koder se je mimo Varaždina nada- ljevala dalje za Dravo na vzhod Od rimskega mosta pa je sledila po dilu- vijalni terasi na zahod od Drave rim- ska cesta na sever, prestopila Dravo pri St. Janžu na Dravskem polju in vodila mimo kamnolomov pri Sv Bar- bari preko Sv Marjete ob Pesnici v Flavijo Solvo. Na jugovzhod pa je vo- dila ob današnji okrajni cesti pri Črni gori rimska cesta, ki se je preko vzno- žij Haloz pri Podložu in Sesteržah usmerila mimo Statenberka dalje v Dravinjsko dolino in preko Pečice v Celejo. Abramič predpostavlja tudi rimsko cesto v Rogatec in iz Rogatca v Kra- pino ter dalje v Posavino in v dinarsko ozemlje Ce primerjamo rimske ceste z današnjimi prometnimi sredstvi, vidi- mo, da se skladajo in da teko obojne po zemljepisnih prometnih predpostav- kah Se predno pa so rimske ceste raz- vile meščanski Poetovio. so ustvarile v Poetoviju tudi most Pred mostom je vodil promet brod kot tak, kakor zadostuje še danes za medsebojni pro- met dveh vasi ali nekaterih posamez- nikov, ki pa ne bi mogel zmagati pro- meta večjih okolišev Večji okoliš pa so prvič v zgodovini navezale na ptuj- sko mostišče rimske ceste Naziranje da je bil Poetovio rimska rečna luka moramo zemljepisno vsled položaja nižinske Drave z izpreminja- jočjm se tokom in relativno močnim padcem odkloniti; tudi vemo iz novejše ptujske zgodovine, da je pač bila na Dravi plovba navzdol, nikdar pa ne navzgor Polea tega pa so mogle pro- met v polni meri obvladati zadostne ceste. (Dalje prih.) Strto 4 .PTUJSKI lE-' Ki Ptuj, 25. maia 1951 f/iiH sfiumia... Na sejah zaradi ptujske „Mladike'' 1. Pred sedmimi dnevi: Jože: »Predlagam, da pomagajo šolarji iz »Mladike« s prostovoljnim delom izkopati na dvorišču dva metra globoko jamo za apno. Jama je nujno potrebna, sicer ne bo mogoče pobeliti zgradbe.« Ja n e z : »Ja, bomo skopali. Naši otroci radi pomagajo.« 2. Po enem tednu: Jože: »Ugotavljam, da je bila ve- lika nepotrebna jama za apno prehitro skopana. Treba jo bo takoj zasuti, sicer ne bo mogoče prebeliti zgradbe.« Janez: »Ne, ne bomo zasuli te ja- me Predlagam, da jo zasujejo gospo- dje, ki so jo naročili, predno so ugo- tovili, da je ne rabijb.a Ne bodo peli za SKUD ,,Jože Lacko", ampak za gospoda škofa Franc: Jože, čiija sem, kaj boš ti tudi šo gospoda čafcat, ki de priša na firmo.« Jože: j>Ne mislim sam iti. Nekaj pevcov j^SKUD-a Jože I..acko« de šlo kre me, kaj mi nede tak nerodno. Do- zdaj smo sploh ijeli delavcom, zaj pa še te moremo enkrat tudi gospodi škofi nekaj zapeti.« Kmetom v ptujskem okraju je sedaj dosti lažje Ev i d e n t i č a r KLO: -vTovariši kme- tje, upam, da že čutite prednosti na novo. sproščene trgovine in sem. pre- pričan, da boste sedaj laze gospoda- rili.« 'Kme t: »Najbolj smo veseli, da nam ni treba več pred vami vsega tajiti zaradi obvezne oddaje, ampak samo še debele svinje in njive z žitaricami.« Gneča pred mesnico v Ptuju Ivan: »Zakaj se ženske tudi sedaj tako stiskate pred mesnico, ko je me- so v prosti prodaji?« Jera: »Dokler se bo prodajalo me- so za 1000 družin v eni, mesnici, bo še vedno tako, da bodo eni jedli meso, drugi pa razmišljali o prosti prodaji.« w V lekarni pri pošti ni santonina Pogovor v lekarni Ančka: »Prosim, dajte mi eno škatljico Santonina za bolnega otroka.« Magistra,: »Nimamo sant^pina.,. Na- ročili smo ga, pa ne vemo, kdaj pride.« Pogovor pred lekarno Pero: »Gospa, ali ste bolni, da ste hodili po zdravila?« Ančka: »Rada bi otrokom poma- gala, da ne bi stalno bolehali, zato sem hotela kupiti Santonin, pa ga nimajo.« Pero: »Hvala, da ste me spomnili. Moram povedati v lekarni, da so moji psički zdaj popolnoma zdravi, odkar jih zdravim s Santonlnom.« Ali bije ura, ali plat zvona Pobožna žena: »Gospod, zakaj ptujski zvon tako več ne poje kot je včasih? Ne vem, ali bije ura ali zvoni, ko udarja sedaj vedno samo po eni strani?« Mežhar: »Veste, ženkica, tudi mi štedimo. Prej smo zvonili vsem, zdaj pa samo tistim, ki hodijo v cerkev. Zakaj bi drugo polovico zvona zastonj kvarili.'! Pulko Jožef je bil nevaren za tujo imovino Vsakdanje življenje odkriva poedin- ce, ki poskušajo na razne načine ži- veti na škodo ljudi iz svoje okolice Nekaterim to začasno uspeva potom tatvin, drugim potom špekulacij, go- ljufij in drugih načinov, dokler jim to ni preprečeno. Tovarniški delavec Pulko Jožef iz Trnič 33 pri Marjeti na Dr. p., se je lotil proti koncu lanskega leta tatvin dvokoles, prašiča in kokoši, dokler mu ljudstvo potom.organov,oblasti tega ni preprečilo. V Mariboru lani ukradeni dve kolesi, Trčko Jakobu ponoči ukradeni 3.5 kg težak prašič ter Lončarič Ani, PremzJ Mihaelu in Tkalčič Julijani pokradene kokoši predstavljajo škodo, zaradi ka- tere je bil Pulko Jožef pred ptujskim sodiščem obsojen na dve leti odvzema prostosti. Najdeni' predmeti so mu bili zaplenjeni. Pulko bo moral škodo po- vrniti. Pulko Jožef je priznal, da je pokra- del razne vredne stvari ponoči. Nekaj nakradenih stvari je prodajal, nekaj pora]jil zase, ostalo pa podaril. Kokoši jG prodajal v Mariboru, dele koles raz- nim interesentom, svinjo pa je zaklal Poedini delomrzncži poskušajo brez- delno živeti več ali manj brez skrbi na čim lažji način. Del krivde pri tem nosijo tudi delovni kolektivi, v kate- rih 60 taki poedinci zaposleni, ker se premalo ukvarjajo z vprašanjem po- edincev in njihovo vzgojo, zaradi če- sar se slednji odtujijo delu in kolekti- vni in jih pozneje vidimo pred sodišči kot tatove, vlomilce itd.,V.^socialistični družbi se je treba boriti proti gospo- darski, pa tudi proti kulturni zaosta- losti delavnih ljudi, kar je večkrat vzrok napačnemu razvoju mlajših ljudi. Pz. Zdrava mladina naša bodočnost! Parola, kj pravi, da je mladina up in nada naroda oziroma države, je že zelo stara. Poznali so Jo vsi narodi v vseh časih. Stari Grki so slabotne otroke ob rojstvu izpostavljali na gori Tajget, ker so mislili, da iz slabotno rojenega otroka nc bo nikoli zrastel telesno in duševno močan in zdrav člo- vek. Zdrave in krepke otroke pa so Grki, posebrto Spartanci, vzgajali zelo trdo že v najncžnejši mladosti in jih že zgodaj uvajali v tegobe življenja. Zgodovina nam pripoveduje, da je tudi pozneje vladajoč-i razred vedno skušal mladino vzgojiti tako, da bi mu čim boljše služila m mu pomagala vzdr- ževati oblast. Tempora mutantur et nos mutamur in iis — časi se menjajo in mi z njimi, so znali povedati že Rimljani. Človeška družba se je tekom tisočletij razvijala preko različnih oblik. V našem času polagoma dobiva socialistično vsebino. S socialistično družbo dobiva tudi vzgoja mladine popolnoma novo vse- bino. Nov družbeni red ima to značil- nost, da zahteva do skrajnosti borbo za slehernega človeka. To borbo zače- njamo z rojstvom otroka in jo vodimo vse dotlej, dokler je je človek potre- ben. Naša država že dobiva socialistične oblike. Iz dneva v dan so vidnejše. Uveljavljamo jih tudi pri vzgoji mla- dine, našega najdražjega zaklada. Člo- veka iz ljudstva vzgajamo za ljudstvo. Nobenemu razredu ne bo več služil so- cialistični človek, marveč bo le pri- padnik brezrazredne družbe, kjer bo poedinee enakovreden člen velike ljud- ske skupnosti. Stara družba nam je zapustila na- zadnjaška pojmovanja o vzgoji mladi- ne. Ta pojmovanja se še danes marsi- koga drže in močno ovirajo plemenita stremljenja naše ljudske oblasti, vzgo- jiti človeka, ki bo znal dalje razvijati novo družbo in jo tudi braniti, če bi hotel kdo kolo razvoja obrniti nazaj. Ze več let prirejamo »Teden matere in otroka«. S tem ne mislimo, da je treba posvečati vso pažnjo materi in otroku le en teden v letu. marveč ho- čemo v tem tednu le poudariti naloge, ki jih imamo proti materi in otroku vsak dan. Naše ljudstvo in njegova oblast se dobro zavedata, da nam le vsestransko zdrava in srečna mati lahko rodi otroke, ki bodo sposobni živ- ljenja, če jim bomo posvečali primer- no nego. V tem smislu je ljudska oblast že mnogo storila, seveda pa bo treba še mnogo naporov, finančnih in material- nj sredstev, da bomo materi mogli nuditi to, kar ji je potrebno. V da- našnji naši državi je mnogo takih ma- ter, ki opravljajo svojo službeno dolž- nost in gospodinjske posle, povrhu pa še materinske dolžnosti. Naš zakon o socialnem zavarovanju, ki je gotovo najmodernejše na svetu, jamči naši materi primerne delovne pogoje in .jo ščiti posebno v dobi nosečnosti, v času poroda in dojenja. V kolikor ga razni vodj." podjetij, ustanov in drugih de- lovnih torišč naših žena še ne upošte- va.io v ce!oti, bo naloga nadzornih or- ganov ljudske oblasti, da take brez- ^ dušneže s primernimi ukrepi tudi pri- ] sili k upoštevanju zakona, ki je ena izmed največjih pridobitev naše ljud- ske revolucije. Vzgoja najširših plasti ljudstva mora težiti k temu, da bo vsakdo videl v ženski sedanjo ali bo- dočo mater in ji ob tej zavesti dajal povsod prednost ter jo smatral enako- pravno moškemu v vsakem pogledu. Nočemo tega imenovati kavallrstvo. ker nas ta pojem lahko zavede v na- pačno mišljenje odno«Mi do žene. misleč pri tem na elesrantnega »gospoda« in »gospodično«, ki se kreta v e;osposki družbi in kjer posamezna ženska uživa neke pridnosti, ki pa nimajo ničesar skupnega z obzirnim ravnanjem z že- nami-materami. kot si to zamišljamo v današnjem času. Mi, ljudje sociali- stične družbe, se vedemo napram ženi- materi dostojno in olikano zato, ker se zavedamo, da je nosilec novega ro- du, ki mu pripada krasna naloga: da- lje razvijati socialistično družbo, ka- tera prinaša novim generacijam lepše in kultumejše življenje kot smo ga imeli doslej. 2e šest let se nam rode in rastejo novi otroci, otroci nove, svobodne do- movine. Mnogo smo po osvobojenju že napravili za njihovo boljšo vzgojo, te- lesno in duhovno rast, vendar še zda- leka ne toliko, da bi mogli biti zado- voljni. Težke povojne prilike, kot po- sledica nekdanjih časov, okupacijske dobe in naše nadčloveške borbe, so nam bile močna ovira, da nismo mogli storiti za naše otroke še več. Začetni koraki pa so vendarle storjeni in nič nas ne bo oviralo, da ne bi šli po teh stopinjah krepko naprej. Otroške jasli, otroški domovi, vrtci, mladinski in razni drugi domovi se množe in so naj- boljše jamstvo, da nam bodo vzgajali človeka novega duha in novega časa. Naši učitelji in vzgojitelji so se vrgli z največjim elanom na delo, ker nam hočejo pošiljati iz šol mladega človeka, ki bo svobodnega duha, nesebičen in oborožen z znanjem, koristil skupnosti in sebi, in tako gradil boljše življenje bodočim rodovom. — Mi vsi se premalo zavedamo dejstva, da otrok ni odrasel človek v miniaturi, marveč je živo bitje, ki se telesno in duhovno razvija, zato se moramo poglabljati v njegovo psiho in temu primerno z njim ravnati. Koliko napak, pravih velikih grehov napravljajo mnogi starši dan za dnem nad svojimi in tujimi otroki, ker jih slabo vzgajajo deloma iz neznanja, de- loma pa tudi zaradi malomarnosti in surovosti. Kako surovo se izražajo vpričo otroka, kakšna nečastna deja- nja odraslih ima priliko videti otrok, kako nedosledni so v ravnanju z otro- ki! In kaj bo posledica vsega tega? Da bo iz takega otroka zrasel natančno takšen človek kot so bili njegovi vzgo- jitelji. Ali naj se to ponavlja v ne- dogled? Ne sme se. Kdor hoče druge vzgajati, mora biti sam dobro vzgojen. Vsakdo je dolžan in odgovoren napram sebi in domovini, da išče vedno novih in novih virov, iz katerih se bo po- učil, kako mu je vzgajati mladega člo- veka, da bo kdaj ta res srečen in za- dovoljen državljan. V »Tednu matere in otroka« bomo o tem, kako čim boljše vzgajati mladi rod, še prav posebno intenzivno raz- mišljali in segali po knjigah, revijah, časopisih in radiu, ki nas bodo o tem poučili, pozneje pa bomo nabrano zna- nje porabili pri najtežjem delu na svetu, ki je: pravilna vzgoja mladine. S. K. _ ★ _ Lep uspeh sind. podružnice OLO z uspehom, ki so ga dosegli člani sind. podružnice niso zadovoljni samo člani, temveč tudi prebivalstvo, ki jc tej kulturni prireditvi prisostvovalo. Ob 10. obletnici OF so pripravili člani po- družnice lep kulturni spored. Poleg re- tacijskih točk so uprizorili komedijo »Glavni dobitek«. Nato so do danes gostovali v sedmih vaseh. Gostovali so v Markovcih, Spuhlju, Strnišču, Vidu, Cirkulanah, Ormožu in v Ptuju. Cepljenje proti rdeCici Pozivajo se svinjerejci na območju mestnega ljudskega odbora, kj želijo dati svoje svinje zaščitno cepiti proti rdečici, da to prijavijo do 1. junija t. 1. okrajnemu veterinarskemu referentu, ki se nahaja v novogradnji Veterinarske bolnice. Ormoška c, in sicer dnevno od 8. do 12. ure. N-a§ novi rod naj bo rod svobodnega duha, nese- l)1cen"lfi'oboroJfi^h zzdk- iijem LJUDSKA UNIVERZA PTUJ V sredo, 30. maja 1951 ob 20. uri, bo v dvorani MLO Ptuj II. nadstr., predavanje o tisku. Predaval bo urednik »Ptujskega tednika«, tov. V rabi Jože, SPREJEM KANDIDATOV V BRODAR- SKO IN STROJNO SOLO TER V VOJAŠKE SOLE ZA AKTIVNE OFICIRJE Ministrstvo narodne obrambe FLRJ in Jugoslovanska vojna mornarica sprejmeta letos v svoje šole za aktivne oficirje in vojaške nameščence ter za brodarje in strojnike gotovo število kandidatov, ki morajo ustrezati .sploš- nim in posebnim sprejemnim pogojem. Po zdravniškem pregledu v te šole sprejeti kandidati imajo v šolah po- sebne pravice in dolžnosti, prav tako pa po zaključku šolanja. Vsi, ki se zanimate za sprejem v navedene šole, se javite pri pristojnih vojnih odsekih, kjer boste dobili vsa nadaljnja navodila. Mladinci, prijavljajte se v šole za aktivne oficirje JA ter v šole za bro- darje in strojnike naše vojne morna- rice! Kaj pravite k takemu predsedniku? Prejeli smo dopis, v katerem nam do- pisnik sporoča svoje ugotovitve glede predsednika KLO Janeževci, Hameršak Franca, Trdi, da ima Hameršak 5 ha, 50 a in 17 kvadr. metrov zemlje, evidentirane po KLO pa samo 2 ha 84 a, da si je kot predsednik davčne komisije »uredil« predpif, davka v višini 6000 din, istočas- no pa Štumberger Mariji, vdovi z manj- šim posestvom, predpisal 10.700 din, da pa se kljub vsem tem nepravilnostim, ki jih sam počenja, večkrat pohvali, kako pošteno in gradnji sccializma koristno delo opravlja. Poleg tega, da ima po' sestvo, prejema na KLO živilske nakaz- nice za 4 člane svoje družine, medtem ko oskrbuje služkinjo iz pridelka svo' jega posestva. Dopisnik nas zaradi teh in še drugih, nenavedenih nepravilnosti vprašuje, kdo in kdaj bo v popolnosti odkril vse Ho- mer šakovo »izgradnji socializma ko- ristno« delo ter ga postavil v pravo luč, kot si jo zasluži. Mnenja smo, da je Ljuds-ka inšpekcija v Janeževclh doslej že veliko zamudila, ker se ni zanimala za te navedbe, saj so gotovo znane tudi drugim in ne samo našemu dopisniku. * - ♦ —" Okrajno gledališče Ptuj Nedelja, 27. maja ob 15. uri: »Veseli večer«, II. program. Petintridesetič. Za smeh skrbita IVIamlel? in lylatia-: šek! Sreda, 30. maja ob 16. uri: »Veseli ve- čer«, II. program. Sestintridesetič. — Mladinska predstava v Markovcih. (Dvorana ljudske prosvete.) Sreda, 30. maja ob 20, uri: »Veseli ve- čer«, II. program. Sedemintridesetič. Gostovanje v Markovcih. (Dvorana ljudske prosvete.) Sobota, 2. junija ob 20. uri: Slavko De- setak: »Deseti brat«, odrski prikaz Jo- sip Jurčičevega romana v petnajstih slikah. Premiera. Režija in scena: Cegnar Vladislav. Nedelja, 3. junija ob 15. uri: »Veseli večer«, II. program. Osemihtridesetič. Za smeh skrbita Marulek in Matja- šek! Nedelja, 3. junija ob 20. uri: Slavko Desetak: »Deseti brat«, odrski prikaz Josip Jurčičevega romana v petnaj- stih slikah. Prva repriza. Režija in scena: Cegnar Vladislav. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 14. do 16. ure in v ne- deljo od 9. do 11. ure. PREGLED TRŽNIH CEN NA PTUJ- SKEM TRGU Trg je zelo dobro založen. Na zniža- nje cen zelo uplivata Mestna ekonomija in vrtnarstvo »Hristov Minčo«, Cene za kg zelenjave so naslednje: Špinača na trgu 60 din (Mestna ekono- mija 24 din), salata 60 do 80 din (Mestna ekonomija 20 din, vrtnarstvo »Hrist Min- čo« 25 din), čebula 200 din (v trgovini 100 din), čebula nova (Mestna ekonomija 40 din, vrtnarstvo 40 din), česen novi 300 din (Mestna ekonomija 60 din, vrt- narstvo 60 do 70 din), krompir 25 do 30 dvn (Mestna ekonomija 18 din), fižol 70 din. Sadje kg: Suho sadje 100 din, češnje 100 din. Mlečni izdelki liter: Micko 20 do 25 din (Mestna ekonomija 18 din), surovo maslo 600 din, sir 100 din, smetana 120 din. Mesni izdelki kg: Klobase 300 dn, prekajeno meso 450 din, mast 500 d'm. zaseka 400 dn. Mlevski izdelki kg: Bela moka 180 do 200 din, enotna moka 120 din, ržena moka 80 do 100 din, koruzna moka 70 din, koruza 50 dn, ajdova kaša 120 din, proscna kaša 100 dn. Razno: jajca 8 do 10 din kom. (Mest- na ekonomija 7 din kom.), jedilno olje 600 do 700 din liter, med 500 din za k(5. sladkor 400 dn za kg. Perutnina: kokoši 500 din za komad, piščanci 400 din za par. CENE VINA V PTUJSKIH GOSTILNAH Restavracija »Moskva« prodaje vno ller po 190 din, gostilna pri Štajercu'« po 160 in 180 din, gostilna pri -Roziki" po 172 dn, zadružna gostilna Breg po 170 d m,, gostilna pr- -Pošti- po 170 dim, (^Dsflna Korošec po 180 din, gostilna Tomani^-Brcfi po 180 din. mestni gost obrat 1 po 170 din. KOVINAR (Tezno) : DRAVA (Ptuj) 1:1 (0:0) V Mariboru je bila v nedeljo, 20. maja t. 1. odigrana prvenstvena nogo.! metna tekma vzhodne cone med do- mačim Kovinarjem in ptujsko DravQ. Tekma se je končala neodločeno Ui (0:0). V začetku igre so prevladovali do- mačini, vendar so se gostje uspešno branili. Tako stanje je trajalo vse do konca prvega polčasa. V drugem pol, času so iniciativo prevzeli gostje ter zaradi slabega in netočnega streljanja na vrata, zamudili zmago. V 14. minuti so celo domačini zabili Ptujčanom gol, kar so ti komaj v 27. minuti izravnali po Selinšku, ki je izkoristil gnečo pred golom. Nato so do konca igre zopet prevladovali domačini, vendar jim rezultata ni uspelo spremeniti. SD Aliuminij (Strniščc : SD Slander Maribor 3 : 1 (2:1) V nedeljo se je vršila na stadionu y Strnrišču prvenstvena nogometna tekma za mariibor&ko oblast med domačinj »Alumiilnijem« in »SD Slainder« iz Mari- bora. Tekma se jc končala z zmago do- mačega moštva 3:1 (2:1), Gola za do- mače moštvo sta dosegla: Berlič dva in Repiič enega. Mladinska enajstorica je odigraila prijateljsko nogometno tekmo z mladino iz Čakovca. Zmagali so mladinci iz Čakovca z rezukatom 7:4 (2:3), P. A. ★ V neddijo, dne 27. maja se bo po- merilo moštvo Drave v prvenstveni tekmi s SD Studenci iz Maribora. Tek- ma se bo pričela ob 15. uri na Or- moški cesti. V četrtek, dne 31. maja se bo vršila v Ptuju prijateljska nogometna tekma med članom II. zvezne lige Tekstil- cem Iz Varaždina in domačo Dra- vo. — Tekma se bo pričela ob 17. uri na Ormoški cesti. Kdo bo letošnji prvak Ptuja v Ptuju Turnir za prvenstvo Ptuja v šahu se bliža koncu. Nekateri igralci so že od- ligroli vse partija, -rctltia pa JU» v^včk zadržanosti še ni mogla, kar velja pred- vsem za srednješolce, in je zaradi tega položaj nejasen. Ker je skoraj siguren prvak Podkrajšek Janez zaradi resne tx)lezni moral odstopiti, se vse partije, ki jih je odigral na turnirju, ne bodo upoštevale in je s tem nastal popolno- ma nov položaj v borbi za prvo mesto. Najbližji temu je nedvomno Rudolf Edo. Le težko ga bo mogel ogrožati Toš Mir- ko, ki je doslej oddal že dve točki, Ru- dolf pa le pol. V borbo za visoko mesto lahko posežeta tudi Podboj, ki je od- dal doslej le dve in pol točki, in Sorli, ki je izgubil 3 in pol točke. Poleg teh bodo zasedli visoka mesta, kot je bilo pričakovati tudi Pešl, Pernat in Kosmač, medtem ko so Drofenik, Ryževski in Kancler nepričakovano daleč zaostali. Ugodno presenečenje na tem turnirju predstavljajo tudi novi, večinoma mladi igralci, ki so se pričeli udejstvovati šele lani; to so Roje, Horvat SI. in Sugman, ki so nabrali 9 točk in stem dosegli če- četrto kategorijo (za katero je potrebno 43»/o ali 8 in pol točk). Tudi Modrlnjak s 7 in pol točkami in eno neodigrano partijo ima še možnost doseči IV. kate- gorijo, kar bi bil lep uspeh za nekda- ii.iega pionirskega prvaka Ptuja. Kaže tudi, da bodo vsi udeleženci dosegli vsaj 3 In pol točke, kar bi zadostovalo za dosego ali potrditev V. kategorije. Položaj na tabeli je trenutno nasled- nji: Rudolf 12,5 točk ob 5 neodigranih partijah, Pešl 11,5 (2), Pernat 11,5, Toš 9 (7), Horvat, Roje in Sugman 9, Šorli 8.5 (6), Kosmač 8 (4), Podboj 7,5 (8), Pod- krajšek Rudolf 7,5 (2), Modrinjak 7,5 (1), Drofenik 6 (3), Perger 6 (2), Farazin 5 (8), Pišek Z. 4 (5), Kancler 3,5 (2), Ry- ževski 3 (3) in Ranfl 1,5 (7) točk. m. k. .i MOŠTVO SD PTUJA IZPADLO IZ \ NADAONJEGA TEKMOVANJA j 2e pred dalj časa je moštvo SD Ptuja ; odigralo polfinalni šahovski dvoboj za , oblastno moštveno prvenstvo z moštvom i društva Iz Radgone. Dvoboj se je kon- I čal, kot je znano, neodločeno 4:4. Sele ; sedaj smo Izvedeli, da je. naše moštvo kljub temu Izpadlo iz nadaljnjega tek- movanja. Rezultat na prvih 4 deskah ie bil namreč tudi neodločen in je od- ločala peta deska, na kateri pa so Ptuj- čani izgubili. Z ozirom na to, da je v poslednjem takem tekmovanju ptujsko moštvo doseglo v finali tretje mesto, predstavlja letošnji nastop neuspeh. m. k. 39 LETNA POSESTNICA se želi po- ročiti z obrtnikom ali nameščen- cem do 45 let starim. — Naslov v upravi lista. _^ GLOBOK OTROŠKI VOZICEK, dobro ohranjen, prodam. — Naslov v upr. lista. ROJE ČEBEL kupim. Zajfrid Anton, Ruše št. 181 pri Mariboru. UK^iiStTO Sa uprdvai Ptuj. MLO. IL nadstropje — Telefon štev. 156 — Čekov m račun pri Narodri' banki Ptuj 5t 643-90303-3 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednk V rabi Jože — Rokopisov oe vračamo — Naročoma I56iia za leto l^l se plača vnaprej. — Ti&ka Mariborska tiskarna. Maribor.