Mladi junaki ^^^^ 13. Pravi junak se ne smc bati. §lffli|nlri Ponikvarju so bili povcčerjali in so se še fi)iiiyi ne^al časa prijazno pogovarjali pri mizi. igPglfffi Kar se spomni babica: »Oh, svoje očali sem pozabila.« »Kje pa, dobra babica? Takoj hitiva ponje,« vzklikneta hkrati šcstletni Francek in devetletni Mirko, »Na mizici v lopi. prav na koncu vrta,« odgo-vori babica. Ta odgovor pa zelo ohladi gorečnost malima dečkoma. da izgubita skoraj ves pogum. Bilo je nam-reč zadnje dni septembra, že po osmi uri, torej po-polnoma temno. Če sta hotela priti do lope, je bilo treba prekoračiti ves vrt, ki je bil jako velik. »No, draga moja otroka,« izpregpvori oče, ki je opazil njuno zadrego, »torej kateri bo imel največ poguma? Kateri si bo upal iti do drugega konca na-šega vrta?« »Jaz že ne,« reče mali šestletni Francek, »jaz se prevcč bojim, da bi me ne srečal velik volk.« »Saj ni nobenih volkov v našem kraju; torej te tudi ne raore srečati nobeden. Toda od tebc, mali Francek, ki si še tako mlad, tudi ne zahtevara, da pojdi. Ampak Mirko, ki šteje že svojih devct let, bo Kvendar izkazal dobri babici to Ijubav, kajne, Mirko.« Mirko je bil videti precej preplašen; zakaj v temi ga je bilo zelo strah. Pa tega ni hotel povedati, ker se je bal, da bi se ne norčevali. Ponos je pre-magal plašljivost, in Mirko je stekel skozi vrata ^^— v nočno temo. ¦ Čez pet minut je pritekel Mirko ves zasopljen ^nn jc ves vesel ponudil babici očale. »Prelepa hvala, Mirko; ti si vrl dečko, ki te ni bilo strah,« je pohvalila babica. »O, bilo me jc pač strah, ko sem odhajal. Pa sem raislil na veselje, ki vam ga bom napravil, če vam prinesem očale; pa tudi na to sem mislil, da 146 JH Drez njih ne morete nič delati. Zato me je polagoma nehalo strah biti.« »Zdaj si povedal pravo zdravilo zoper strah in bojazen,« pripomni oče. »Pri vseh neprijetnih in težavnih rečeh ne smemo misliti nase, mafveč le na namen, ki ga hočemo doseči. Krščanska ljubezen do Boga in do bližnjika vzgaja prave junake!«