Cerkvena ura na Brdu. Priredil Nedrotar. Crkovnllc na Brdu je bil točen kot cerkvena ura. Niti ene minute se ni zakasnil v svoji službi in na prvi udarec ure že vlefie za vrv pod zvonikom. Njegovo geslo je bilo: nJaa sem cerkvena nra*. Pripeti se, da je železna ura ,v zvoniku na Brdn obstala v letošnji hudi zimi. Urar na Gladomers*:em je vkljub svoji veliki urarski spretnosti ni mogel pripraviti, da bi zopet šla. Zato so sklenili, naj v tem mrazu ura počiva in spomladi naj pride spretni urar iz meata. Sedaj je bil JoSt, tako je bilo oerkovniku ime, v resnici oerkvena ura ali pravilno rečeno, prava cerkvena ura je bila žepna cilinder-ura cerkovnikova. Ta urioa je šla tako natanko kot solnce, mesec in zvezde in JoSt se je lahko čisto na njo zanesel. Straniftani so imeli torej zmirom pravilni Cas, akoravno je nra v zvoniku stala, — samo enkrat .jim je prišla navskriž. Zgodilo se je pa tako-le: Bilo je na pustno ali mastno nodeljo. Zopnik so v oerkvi en par svatov oklicali in drugi dan ob 6. zjutraj naj bi bila poroka, potem bi se svatje odpeljali na vlak v Dražjo vas. V nedeljo zvečer odzvoni Jošt ve5no luč, zapre cerkvena vrata in vtakne kljuCe v, žep. Pri cerkvi se spomni, da bi bilo še prehitro iti domov in se obrne v gostilno ,,na štant". Tam so igrali dureka, Jošt jih je gledal en 6as, med tem pa zvrne par kupic za vrat. Jošt se nikakor ni bal vinskih duhov, katere je ime1] oštir zaklenjene v kleti, pa preveč rad Jih tudi ni imel. Pred lem sta ga zadrževali služba in točnost, po- sobna pa njegova zakonska polovica, huda Neža imenovana. Samo parkrat v letu so ga ti diihovi zmotili in in tudi to pustno nedeljo so ga premagali. Pet maslcev ga je zavžil in že se mu je zdelo, da nosi vse zvonove v svoji glavi. Začel je pri mizi glae zvonov posnemati in zvonil: Peter, Pavl, kum, kum, kum, .». Da bi grlo ne postalo suho, Se vlije novi maslo in sedaj so ga vinski duhovi popolno premagali. Imel je pa Jošt lepo navado, kolikokrat se ga je pošteno navlekel, je na mestu trdo zaspal. Obe roki položi navskrig na mizo, na njo položi težko glavo in začne vleči dreto. Bila je 10. ura zvečer. Gosti so se že razšli, le Griček in Gabrov Peter sta se igrala dureka; nista se zmenila za dremajočega cerkovnika; o polnnoči pa sta nebala igro. Bila sta muhasta Saljivca, Iri sta se rada poSalila iz drugih, krčmar jima je pa pomagal. Kmalu se je y glavi teh treh tičev skuhal šaljivi načrt. Kazaleo na stenski" gostilnišld uri so za pet nr naprej pomaknili: na to -raaraejo dremaiočemu Joštu uro iz žepa, dajo jo tudi za 5 ur naprej in v žep nazaj. Vse pravilne ure so kazale % čez 12, cerkovnikova in gostilniška pa % 6ez pet. Sedaj zbudijo ti trije šaljivoi oerkoviiika. ,Ti Jošt, ali bi že ne imel jutranjce zvonit", reoe Griček. Cerkovnik se zdrami, odpira očl, pa ni8 ne vidi in sufie glavo na vse strani, toliko se je pa vendar prespal, da pride čez nekoliko fcasa k zavesti. Hitro potegno uro iz žepa. nHergulin", zakriči ^kmalobo čas, da bi vabil, pa 8e nisem jitfranjce zvonil . . . ob 6. pa jo poroka, kaj bo? Pri teh besedah leti iz biše. Oni trije muheljni pa so se od smeha držali za trebube. Cerkovnik je imel ključe pri sebi, zato mu ni bilo treba domov leteti, kar mu je bilo tem ljubše, ker je pri taki priložnosti imela njegova Neža zelo močen glas.- Hitro se oglasi veliki zvon v treh odnehajih;; 6ea pet minut pa že veliki zvon z mogočnim glasom naznanja po fari, da bode 8ez pol ure poroka. — V vasi se slišijo posamezni glasovi, potem pa je zopet tiho. Cerkovnik je bil čisto zdelan in zdelo se nm je, kakor da bi Erjavfiev Jur y njegovi glavi delal ..rušt" za kako novo hišo. V cerkvi pripravi, kar je potrebno za poroko, ria to gre k farovškemu studencu obladit si nekoliko tako vročo glavo. Ze prileti Gregorčev Tonč in vpije: Kaj je? Ali ni zvonilo?" ^Seveda je z^nilo, ob šestih bode poroka", gode cerlrvenik ,,ravno sem vabil". ^Ali se ti meša?" kliče Tonč ,,vsaj je šele %1". ^Kaj govoriš ti", reče Jošt, ^cerkvenik na Brdu sem jaz, in jaz bodem vedel, kako zgodaj je". »Moja ura gre pri minuti", zatrjuje Tonč. in kaže ravno %1. ^Kaj tvoja repnica kaže, mi je vseedno", pravi cerkovnik, ^cerkvena ura sem jaz". Tonč odide, že prisopiha iz vasi nevestin o6e in kriči: nKdo ne da miru nocoj? Ravnokar je z velikim zvonom zvonilo". ,,Seveda je zvonilo", kriči corkovnik, ^in ako ne letite hitro domov po nevesto, lahko zvežejo župnik ženina z mlado Danijelko — — v 10 minutah je fi in potem bodem ^vkup zvonil". ,,Na naži uri je šele %1", se opravičuje oče. ,,Vaš čebul obesite v dimnik", pravi cerkovnik, ,,ker gre vsake kvatre samo pravilno — ob 6. bodem .,vkup zvonil", ako so svatje tukaj ali ne". Oče neveste beži domov, cerkovnik pa govori nekaj o ^zaspanec" za njim. Sedaj pa pogleda na ¦župnišče in vidi, da je še vse temno. Ali bi tudi župnik zaspali! Nava-dno zgodaj bedijo kakor domači nemški petelin, posluh pa imajo tutli dober, da bi slišali zvon. Jošt leti proti farovžu in trka na vrata. Cez nekaj 6asa se že oglasijo župnik pri oknu nKdo je? Kaj je?" nAli ste zaspali, gospod župnik", vpraša cerkovnik, ,,vsak trenutek bo ura 6 bila in potem bo poroka, svatjo nimajo fiasa oakati na Vas. ker drugače zamudijo vlak". Župnik zginejo od okna ia cerkovnik gre v cerkev. Nobenega človeka še ni bilo v cerkvi, na njegovi uri bo pa že ftez eno minuto šest. MOj, nesrečni ministranti", se buduje cerkovnik, ^enkrat vsi na kup priletijo ia bi radi vsi ministrirali, drugokrat pa nobenega nimaš". Ura že kažo 1 minuto 6oz 6, žive duše šo ni, oelo župnika ne. Cerkovnik začne v nostrpnosti kar z nogami mandrati. Leti pod stolp in z\oni z vsemi zvotiovi, kakor je pač šlo. Da mu je slabo šlo, se razume, ker je bilo v stolpu pet zvonov in torej ni mogel lahko sam zvoniti. Bingl — bongl — bengl bungl — bangl — je šlo v enomer in vsi so mislili, da gori ali da so je katera druga nesreča pripetila. Župnik priletijo k vratarn io že od daleč kri5ijo «Ka.i delaš, Jošt? Vsaj jo še le ena čez polnoči". »Ali se vam je sanjalo", govori razžaljeno lJošt, ,.cerkovnik na Brdu sem jaz, in jaz bodem veidel, kako zgodaj je". nNa moji uri je ravno ena", pravijo župnik. «Vržite vašo uro v vodo", pravi cerkovnik, woerkVena ura sem jaz, in ta gro anirom pravilno". BVsaj še ni nobenega t cerkvi", oporanijo župuik. MNajbrže so sinoči vsi vaščani voglarili pri ženinovi hiši in so pili kakor čepi", pravi, ,,in sedaj se ta pijana banda ne zbudi. Župnik in cerkovnik gresta pred cerkev. Od gostilne se sliši strel. V fari je Danijelka odprla okno in kriči: ,,Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? Ali so prišli Turki? Župnik opominjajo zopot: ,,Jošt, Jošt, kaj )si naredil?" Od daleč se sliši trobentanje požarne brambe iz Prekope. Majdetov Polda je trobil na rog. Načelnik požarne brambe je namre6 slišal zvonenje in je mislil, da gori. Sklical je brambovce skupaj s tera, da je ,,na boben plazoval". Vsi ljudje so skupaj vreli. Nevesta je še kuštrava in v navadni vsakdanji obleki priletela in kričala nad cerkovnikom: ,,Ti, drotar ti, vsaj je šele ena, poglej na uro". «Po.jdi se ti farbat s svojo uro", so krega Jošt nad nevesto, ncerkovnik sem jaz, in jaz bom vedel, kako zgodaj je". Na vseh straneh kričijo MKaj je? kje gori? Kaj se je zgodilo?" Cerkovnik pa stopi na obzidje pri cerkvi in kriči z močnim glasom: ^Poroka bo! šest je ura! Porokaaaa! Porokaaaa! Sedaj še le prisopiha cerkovnikova zakonska polovica huda Neža. Pririne se slcoz gnječo do župnika in vpraša: BZa božjo voljo, g. župnik, kaj pa se je «godilo?" Cerkovnik je nvlaip zvonil", odgovorijo žtipnik, Jn trdi, da je 6 ura". Nato se spravi Neža nad moža: wTi grdi pijanec", vpije, ,,polovico noči si sedel v gostilni, uro si zgubil in oelo župnijo si zbudil iz spanja . . . Pojdi doli iz 7,ida". Cerkovnik je vedel, da bi se mu slabo godilo, 6e bi ga dobila njegova Nožioa v roke ia ne gro doli; reče čisto pohl«yuo in ponižn«: MNe, ne, ljuba Neža, uro irnam . . . tu poglei, natanko %, čez 6 kaže . . . tudi je navita ... ob v. sem jo navil, sem jo navil, vem čisto dobro". ^Piješ kakor krava in potem pa nič ne veir kaj se godi s teboj", gode nad njim žena. MPa moja ura ni šla nazaj, pa tudi kazaleo m preskočil nekaj ur", se zagovarja cerkovnik. BNajbrže si bil že pri navijanju ure pijan", pravi žena, in nisi našel v uri prave luknje in si kazalce navil." V tem trenutku pripelja Karlov Luka požam« brambo z brizgalnico, lestvicami, vrvi itd. pred carker. ,,Kje gori", zakiiče ve6 glasov. ^Cerkovnikove jetre gorijo", kliče žena Neža, nastavite cev brizgalnice v njegovo grlo, pumpajt* moftno, da bo vendar enkrat dosti imel". Župnik naredijo mir in rečejo z visokim glasom: MLjudje božji, nič se ni zgodilo, pojdit« mirno domov . . . cerkovnik se je zmotil z uro." MNi6, nič zmotil", vpije cerkovnik od obziaja* n1judje, 6 je . . . bo hitro dan, malo počakajte . . ; < Jaz sem cerkovnik.. . . Sedaj ga prime Neža za nogo, potegne od obzidja, in mu maši usta z roko, da bi utihnil. Neka>teri so se jczili nad Joštom, drugi smejali, požarna bramba se odpelja, trobentafi pa veselo piskajB ^Holzbackermarš". Na zadnje pa maršira Neža in pelje Jošta kakor žandar Bezenika. Pet ur pozneje je bila poroka, nato pa zgint> cflrkovnik za nekaj dni iz fnro. Od te usodopolne no6i mu je ostalo ime: mokra cerkvena ara br Brdn.