JLefo XX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za ‘/«leta 90 din, za Vi leta 45 din, mesečno 15 din; za lno eemstvo: 210 din. — Plača ln toži se v Ljubljani TRGOVSKI UST Časopis za trgovino. industrijo Številka 46. Urednlčtvo ln upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. St. 26-62. likala vsa*c P°nedeljek, sredo in petek Liubliana. petek 23. aprila 1937 Cena p°sam“n* fen VCI,<' številki din ■ OV Program iavnih del v Slovenili Pred dnevi smo objavili program javnih del, kakor so ga izdelali slovenski inženirji. Program so v večjih ali manjših izvlečkih objavili skoraj vsi slovenski listi, nevarnost pa je, da pri tem tudi ostane in da se ne bo začela tudi akcija za uresničitev tega programa. A glavno je uresničenje programa, ker ta vendar ni postavljen zato, da bi le o njem sanjali, temveč da se na njegovi podlagi začne sistematično delo za dvig blagostanja Slovenije. Naši tehniki so s sestavo programa javnih del v Sloveniji storili svojo dolžnost. Sedaj je naloga politikov, da tudi oni store svojo dolžnost in da začno pripravljati realizacijo tega programa. Vemo sicer, da bo ta realizacija zelo težavna, saj bo deloma treba spremeniti že uzakonjene uredbe. Tako je pred vsem treba spremenili uredbo o programu novih železnic, ker vendar ne gre, da bi bila Slovenija pri gradnji teh železnic tako silno prikrajšana. Posebno pa bo težka realizacija vsega programa, ker je ta nujno združena z večjo dotacijo državnih prispevkov Sloveniji. Toda to je neobhodno in kar je neobhodno, se mora tudi doseči. A se tudi more doseči, če bi bile naše politične razmere malo bolj ugodne in če zlasti ne bi bili glavni politični adut medsebojni strankarski boji. Te boje je treba malo omiliti ali vsaj doseči, da se na vsetnu narodu skupne zahteve ne smejo raztezati, pa bo takoj vse laže izvedljivo. i jn program javnih del bi moral biti točka, v kateri bi se zedinile vse naše politične skupine, in za katere realizacijo bi delale vse složno. Mislimo, da to niti ne bi bilo tako težko dosegljivo, saj so bili dosedaj vsi naši medsebojni boji tako malo plodni, da jih ne morejo biti veseli niti tisti, ki so jih vodili. Menda ne bi bilo čudno, če bi bilo celo tem po volji, da bi vendar enkrat dol)i 1 i takšno vsenarodno zahtevo, za katero bi se mogle zediniti vse stranke in zanjo tudi složno delati. Da je program javnih del takšna vsenarodna zahteva, je pač izven vsakega dvoma. Mislimo pa, da bi bilo tudi v interesu samih političnih voditeljev, če bi se odločili za složno realizacijo programa javnih del v Sloveniji. Videli bi, da bi hipoma zraslo zaupanje vsega naroda v njih delo in da bi bili rešeni marsikaterih skrbi, ki jih danes jedva še premagujejo, čisto novo mišljenje bi šlo po deželi, če bi ljudje videli pred seboj veliki delovni in praktični program, za čegar uresničenje dela složno vsa naša politična javnost. Nakrat bi se vzbudile v narodu vse tvorne sile •n realizacija programa bi bila takoj znatno olajšana. Predvsem Pa bi se pokazala ona volja, da res hočemo doseči to, kar nujno potrebujemo. t’»aš ker se ta volja ‘a,:eVle kaže, zato so naši uspe- *n!' 1 lalt° zel° m‘nimalni. da bi?e%m«"ie vendarle 1,e £re’ d. na, ne X?'le'"? skupna kri, skupne triT*1 "C?A-' na"vol* raH’ P venem P° s,ožno dol°- tenem načrtu, če čutijo veliki na rodi, ki jim bogate kolonije do-našajo leto za letom velikanska bogastva, potrebo, da složno delajo po skupno določenem načrtu, potem bi jim tudi morali vsaj enkrat po dolgih letih slediti po njih primeru. Če bomo tekmovali z drugimi narodi le s svojim že res pretiranim strankarstvom, potem ne bomo prišli daleč. Enkrat moramo dokazati svojo sposobnost tudi na bolj pozitiven način. Program slovenskih inženirjev o ureditvi javnih del, ki bi se morala izvesti v Sloveniji, je edinstvena prilika, da postavimo vso svojo politiko na višjo stopnjo. Na vse zadnje je vendar cilj in namen politike ta, da dviga blagostanje naroda, ne pa da ga zaradi raznih teorij razdeljuje v ostro nasprotujoče si skupine. Slovenski tehniki so nam postavili lep in visok cilj, na nas je, da se izkažemo tega cilja vrednim. V korist bo ta dokaz le nam samim. Zalo pa začnimo z realizacijo programa javnih del v Sloveniji, kakor so ga postavili slovenski inženirji in arhitekti. Zbornica v obram skih gospodarskih interesov Plenarna seia Zbornice za TOI V torek dopoldne je bila plenarna seja Zbornice za TOI, o kateri smo že deloma poročali v prejšnji številki, a o kateri poročamo še danes, da bodo tudi široki sloji trgovstva poučeni o delovanju naše prve gospodarske ustanove. Zlasti pa moramo podčrtati enot-nost vseh zastopnikov gospodarskih stanov v obrahnbi slovenskih gospodarskih interesov. Vsi sklepi so bili zato tudi sprejeti soglasno in celo dolga in mestoma ostra debata zaradi poslovnika Zavoda za pospeševanje' obrta se je končala s sporazumnim in soglasnim sklepom. Zbornični svet je s tem dokazal, da se v polni meri zaveda nalog, ki jih ima kot naš prvi in najvišji gospodarski zastop. Sejo je otvoril in vodil predsednik Jelačin, ki je najprej podal predsedstveno poročilo, nato pa poslovno poročilo Zbornice. Poslovno poročilo, ki ga objavljamo v današnji številki, jasno kaže, s kakšno vnemo, temeljitostjo in odločnostjo-je Zbornica vedno nastopala v korist slovenskih gospodarskih interesov. Nato je podal dr. Pavlin poročilo zborničnega nadzornega odbora o zborničnih računih za leto 19I5C. Zbornične doklade so dale 2,457.780 din, za 42.219 manj, kakor je bilo proračunano, zbornične takse pa za 909.829 več, namreč 809.823 dinarjev. Čisto premoženje zborničnega zaklada brez ostalih zakladov znaša nad 2 milijona Računski zaključek je bil soglasno odobren. Prav tako od predsednika Jelačina predlagane spremembe pravil, po katerih dolbi tudi gostinski odsek svojega podpredsednika v predsedništvu Zbornice. Daljša debata je nastala zaradi novega poslovnika za Zavod za pospeševanje obrta. Debata je pokazala, da je vprašanje ločenih zbornic že premagano stališče, ker so in hočejo biti vsi gospodarski stanovi solidarni. Nadalje je debata dokazala, da niti en odsek noče niti v najmanjši meri okrnje-vati avtonomije obrtnega odseka. Obrtnikom se prepušča v njih zadevah popolna avtonomija. Zalo je tudi prodrl sporazumni predlog, da se obrtnikom popolnoma pre-. pusti uprava Zavoda za PO, v ožji upravi zavoda pa morajo biti enako zastopane vse skupine obrtnikov. Na predlog predsednika Jelačina je bilo nadalje sklenjeno, da se takse za neizkoriščena potrdila vrnejo. Nato je začel zbornični svet razpravljati o raznih silno važnih javnih vprašanjih, ki se tičejo vsega slovenskega gospodarstva. Zbornični svetnik Krejči je poročal o uredbi <* določevanju minimalnih mezd, kolektivnih pogodbah in arbitraži. Uredba je stopila formalno že 14. t. m. v veljavo. Banska uprava je zahtevala, da Zbornica v 8 dneh predlaga, kako se naj določijo minimalne mezde za posamezne kategorije delavstva. Ta rok pa je mnogo prekratek in zato predlaga, da se imenuje 20 članski odbor, ki bi začel z reševanjem vseh teh vprašanj. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. O referatu zl>or. svet. Krejčija bomo podrobneje poročali v eni prihodnjih številk. Prav tako tudi o referatu predsednika gostinskega odseka Majcena, ki je sledil Krej-čijevemu referatu, o pnvšaliranju trošarine na žganje in vino. Velike važnosti je bilo tudi naslednje poročilo, ki ga je podal zbor. svet. Josip Itebek o razširjenju socialnega zavarovanja na primer starosti, onemoglosti in smrti. Zal moramo tudi ta referat zaradi pomanjkanja prostora objaviti šele v eni prihodnjih številk. Predlaga', da se reorganizira sedanje zfivarovanje, da bi se mbral zmanjšati prispevek za rentno zavarovanje, da se ohranijo trgovskim in obrtniškim pomočnikom njih pravice, če se osamosvoje in da se izvede novo rentno zavarovanje brez novih upravnih stroškov. V zvezi z referatom je nato omenil podpredsednik Ogrin, da se letno v obrtu okoli 2000 ljudi osamosvoji. Njih pridobljene pravice se morajo varovati. V ta namen naj se ustanovi poseben obrtniški sklad. Zavarovanje naj se izvede po območjih gospodarskih zbornic. Za trgovstvo se je v istem smislu priključil izvajanjem podpredsednika Ogrina zbor. svet. Smrkolj. Vsi predlogi so bili nato soglasno sprejeti. Z velikim in splošnim odobravanjem je bil nato sprejet referat zbor. svet. Senčarja o razdelitvi tako imenovanih banovinskih trošarin in davka na poslovni promet na posamezne banovine, Njegov referat objavljamo že v današnji številki. Sledil je nato referat zbor. svet. dr. Pavlina o ureditvi električnega gospodarstva ter o novem načrtu zakona o električnem gospodarstvu. Referat objavimo prihodnjič. Zbor. svet. dr. Ciril Pavlin se je nato spominjal upokojitve načelnika trgovinskega oddelka dr. Marna ter predlagal, da se mu zbornica posebej zahvali za njegovo vnemo, s katero je vedno podpirat težnje zbornice ih vsega slovenskega gospodarstva. (Odobravanje.) Predsednik Jelačin je toplo priporočil ta predlog in omenil zasluge dr. Marna za ustanovitev trgovinske akademije v Ljubljani ko tudi pozneje za zgraditev modernega in reprezentativnega poslopja akademije. A tudi ljubljanski velesejem je bil uresničen z aktivno in izdatno pomočjo dr. III. plenarna seja predsed-i ništva Zveze trgovskih združenj bo v torek, dne 27. aprila 1987 ob 10. uri dop. v dvorani Trgovskega združenja za mesto Maribor v Ma-i riboru, Jurčičeva ulica 8/1. s tem dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Letošnja zvezna letna skupščina. 3. Kvalifikacija tajnikov trgovskih združenj. 4. Inozemski kapital in veleblagovnice. 5. Krošnjarstvo v zvezi s predlogom kr. banske uprave o prepovedi krošnjarjenja z rna-nufakturnim blagom. 6. Skupne banovinske trošarine in nove obremenitve po državnem proračunu za 1. 1937/38. 7. Način samoobrambe proti kartelom (modra galica, bencin itd.). 8. Akcija o spremembi pravilnika za prodajo soli na drobno. 9. Zvezna doklada in kritje potnih stroškov članom zveznega predsedništva za udeležbo na predsedstvenih sejah in delegatom trg. združenj na zvezni letni skupščini. 10. Slučajnosti. Opozarjamo gg. člane zveznega predsedništva, da se bo seja, v kolikor se dnevni red ne bi mogel dopoldne izčrpati, prekinila s kratkim opoldanskim odmorom f ter se po kosilu nadaljevala. V Ljubljani, dne 20. aprila 1937. Podpredsednik: Ferdo Pinter 9. r. Tajnik: Milko Gornik s. r. Marna. Ni pa treba še posebej po-’ udarjati njegovih zaslug za dvig tujskega prometa. Pridružuje se zato predlogu dr. Pavlina, ki ga je nato zbornični svet tudi z odobravanjem sprejel. Po kratki tajni seji so sledili nato predlogi odsekov in zborničnih svetnikov. Delo Zbornice Poslovno poročilo predsednika Ivana Jeiaiina Ob priliki prve poslovne sejet zborničnega sveta mi je dolžnost,! da podam kratek pregled važnej-' šili gospodarskopolitičnih dogodkov in socialnopolitičnih ukrepov zadnjih štirih mesecev. Med važnejšimi socialnopolitičnimi uredbami moram predvsem imenovati uredbe: o minimalnih mezdah, o socialnem zavarovanju za primer starosti, onemoglosti in smrti ter o obrtnih razsodiščih. Zelo obsežne so tudi fiskalne določbe finančnega zakona, ki se nanašajo na iz-premembe in dopolnitve obstoječih davčnih, taksnih in trošarin-skih predpisov ter na uvedbo nekaterih novih dajatev. V samem finančnem zakonu so te določbe več ali manj le načelno odrejene, da je glede same izvedbe ostalo odprtih mnogo vprašanj. Zato je zbornica takoj, ko so bile navedene uredbe objavljene, stopila v stik z interesenti svojega področja, da čuje njihova mišljenja in opozorila ter tako zbrano gradivo obdela, da bi mogla biti pravi tolmač razpoloženja in zaščitnik interesov zborničnega pod- ročja. Aktualna in posebno važna vprašanja sem dal kot posebne točke na dnevni red današnje seje. Med zakonodajnim delom naj omenim dva važna zakona, ki sta bila v tem času v narodni skupščini sprejeta, in sicer novi trgovinski zakon za vso kraljevino in zakon o pooblaščenih inženirjih, ki je v tesni zvezi z mnogimi odredbami obrtnega zakona. V narodni skupščini pa se nahaja v reševanju še zakon o gospodarskih zadrugah, ki zanima predvsem trgovske kroge in glede katerega sem imel že v prejšnji zbornici čast precizirati naše stališče. Dogodki v zadnjem polletju mi dajejo še posebno povoda, da moram z vso odločnostjo to naše nekdanje stališče baš sedaj ponoviti, ko prihaja- ta važni zakon v plenumu narodne skupščine v razpravo. V zborničnem uradu se nahaja sedaj v proučavanju obsežna materija predosnutka splošnega državljanskega zakonika, ki je za spore poslovnega sveta važna in odločilna. Izenačenje te zakonodaje zadeva še na mnoge težkoče, ker ponekod prekinja dosedanje navade ter uvaja nove predpise. S sprejetjem enotnega trgovinskega zakona ter obligacijskega prava uvodnega zakona, meničnega in čekovnega zakona bo veliko delo izenačenja trgovinske zakonodaje pri nas zaključeno. Pretekli teden smo razpravljali v zbornici na posebni konferenci 0 načrtu zakona o električnem gospodarstvu, o proizvodnji in prodaji električne energije, ki je za našo banovino osnovne važnosti. Že nastaja pri nas potreba, da se sporadične edinice povežejo v racionalizirano delovno enoto, ki bi mogla celoti nuditi nove posebne ugodnosti, ki jih naš vedno težji konkurenčni položaj zahteva. Za bodoči razvoj naše zunanje trgovine bo posebne važnosti, da je prišlo do prijateljske pogodbe s kraljevino Italijo. Slično pogodbo smo imeli že leta 1924., ki pa je 1.1929. 1 potekla in se ni več obnovila. Od-I redhe sedai skleniene Doerodbe {vsebujejo ' polog političnih tudi I tržišča, ©stane italijansko tržišče [važne načelne določbe glede bo- tudi še v bodoče zelo važen faktor |doče medsebojne gospodarske po-1 za izvoz našega lesa. litike, po katerih smemo priča ko-1 Val devalvacije, ki se je pričel (vati, da bo naša izvozna trgovina I lansko jesen, smo zdržali, toda ta Ideležna enakih ugodnosti, kol so devalvacija je ustvarila obenem jih bile že doslej deležne države I no v močan pritisk tuje konkurenci irimskega sporazuma. Pričakujemo, | industrijskega blaga, ki je postalo Ida bo meddržavni odbor upošteval čez noč za 30 do 40% cenejše, specialne potrebe dravske bano-l Sredi meseca decembra se je ca Vine kot neposredne sosede Italije 1 rinski ažijo povečal od 1100 na in jih v bodočem sporazumno v 11200%, vendar niti v svoji da naš celoti zadovoljil. Za našo zunanjo nji višini ne ustreza predpisom trgovino je pomembna tudi uredba I carinsko-tarifnega zakona. Reviziji reorganizaciji Zavoda za pospo- ja carinske tarife, ki se nahaja kot Sevanje zunanje trgovine, ki je predlog zakona že 13. leto v ve bila pretekli teden objavljena. Mjavi, je postala z ozirom na zna-Naša zunanja trgovina je lansko I ten razvoj naše industrijske de-leto zaključila z aktivnim saldom Javnosti pa tudi na strukturne 29!) milijonov din. Razveseljivo I izpremembe v gospodarskih odno-jdejslvo je, da je pri zmanjšani iz-jšajih do tujine čim dalje bolj po vozni in uvozni tonaži vrednost I trebna. Sedanja tarifa obremenju zunanje trgovine zrastla, in sicer I je mnoge konsumne predmete čez pri izvozu za 340, pri uvozu pa za I potrebno mero, obenem pa tudi 378 milijonov din. Kakor se vidi, I industriji in obrtništvu podražuje ozdravlja naše gospodarstvo le po- nabavo važnih tehničnih potreb-Jagoma in le pod vplivom izrednih ščin in strojnih naprav prav ob-konjunktur oboroževanja in po-1 čutno. manjkanja, deviz. Zato je tudi za-1 V bodočih mesecih se bodo pri- stoj v plačilnem prometu pri naši izvozni trgovini za naše poslovne prilike zelo znaten in ovira financiranje izvoza. Izkazalo se je, da I so na dnevnem redu stalno skoro uvozna kontrola ne more odpraviti is©-j nizira, vendar je število mešetar-goji. Uvozna in izvozna kontrola I j(,v jn nereelnih vmesnih posred-*e je med tem razširila na znaten 111ijtov zelo znatno, enako kakor v (del surovinskih predmetov, da bi|sn(jnj trgovini. V splošnem so sad-dobili za naše surovine devize. j na> kakor tudi hmeljska trgovina Struktura naše trgovinske bi lan-j pa tudi izvoz perutnine in jajc v ce ima to neprijetno stran, da smo pretekli sezoni razmeroma slabo •nktivni s klirinškimi, pasivni pa z odrezali. nektirinškiml državami. Skupna p<> stal!stik} il>anja vidimo da vsota naših terjatev proti klina- je ^ ,angko *,0 gtevik) izkazu Narodne banke dosegel | IU>st in izvoz lesa oživel, Industri-komaj 2.225 milijonov din. Naše ju pa je bila zaradi obsežnih jav-nade, da bomo s pomočjo uvozne] »ih nabavk stalno zaposlena, kontrole lahko prišli do naših zn Vprašanje sanacije denarništva še vedno neurejeno Mislilo se je zato, da je nastopil škili proizvodov tudi vse drug« |ras, ko je treba likvidirati vpia-surovinc, ki jih lahko dobi brez Sanje kmečkih dolgov in razna so-deviz, dočim pa nam ni mogoče Jelama vprašanja, ki so se že dolgo povečati v isti meri uvoz industrij-j odlašala. Potreba nadaljevanja jav-skih proizvodov Iz Nemčije. nili del in opreme državne obram- Velike izpremembe so nastale »e P« je sredi mrzličnega oborože-edino le v našem blagovnem pro- vanja jio vsem svetu naložila tudi metu * Anglijo. Medlem ko smo "«»' mnoge žrtve, ki jih je moralo bili vsa prejšnja leta v prometu | RostKKtarstvo ^ vzeli nase z Anglijo pasivni za povprečno cija domačega bombaža v vardar-1 nisler je obljubil, da bo pri navo ski banovini. Na sličen način, ka-1 dilih uvaževal naš predlog, kor so želi osvobodili našo oljar-1 Za podjetja, ki so zavezana sko industrijo od uvoza tujih olj- družbenemu davku, se je položaj natih semen, kot surovine za pre- zaradi občutno povečane osnove za delavo, sc skuša doseči maksimum odmero minimalnega davka znat-avtarkije tudi na polju tekstilnih 110 i-zpremenil. Tudi v tem oziru je surovin. Industrija je sedaj pozva- pričela zbornica takoj s potrebna, da doprinese svoj del za olaj- nimi poizvedbami, da bi mogla šanje preorientacije naše polje- oceniti učinek določb finančnega delske produkcije in mi želimo, | zakona na obdaČitev družb v Sio-da se ta prehod izvrši. veniji. Rudarska industrija, pa tudi | Odredbe o možnosti pavšalira-metalprgična, ki napreduje v ve-1 nja banovinskih trošarin na vino likem obsegu v srcu države in v | in žganje so izzvale veliko zani-vzhodnili delili, zmanjšuje vedno manje v krogih interesentov. Zbor-bolj radij naše gospodarske aktiv-1 nica je na njihovo pobudo sklicala nosti. Postavljeni smo pred nova konferenco, vendar se ji ni posre-težka in usodepolna vprašanja in I čilo, da bi bila zbližala stališča želimo, da ohranimo vsaj oni ob- producentov, trgovcev in goslilni-seg produkcije in dela, ki ga še čarjev Mnogo preglavic je izzvala izvedba predpisov o skupnih banovinskih trošarinah na obleko in obutev. Finančni organi niso imeli zadostnih navodil in so zato takoj pri popisih zalog v trgovinah na-slovanje s kreditom najbolj raz-1 stale težave in nesporazumi, j>o vito, to zelo občutimo. Večina po- selmo ker niso znali, kako pošto Klovnih transakcij se mora še ved- pati oeeujevati demodirano 111 no izvrševati proti gotovini, ker je [zastarelo blago. Tudi v tem oziru kjeditii anje gospodarstva in go-1 je zbornica dala združenjem trgov-spodarske aktivnosti reducirano cev navodila in posredovala, da so da se državna trošarina na elektriko za razsvetljavo zniža, za pogonski tok pa ukine. Stavila je tudi predlog, da se skupna banovinska trošarina na britvice ukine. Dalje je omeniti, da se nam je glede trošarinskih knjig posrečilo izzvati odločlio, da jih prodajalcem na drobno ni treba voditi, ampak samo prodajalcem na debelo. V pogledu taks je stavila številne predloge. Med njimi naj omenjam le predlog, da se ukine vo-zarinska taksa na vožnje izven linijskega prometa in predlog, da se zniža taksa za račfio-aparate v gostilnah. Glede prometnega in luksuznega davka smo med drugim predlagali, da se naj pobiranje luksuznega davka za obrtnike preuredi tako, da se ne bo za en in isti predmet pobiral dvakrat, kar je tedaj, če obrtnik, ki izdeluje take predmete, ne vodi knjige prometa. Z uspehom smo se upirali, da bi se prometni davek na drva in na žitarice pretvoril v skupni davek, ker bi to ne bilo v skladu z interesi našega območja. Zbornica je nadalje ponovno opozorila na nujno potrebo, da se uredi finansiranje samouprav. 160 milijonov din, smo dosegli lansko lelo aktivno bilanco s presežkom 84 milijonov din. Promet z Italijo se Uidi po liki nitvi sankcij ni mogel prav razviti. Vzrok je bil na eni strani v 40*. devalvaciji lire, na drugi strani pa v strogi kontroli cen in sistema Kljub temu, da je bil donos davkov in državnih dohodkov v lanskem letu zelo povoljen, se je z novim proračunom moral vendarle še niz davščin in dajatev zopet povečati. Finančni minister je ugotovil, da se je narodni dohodek v preteklem letu povečal za okroglo štiri milijarde dinarjev. Četudi vidni na minimum. Čeprav se je lansko 1 ■ _ leto dviganje hranilnih vlog usla- j vilo in smo v vsej državi zopet do- j j segli 10.670 milij. din vlog. Dve Proces izboljšanja bi potekal go-1 htevi po omejitvi dela v režiji I tretjini novega dotoka vlog se tovo se ugodneje, ako bi ne nasto-1 državnih in samoupravnih delav- stekata v državne zavode in s tem pali naenkrat novi pojavi, ki ob- trajavo odtegu jeta gospodarstvu, iz j čutno ovirajo 111 zadržujejo privat-katerega izhaja. 110 gradbeno iniciativo. V tej zvezi Uredba o likvidaciji kmečkih Je ©meniti predvsem zamrznjenost dolgov ni bila izdelana v smislu kreditov in vlog pri denarnih za- prod logov naših gospodarskih or-| v©d'h, P°y,s^nje, ganizacij. Kljub vsej kritiki in iz- j ©kroglo 10—J)% ze ans preminjevalnim zahtevam se P©- 'V,S.e 00 verje n?.* JI in in- lagoma izvaja in kmetijski kredit M u^' Pr* cenah Sra _ ^ se centralizira v Privilegirani I stalacijskega ma ena ' agrarni banki. Načelo socializacije len’° . 1 ono/ kmečkih dolgov, na katerem je h '*'«> za okro?,° 20/“' koncipirana uredba, predstavi a Nasprotno temu pa igrajo psiho- „..'..' ,1,_______............n.,,. I loški momenti ugodno vlogo. Bojazen pred devalvacijo in nizka tiČni korporativni organizaciji vse] z.naki kažejo, da pričenjajo gospo uvozne trgovine. Tako je lansko I darslii krogi zopet razvijali svojo 1e)o ves izvoz v Dalijo Znašal lel delavnost, ne smemo pozabiti, da 137 milijonov din ter je bil za smo kljub vsemu temu dosegli ,535 milijonov din manjši, kakor k"mhi polovico obsega, po- let« 1935., kar je nftjboij občutila h»ov, ki smo jih imeli na kraju Slovenija: Izvoz lesa je za 237 nuiij. manjši ko prejšnje leto. V Sloveniji je bil Izto* reducirati uti '/m hbsrga, ki ga jo imel v dobi j>red uvedbo Sankcij. Kljub temu. da se je zob prosperitete 1929/1030. leta. Vprašanje sanacije našega denarništva če ni odstavljeno r. dnev-nega reda. Smatramo, da sta po vratek normalnega funkcioniranja našega kreditnega aparata in ure za gospodarstvo nevarno precoden-co. Vztrajamo na stališču, da bi bilo treba vzeti za podlago plačil1 110 zmožnost poodinra. Admini-strntivno-tehnična izvedba te uredbe bo zahtevala še mnogo časa in dela. Zato tudi denarni zavodi, obrestna mera vlog ter nesigur nost denarnih papirjev je budila velik interes za rešitev tezavrira nega denarja v zgradbe. V oblačilni h strokah se iroložaj predvsem naše kreditno zadruz- j čevljarjev ni zboljšal, dočim iz ništvo, še daljšo vrsto let nima krojaške stroke prihajajo vedno upanja, da l»i postalo v večjem ob-j glasnejše pritožbe zaradi konku-segu likvidno. | renče prodajalnic tvrdke >Tivar«. Poslovanje v notranji trgovini l0d prehranjevalnih obrtov je orne ne izkazuje večjega napredka.. , . Trgovci ki =0 poslovali s kmeti, ohrlmstva, ki občutno trpi zaradi so mcično prizade, i za radi uredbe klanja in razpečavanja - o likvidaciji kmečkih dolgov, ki drobno po kmehl. določa Odplačilo blagovnih kredi-] Mnogo bi pripomoglo k ooIjm tov in dolžnih vsot na dobo 12 let, | zaposlitvi obrtništva ako bi se ten det naših podjetij prilagodil | dilev kreditnih odnošnjev eden ...... - , . nn„,vlia«o?I se 7* zahtevam in potrebam angleškega Iglnvnih pogojev za ozdravljenje (ker jim je na la način znaten del Ustreglo stalno ponavljajoči se za- nič. Zlasti je nujno potrebno, da se prepove izvrševanje rokodelskih del v kaznilnicah za privatne osebe. Zbornica je to že ponovno zahtevala, a doslej žal brez uspeha. Tudi bi bilo velike važnosti, da se urede licitacije državnih del tako, da se bodo vsaj manjša dela oddajala v prvi vrsti obrtništvu dotič-nega kraja. Vse .stroke opozarjajo na veliko škodo, ki jim jo povzroča delo neupravičenih oseb. Zbornica se je obrnila s posebno predstavko na trgovinskega ministra dr. Vrbaniča, da poostri predpise proti šušmarstvu. Ministrstvo je odgovorilo, da se bo proti šušmarjem uvedla tudi prepoved in ustavitev dela ter zaplemba orodja, da pa na kaznovanje oseb, ki dajejo neupravičenim delo, ne more pristati. V zvezi 7. vprašanjem boljše zaposlitve obrtništva smatram za potrebno dotakniti se tudi vprašanja kreditne zaščite obrtništva in obrtniških kreditov. Glede likvidacije obrtniških dolgov je zbornica že prejšnje leto posredovala pri ministrstvu za trgovino in industrijo, da se v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov reši tudi vprašanje razdolžitve obrtništva. Žal doslej nismo uspeli in je ministrstvo samo odgovorilo, da je predloge vzelo v pretres. Pri kreditiranju obrtništva, ki jo po denarnih zavodih in kreditnih zadrugah skoraj popolnoma ponehalo, je prihajala za Slovenijo v glavnem v poštev podružnica Za-uatske banke v Ljubljani. Iz. njenih poročil posnemamo, da so znašali njeni krediti v Sloveniji dinarjev 11,356.321'— proli dinarjem 11,012.(109’— lani. Obrtno pospeševalno delo zbornice se je v začetku letošnjega leta omejilo v glavnem na podpiranje strokovne izpopolnitve obrtnikov in naraščaja zlasti v inozemstvu. V ta namen smo izplačali doslej din 11.500'—, za prireditev strokovnih tečajev din 10.266'—, za obrtniške razstavd din 100(1' Razen tega smo izdali še razne podporo za strokovni tisk, obrtnikom in za vzdrževanje poslovalnice Zavoda PO v Mariboru 7.700 din, skupaj torej v prvih treh mesecih din 30.567'—. Podatki, ki jih je zbrala zbornica o obrtnem nadaljevalnem šolstvu, kažejo, da smo imeli lani 32 obrtnih nadaljevalnih in 6 strokovnih nadaljevalnih šol ter 22 šolskih strokovnih tečajev. Te šole je obiskovalo 4660 učencev od 6800 vajencev. Poučevale so na teh šolali 403 učne moči. Stroški vzdrževanja so znašali okroglo 1,600.000 dinarjev, Zbornica je prispevala din 100.000'—, v učnih pripomočkih in knjigah pa din 54.000'—, skupaj din 154.000'—; združenja din 65.000'—, starši vajencev dir 380.000'—, ostalo pa občine in banovina. Honorarji učiteljstva in vodstva so znašali din 1,350.000’—, a za učila se je izdalo 170.000'--. Napredek- tega šolstva bo mogoč le, ako se bodo šole opremile s primernimi in zadostnimi učili, pouk sam pa prilagodil strokovnim potrebam. V večjih mestih, zlasti v Ljubljani pa se bo moralo zgradili posebno šolsko poslopje z delavnicami, kar bi bilo mogoče le z držav no pomočjo. Zbornica je pričela z zbiranjem obsežnega gradiva o obrtniških združenjih. Redne letne skupščine je imelo v teku letošnjega leta od 168 združenj 134. Zbornica se je udeležila po svojih delegatih 123 skupščin. Po obvestilu kr. banske uprave se bodo volitve v okrožne odbore izvedle, čim izvr.Še komisarji potrebne priprave. V okviru obrtnega odseka se je vršilo več važnih anket, med temi anketa gradbenih strok glede pravic graditeljev do licitacij talnih zgradb, sestanek zaradi vprašanja obrtnih vajencev in obrtno-nadalje-valnega šolstva, zaradi rentnega zavarovanja delavcev iti zaradi vprašanja minimalnih mezd in kolektivnih pogodb v obrtniških strokah. Gibanje obrtništva v preteklem letu izkazuje še vedno sliko prejšnjih let. Nazadovanje števila obratov se še vedno ni uslavilo in se je število obratov zmanjšalo za nadaljnjih 502. Med prizadetimi strokami je posebno omeniti: prijav odjav čevljarje .... 84 238 šivilje 49 147 krojače ..... 48 107 mizarje 60 117 zidarje 6 34 izdelovalce pletenin 18 32 sedlarje (i 28 podkov ne kovače 16 34 Vidimo torej, da poleg »Tivarja« in »Bafc«, ki povzročata znatno zmanjševanje čevljarskega in krojaškega obrta, tudi v mnogih drugih panogah obrati postajajo nad-številni in ne morejo vzdržati režije ter javnih bremen ter se zbog pomanjkanja poslov reducirajo. Statistika nam kaže, da smo hneli na območju zbornice koncem prošlega leta 5.050 gostinskih °hratov. Tekom lanskega leta je bilo prijavljenih vsega 249 novih gostinskih obratov, odjavljenih pa 234, torej je 15 obratov več. Zvišanje obratov ni dokaz zboljšanja. Neupravičeno poseganje v gostinske obrate je namreč opažati v vseh pravcih. Zbornica je temu vprašanju, ki izpodkopuje temelje našega gostinstva, posvetila v preteklem letu polno pažnjo, pa ima zabeležiti nekaj pozitivnih uspehov,-Za gostinstvo so bila v zadnjem času posebno pereča vprašanja: prirejanje veselic z bifeji in vinotoči po raznih društvih, krošnja-rjenje z vinom in tihotapstvo s špiritom. Prvo vprašanje je ministrstvo trgovine in industrije z dvema okrožnicama uredilo tako, da je za lake prireditve potrebno dovolilo za začasno ustanavljanje gostinskih podjetij. Tak obrt lahko opravljajo na podlagi posebnega dovoljenja obče upravne oblasli samo osebe, ki imajo dovoljenje za gostilniška podjetja, Drugo in tretje •vprašanje je upati, da bo na podlagi pooblastil in določb letošnjega finančnega Potrebna /e Razvoj prilik v zadnjih petih letih je pokazal, da bi bilo potrebno mnoge določbe obrtnega zakona dopolniti. Zbornice so že takoj prvo leto po uveljavljenju zakona sestavile obširne spomenice s konkretnimi predlogi, ki se pa še niso izvedli. Naša zbornica vztraja predvsem na tem, da se izpremenijo določila glede dokazov usposobljenosti za izvrševanje trgovinskih obrtdv, da se podaljša učna doba, da se uvedejo strožji predpisi glede dokaza o pomočniški dobi, ker je praksa, ki se je uveljavila po novem zakonu o obrtih, pokazala, da prihajajo v vrste trgovstva po večini osebe, ki imajo sicer šolsko kvalifikacijo, ki pa nimajo potrebne strokovne izobrazbe. Tudi se zahteva, da se določbe glede prehoda iz rokodelskih obrtov in iz obrtov, za katere ni predpisan dokaz o usposobljenosti, poostrijo, izdati je čimprej seznam strok in revidirati določila o zbiranju naročil po potnikih. Izpremembe potrebne so tudi določbe, ki se tičejo ureditve razmerja med poslodavci in nameščenci; nujno potrebne so izvršilne naredbe glede krošnjar-jenja itd. Ro objavljenju uredbe o obrtnih razsodiščih smo pričakovali, da se bodo v smislu izdanega pravilnika in na podlagi določb S 345. obrt. zak. sestavila po vseh srezih in v večjih gospodarskih središčih razsodišča za presojo mezdnih sporov. Zbornica je zadevne predloge predložila kr. banski upravi, a nas je kr. banska uprava obvestila, da razsodiščnih odborov v dravski banovini ne bo ustanovila. Tudi je zbornica ponovno intervenirala za izpremembo določb pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili, zlasti zaradi prevoza trgovskega blaga in kosovnih pošiljk, ki se po stvarni potrebi močno razvija. Dasi je državni svet v konkretnem primeru odločil v prilog trgovske tvrdke, ki je tožila, in razsodil, da prevažanje blaga z motornimi '.ožili od trgovca do kupca ni vezano na dovolitev, ker je to postransko opravilo trgovca, do katerega ima že na podlagi svojega pooblastila pravico, ministrstvo še vedno ni revidiralo pravilnika, ki ga morajo eksekutivne oblasti zato v objavljeni obliki izvrševati. Muogobrojne so bile zbornične akcije na polju poštnih, brzojavnih in telefonskih zadev. Tu smo obravnavali vprašanje uvedbe števcev na telefonske aparate in preureditve tarife in telefonskih naročnin na tej bazi, dalje smo intervenirali v zadevi paketne pošte in kurzov poštnih ambulanc, vršili poizvedbe glede dostavljanja poštnih paketov na dom in posredovali za zg rado j o avtomatske centrale v Celju in razširjenje centrale v Mariboru, glede ambulantnih pošt, razširjenja telefonskih vodov zakona pravilno urejeno. Med nadaljnjimi zadevami bi želel omenili predvsem vprašanje cen v gostinskih obratih in vprašanje konkurence menz, izkuhov in javnih kuhinj, ki jih izvršujejo privatne osebe na svojih stanovanjih po mestih, pa tudi po letoviščnih krajih in ki so bile predmet ponovnih zborničnih intervencij. Z novim finančnim zakonom za leto 1937/1938. so izdatno znižane takse na radijske aparate v gostinskih obratih. Namesto prejšnjih 5 din na dan, se plačuje taksa, ki ne sme biti večja od 1 din na dan. Končno je omeniti še določbe § 75., točke 4., finančnega zakona za leto 1937/1938.. ki je vnesena na izrečno željo gostinskih združenj. S citiranim določilom bodo mogle že obstoječe bolniške blagajne pri združenjih še nadalje voditi zavarovanje svojega članstva na slari pravni podlagi, dokler se ne izvede zavarovanje obrtnikov in trgovcev po § 384. o. z. novelizacija i zakona in podaljšanja uradnih ur na poštah. Na voznoredni konferenci. smo direkciji drž. železnic dostavili predloge za izboljšanje voznega reda za bodočo sezono. Med obrto-pravnimi zadevami pa bi omenili akcijo glede obsega starinarskega obrta, glede nadzora kozmetičnih sredstev in glede pravilnika o zdravilnih specialitetah. (ilede organizacije trgovstva poročam, da se je osnovalo z odobritvijo zbornice novo Združenje trgovcev v Škofji Loki. Trgovstvo je sedaj organizirano v 29 združenjih, od katerih je 26 skupnih in 3 strokovna. Pri vseli združenjih trgovcev je bilo koncem leta 1936. včlanjenih 9208 trgovskih obratov s 3684 pomočniki in 1588 učenci. Odobreni proračunski izdatki vseli združenj trgovcev za leto 1936. so znašali din 1,396.727T3. Strokovni pouk vajencev še vedno ni zadovoljivo urejen. V dravski banovini imamo samo 10 trgovsko - nadaljevalnih šol, v katere se je ob začetku šolskega leta 1936/37. vpisalo 355 učencev in 244 učenk, skupno torej ■samo 599. Vsi ostali trgovski vajenci iii. vajenke morajo posečati mešane trgovsko-obrtne, ali pa strokov.-obrtne nadaljevalne šole, mnogi so pa celo brez strokovnega nadaljevalnega pouka. Poslovna statistika Da si morete napraviti nekoliko slike o delovanju zborničnega urada, Vam poročam, da je v dobi od 1. januarja 1937 do 15. aprila 1937 v 85 delovnih dneh zbornica prejela 6669 dopisov v splošnem vlož. zapisniku, poleg tega 1173 prošenj za izdajo obrtnih izjav po S 95/5 o. z. in 1531 prošenj za izdajo potrdil v carinske, davčne, devizne in izvozne svrhe. Število odposlanih dopisov znaša 7552, dobavnih razpisov je prejela zbornica v tej dobi 706, potrdil in dokumentov pa je izdala 1673, od česar odpade 385 na potrdila za oprostitev od skupnega davka na poslovni promet, 373 na potrdila za udeležbo na licitacijah, 234 za overitve faktur in 172 na legitimacije za trgovske potnike. Od zborničnih izjav za izdanje pooblastil oziroma dovolil za nastop obrtov odpadejo 3 na industrijska podjetja, 253 na trgovska, 117 na gostinska, 31 na prevozniška in 384 pa na obrtne obrate. Zbornica se je udeležila treh konferenc sk upn i li t rgov insko-ind ust r i jskih zbornic. Istotako se je udeležila tudi zbora' Centrale industrijskih korporacij in ankete o vajencih, ki jo 'fb priredila Delavska zbornica. Razen tega je zbornica priredila več pismenih in ustnih konferenc in anket, med katerimi omenjam posebno konferenco o novi trošarini na vino in žganje, konferenco o električnem gospodarstvu, anke- lo o vajencih iu minimalnih mezdah ter o izvedbi rentnega zavarovanja. Navedene številke Vam najboljše dokazujejo, kako ogromno je podrobno delo, ki ga dnevno opravlja zbornica v prilog svojih interesentov iu v službi gospodarstva Slovenije. I. redna skupščina Združenja trgovcev za srez Škofja Loka ho v petek, dne 7. maja 1937 ob 8. uri v novi Narodni šoli v Škofji Loki. ' Dnevni red: 1. Volitev 2 overovateljev zapisnika. 2. Poročila. 3. Računski zaključek za 1.1936. 4. Poročilo nadzorstvenega odbora. 5. Pristop v zadrugo »Trgovski list« iu naročnina. 6. Ustanovitev podpornega fonda. 7. Odobritev pravilnika lesnega odseka. 8. Proračun za leto 1937. 9. Samostojni predlogi, ki pa • morajo biti predloženi pripravljalnemu odboru najkasneje 3 dni pred skupščino. 10. Volitve: predsednika in podpredsednika, 7 članov in 4 namestnikov uprave, 3 članov in 3 namestnikov v nadzorstveni odbor, 3 članov v častni odbor, načelnika, podnačelnika in 4 članov v lesni odsek, 2 delegatov za Zvezno skupščino. 11. Slučajnosti. Za pravuoveljavno razpravljanje in sklepanje skupščine je potrebno po čl. 16. pravil, da je prisotna vsaj 1/:i članov. Če ne pride na skupščino zadostno število članov, bo eno uro pozneje druga skupščina, ki bo sklepala o dnevnem redu ne glede na število prisotnih članov. Skupščina sme v smislu čl. 17. pravit sklepati samo o predmetih, ki so postavljeni na dnevni red ali ki so jih poedini člani vsaj 3 dni pred zborovanjem pismeno prijavili pripravljalnemu odboru. Računski zaključek za leto 1936. bo članom dostavljen še pred skupščino. Besedo na skupščini imajo vsi člani brez razlike spola, pač pa morajo izvrševati svoje pravice osebno iu ne po pooblaščencih. Udeležba je obvezna! Predsednik pripravljalnega odbora: Žebre Franc s. r. Združenje trgovcev za okraj Logatec ima redno letno skupščino v nedeljo, dne 25. t. m. ob 18. uri v prostorih gostilne Domicelj na Rakeku s tem dnevnim redom: 1. Otvoritev in čitanje ter odobritev zapisnika o zadnji skupščini. 2. Poročilo: predsednika, tajnika in predsednika lesnega odseka. 3. Računski zaključek za leto 1936. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Proračun za leto 1937. 6. Samostojni predlogi in slučajnosti. Če skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, bo eno uro pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki sklepa pravnoveljavno brez ozira na število navzočnih članov (čl. 16. pr.). Samostojni predlogi se morajo predložiti 3 dni pred občnim zborom predsedstvu. Vse člane prosimo, da se skupščine gotovo in točno udeleže. Ako se skupščine kateri član iz sodnega okraja Cerknica ne udeleži in svoje neudeležbe tudi ne opraviči, se mu predpiše globa, ker je za člane sodnega okraja Cerknica udeležba na letošnji skupščini obvezna. , Uprava Združenja trgovcev za srez Logatec. Politične vesli »Morete povedali, da nisem resno vznemirjen«, tako je odgovoril romunski kralj Karol dopisniku »News Chroniclea«, ko ga je ta prosil za izjavo o sedanjem položaju. Nato nadaljuje dopisnik, da. ni nobenega dvoma, da kralj trdno obvlada položaj, ker je armada prosta vseh političnih vplivov in popolnoma za kralja. Gotovo je tudi to. da »železna garda« ne bo poskusila nobenih protizakonitih dejanj. Turški ministrski predsednik Izmet Incni je sprejet na železniški postaji v Plovdivu bolgarske novinarje ter jim med drugim izjavil: Vedno smo pripisovali prijateljstvu z Bolgarsko največji pomen. Prepričani, da je blagostanje narodov odvisno od miru. smo takoj"iskreno pozdravili balkanski ideal, in sicer brez vsake skrite misli. Srečni smo, ko moremo konstatirati pozitivne uspehe bolgarske vlade, ki temeljito pozna velike nacionalne interese in ki je istočasno odločno za niedbalkanski mir. Svoj stik z bolgarsko vlado smatram za srečen dogodek po svojem potovanju po Jugoslaviji, kjer sem mogel konstatirati, da je jugoslovanska vlada prežeta z najboljšimi čustvi do Bolgarske. Nobenega dvoma ni, da bodo bolgarsko-jugoslovanski odnošaji dali najboljše prispevke za ideale miru. Avstrijski kaiicclar dr. Sušnik je prišel v četrtek v Benetke, kjer ga je na postaji pričakoval Mussolini. Kakor pišejo italijanski listi, je glavni namen sestanka, da poroča Mussolini Sušniku o italij: nslco-jugoslovanskem paktu ter o potrebi, da pride do čim ožjega sodelovanja med državami Male antante in rimskega sporazuma. Sestanek pa naj tudi razčisti nemško-av-strijske odnošaje. Z mnogih strani se namreč poudarja, da ni Italija na Brennerju več tako interesira-na, kakor je bila. O prvem sestanku Mussolinija s Sušnikom v Benetkah še ni nobenega oficialnega sporočila. Zatrjuje pa se, da je Sušnik opozoril Mussolinija, da avstrijsko-nemška zveza ni rodila niti približno onih rezultatov, ki so se pričakovali. Potrjuje se, da bo sestanek v veliki meri veljal tudi razjasnitvi medsebojnega razmerja podonavskih držav. Sedanji obisk poljskega zunanjega ministra Bccka v Bukarešti se v evropskem časopisju komentira kot viden dokaz, da se bodo polj-sko-romunski odnošaji poglobili, kar je tudi posledica poljsko-lran-coskega zbližanja. Napoveduje pa se tudi zboljšanje poljsko-češko-slovaških odnošajev. Obisk Becka v Bukarešti bo veljal predvsem ureditvi podonavskega vprašanja. Belgijsko zunanje ministrstvo je objavilo komunike, da je prejelo izjavi angleške in francoske vlade, da priznavate obe vladi popolno nevtralnost Belgije, ki tudi ni več vezana na locarnsko pogodbo. Francija in Anglija sta pristale nadalje na to, da Belgija sama brani svoje meje, vendar pa sta se zavezale, da bosta skrbele za njeno oborožitev. Končno jemljeta na znanje izjavo belgijske vlade, da ostane Belgija zvesta svojim obveznostim iz pakta o Zvezi narodov. Hitler je izjavil bivšemu voditelju angleške delavske stranke Lans-buryju, da bi Nemčija sodelovala na svetovni gospodarski konferenci, ki pa bi jo moral sklicati Roosevelt. Na berlinski borzi je povzročila ta izjava dvig tečajev. Na severo-vzliodni fronti so dosegle vladne čete važen uspeh. Zasedle so kraj Celadas ter s tem popolnoma odrezale mesto Teruel od zaledja in Saragose. Ker pa je Teruel zelo utrjen, ni še v kratkem pričakovati padca mesta. Uspeh pri Teruelu je bil dosežen s sodelovanjem vladnih in katalonskih čet. Roosevelt je izjavil, da ne more sklicati svetovne gospodarske konference. Pred leti je sicer bil za to konferenco, danes pa ne smatra sklicanje konference za primerno. Baldwin je odgovoril na vprašanje glede Hitlerjevega predloga o sklicanju svetovne gospodarske konference, da mu je ta predlog sicer znan, da pa bi Anglija mogla pristati na to konferenco le, če bi članice konference jamčile za njen uspeh in če bi bila konferenca diplomatsko temeljito pripravljena. Francozi pa vidijo v Hitlerjevem predlogu le dokaz o silno slabem gospodarskem stanju v Nemčiji. Smatrajo pa, da je najprej potreben sporazum med Anglijo, U.S.A. in Francijo in šele na podlagi tega sporazuma bi se moglo govoriti o sklicanju svetovne gospodarske konference. General Franco je razpustil vse politične organizacije. Med desničarji je vzbudil Francov odlok mnogo nejevolje. X. občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«, reg. pom. blagajne v Ljubljani, bo v petek, dne 7. maja ob 20. uri v Ljubljani, »Trgovski dom«, Gregorčičeva 27, s tem d n e v n im r e d o m : 1. Poročilo uprave. 2. Računski zaključek za 1. 1936. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Proračun za 1. 1937. 5. Določitev letnine za 1. 1937. 6. Dopolnilne volitve nadzornega odbora. 7. Slučajnosti. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, je pol ure pozneje drugi, ki sklepa pravno-veljavno ne glede na število na-vzočnih članov. V Ljubljani, dne 21. aprila 1937. Predsednik: K. A. Kregar s. r. Tajnik: Leo Franke s. r. Združenje trgovcev za sodni okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah sklicuje redno letno skupščino za 2. maj ob 14. uri v gostilni »Škr-jančkov gaj« pri Sv. Lenartu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje skupščine. Poročilo predsednika, podpred sednika in tajnika. Poročilo blagajnika, nadzornega odbora ter odobritev računskega zaključka za leto 1936. Proračun za leto 1937. Poročilo delegatov. 2. 3 4. 5. 6. Samostojni predlogi. 7. Volilev nove uprave 8. Slučajnosti. Ako bi skupščina ob določeni uri ne bila sklepčna, bo eno uro pozneje na istem mestu ter z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ne glede na število prisotnih članov. Udeležba je ga člana. Samostojni predlogi članov se morajo 3 dni pred skupščino prijavili poslevodečemu podpredsedniku združenja. Posle vodeči podpredsednik obvezna za vsake- od na se Za davi no enakopravnost Sloveniie Delež Sloveniie pri sk trošarinah in prom (Poročilo zbor. svetnika Milka Senčarja na plenarni seji dne 20. aprila 1937 V naši davčni zakonodaji se vedno bolj uveljavljajo skupne banovinske trošarine. V novem finančnem zakonu smo jih dobili celo vrsto novih, ki občutno obremenjujejo naše gospodarstvo. Sedaj obsega tarifa za te trošarine že 29 postavk. Obremenjeno je najrazličnejše blago, v prvi vrsti kolonialno, pa tudi obleka in obutev in nekatere industrijske surovine. Tako znaša n. pr. obremenitev za kolofonijo sicer samo din za 1 kg, vendar pa dosega ta obremenitev za marsikatera naša industrijska podjetja znesek do 100.000 din in še več. Da je ta obremenitev občutna, je torej evidentno. Še bolj važno, ko vprašanje učinka teh »banovinskih« trošarin pa je vprašanje, kako se skupne banovinske trošarine dele na posamezne banovine. Skupne banovinske trošarine naj bi krile del banovinskih potrebščin, da ne bi bilo breme banovin preveliko. Prav za prav bi bila dolžnost države, da iz lastnih sredstev finansira banovine, saj so te prevzele del delokroga državnih oblastev, za katerega se itak še pobirajo državni davki. Toda ministrstvo za finance je že pred leti ustavilo v nekaterih banovinah vsako državno dotacijo, kar gotovo ni bilo pravično. Na dota- 7t 'mjai&a ledina Za isto vlogo se ne plačujejo dvojne takse Opazilo se je, da posamezne oblasti neenako postopajo pri po hiranju državnih taks po tar. postavkah 1, 2, 5 in 6 taksne tarife ter dot ič n ih banovinskih taks. Da bi se v tem pogledu doseglo epa ko postopanje, je izdal davčni del e k finančnega ministrstva slednje pojasnilo: »Prav v nobenem primeru ne sme odstopiti od pravila, da s* za pismene akte, za katere se pobira taksa po preje navedenih tar post., plačuje samo ena taksa, sicer ali državna ali banovinska. Zato se na predstavke, prošnje in pritožbe, kakor tudi na njih priloge v poslih banovinskega delokroga plačuje banovinska taksa, in sicer samo ta. I o velja tudi za vse vloge v poslih ustanov, ki jih vzdržuje banovina. V takšnih primerih se ne dela razlika, če se vloga vlaga na banski upravi ali kateri drugi oblasti. Od vseh drugih vlog, ki se ne nanašajo na posle samoupravnega banovinskega delokroga ali banovinskih ustanov, se mora plačati državna taksa, in sicer samo ta in brez ozira na to. če se je vložila vloga pri banski upravi ali katerem drugem oblastvu. Prav lako se za pismene rešitve oblastev v poslih samoupravnega banovinskega poslovanja ko tudi na pritožbe proti sklepom nižjih upravnih oblastev v poslih samoupravnega banovinskega delokroga in banovinskih ustanov, plača samo banovinska taksa, za vse druge rešitve pa samo državna taksa. cije imajo banovine pravico, saj celo čl. 6. uredbe (o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budže-tiranju banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav) navaja izrečno kot dohodek ba novin: »odstopljeni državni viri dohodkov v celoti ali v stalnem odstotku ali tangenti«. To vprašanje je bilo za oblastne samouprave docela zadovoljivo urejeno. Ministrski svet je na podlagi pooblastila finančnega zakona za 1927/28. (čl. 320) prenesel določene posle na oblastne samouprave in ob tej priliki tudi določil, kateri in koliki krediti se porazdele med po-edine oblastne odbore. Ti krediti so omogočali oblastnim samoupravam, da za posle prenesenega delokroga niso prav nič obremenjevali prebivalstva. Sedaj so li posli ostali tudi banovinskim samoupravam, dasi so dotacije iz državnih sredstev že zdavnaj izostale. Koliko se skupnih banovinskih trošarin pobere, nam nikakor ni bilo mogoče ugotoviti. O tem se no vodi v Ljubljani ni kaka evidenca. Stranki sporoči oddelek finančne kontrole določen znesek, katerega naj plača kot skupno banovinsko trošarino, to plača po položnici Poštne hranilnice na poseben račun pri Drž. hip. banki, katera edina vodi o teh plačilih evidenco. Banska uprava dravske banovine je dobila v času od 1. aprila 1936 do 31. januarja 1987 na teh trošarinah delež po din 4,147.124'40. V proračunu pa izkazuje la prejemek z vsoto din 5,580.000'—. Ali je ta znesek pravilen, se docela odteguje naši kontroli, ker dobiva banska uprava preodkazila le v iznosih brez navedb«', koliko se je vse trošarine v celoti pobralo in kako se je ta porazdelila na posamezne banovin«'. Strokovnjaki cenijo, da se je že dozdaj pobralo na tej trošarini v naši banovini okrog 12 milijonov nb in s tem po nepotrebnem cepi že itak zelo razredčene vrste pravih trgovcev. Za zbornico je skupščino pozdravil zbornični svetnik g. Joža Hrastelj. Za Zvezo trgovskih združenj pa tajnik M. Gornik, ki je predvsem apeliral na članstvo, da gre preko osebnih malenkostnih razprtij složno kot en mož na delo v prospeli svojega stanu. Občni zbor zagrebške je bil Švcrljuga torek. Predsednik dr. je takoj po otvoritvi zbora predlagal udauostne in pozdravne brzojavke kralju Petru, knezu namestniku, min. predsedniku dr. Stojadinoviču, fin. in trgovinskemu ministru, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Sledile so volitve in se je borzni svet takoj nato konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen zopet dr. Šverljuga, za podpredsednike pa pl. Deutsch, Maselj in Milič. Člani upravnega sveta so: Makso Antič, Ernest Gru«wald, dr. Nikola Kostrenčič. dr. Pliverič, Ziga Štern in St. Tubič. Nato je govoril o gospodarskem, položaju predsednik dr. Šverljuga. Svetovna konjunktura se je znatno zboljšala, industrijska proizvodnja je mestoma prekosila ono v letu 1929., velike žitne zaloge pa so se zelo skrčile. Nerazmerje cen med industrijskimi in agrarnimi proizvodi se je znatno zmanjšalo v korist poslednjih. Zaradi oboroževanja so se povišale tudi cene za surovine. Zboljšanje svetovne konjunkture tudi pri nas ni bilo brez dobrih posledic- Državne finance se zboljšujejo že 2 leti, primanjkljaj v drž. gospodarstvu je odpravljen. Naloga državne uprave je, da davčna bremena omili. Posebno pozornost je posvetiti samoupravnim financam, da ne bodo z njihovimi davščinami nastale nove carinske meje v državi sami. Splošna tendenca po svetu je, da se državni dohodki povišujejo, zato da se tudi pri nas ne bomo mogli ogniti višjim davščinam. Te pa smejo nastati le kot posledica premišljenega načrta in davčnega sistema; Samo dohodek se sme ob-dačevati. Upamo, da bodo odločujoči krogi pravilnost tega načela spoznali. Nato je govoril o trgovinski politiki in naglasil pomembnost dogovora z Italijo. Ce se nam posreči rešiti Se naše notranje vprašanje. potem bomo mogli vse svoje sile uporabiti za gospodarski napredek države. Po govoru dr. ftverljuge je bila seja, ki je trajala dobre pol ure, zaključena. Iz razdeljenega poslovnega poročila borze se vidi. da je promet na borzi tani silno naraste!. Leta 1934. je znašal skupni promet 782, lela 1935. 904, leta 1936. pa 1,596 milijonov din. Promet je v glavnem narastel v devizah, kjer se je dvignil od 793 v 1. 1935. na 1.514 milijonov din v I. 1936. Blagovni promet se je dvignil od 8,7 v 1. 1935. na 23,9 milijona dinarjev v 1. 1936. Dne 1. aprila 1937. je štela zagrebška borza 370 rednih članov. Načrt uredbe nem otebiu v gostinskih podietiih V petek je bila v Zagrebu v prostorih trg. ind. zbornic anketa o načrtu nove uredbe o pomožnem osebju v gostinskih podjetjih. Anketi je predsedoval načelnik trg. ministrstva dr. Krpan, poročal pa je o načrtu dr. Brušif. Čl. 1. te uredbe določa, da se smejo zaposliti kot pomožno osebje, ki pridejo v stik z gosti, samo one osebe, ki so strokovno usposobljene. Za vse to pomožno osebje se zahtevajo najmanj trije dovršeni razredi ljudske šole. Plačilni natakarji pa morajo imeti najmanj dva razreda meščanske, srednje ali strokovne šole. Upravitelji hotelov morajo imeti vsaj štiri razrede srednje ali njim enake strokovne šole. Poleg tega se zahteva od pomožnega osebja, ki pride v stik z gosti, da imajo najmanj dve leti prakse. Upravitelji večjih hotelov so morali biti zaposleni v hotelski stroki najmanj štiri leta. Za sobarice pa zahteva načrt samo to, da so dovršile katero gospodinjsko šolo ali da so bile zaposlene že dve leti v katerem večjem gospodinjstvu. Vse pomožno osebje se mora dati pred nastopom službe zdravniško pregledati. Delovni čas pomožnega osebja se uredi na podlagi predpisov zakona o zaščiti delavstva. V gostinskih obratih v turistič nih mestih in v' večjih mestih se bo pobirala od gostov kot nagrada za pomožno osebje od vsakega računa poseben pribitek, ki sme znašati največ 10% vsote, ki jo je potrošil gost. V vseh teh lokalih mora bili vidno označeno, da se napitnina že vračunava v račun in pomožno osebje ne sme jemati od gostov nobene posebne napitnine. Uredba bo tudi predpisala, kako se teh 10% razdeli med pomožno osebje. Lastnik gostinskega obrata sme zahtevati od nameščenca kavcijo, ki pa naj jamči samo to, da bo nameščenec pravilno poravnal svoje obveznosti do delodajalca. Kavcija se mora vložiti na ime nameščenca v Drž. hip. banki, v banovinskih ali občinskih hranilnicah ali pri Poštni hranilnici. V nobenem primeru pa ne sme delodajalec uporabljati kavcije nameščencev za svoj obrat. Navzočni zastopniki gostinskega osebja so na anketi zahtevali, da se razširi veljavnost te uredbe za vsa turistična mesta. Namen uredbe je vendar ta, da se z dobro strokovno usposobljenim osebjem pospešuje tujski promet. Zato naj velja uredba tudi za vse turistične kraje. PRODUKTA tovarna za kis in kemične proizvode družba z o. z. LJUBLJANA Poštni predal 35 Telefon št. 21-61 Natural kis 12% Vinal kis 9% Estragon kit za vlaganje 12% Ocetna kislina 70% in 80% Ledocet 100% Kristalna soda Karlovarska sol Glauberjeva sol Soda bicarbona vam dš lep sijaj in obenem očisti vse madeže iz parketov Cena škatli: 'I, kg Din 10-—, ‘/i kg Din 18'— odprta 1 kg Din 24'— Trgovcem primeren popust! R. HAFNER, Ljubljana Celovška c. 61 Tel. 35-65 „TRIGE,AV" INDUSTRIJA PERILA IN OBLEKE J. O LUP, LJUBLJANA STARI TRG 2 POD TRANČO 1 KOLODVORSKA UL. 8 priporoča svoje izdelke ‘po naj nižji h cenah in naj novejših krojih Trgovci znaten popust I Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših pogojih IVAN GENUSSI Telefon št. 22-67 LJUBLJANA Gregorčičeva ulica št. 17c Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe (J v cm Jelačin £/ub2/ona Zaloga sveče pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! Nemci na češkoslovaškem dobili svojo akademijo Prosvetno ministrstvo na Češkoslovaškem je izdelalo zakonski načrt, da se Nemška družba znanosti in umetnosti za Češkoslovaško poviša v Nemško akademijo znanosti in umetnosti. Zakonski načrt pride pred sejo ministrskega sveta in bo potem predložen parlamentu, kjer bo prav gotovo sprejet. Nemci na Češkoslovaškem bodo torej v kratkem imeli svojo Akademijo znanosti in umetnosti! Kdaj pa dobimo Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani? Zadnji Chamberlainov proračun Chamberlain je s svojim novim proračunom prijetno presenetil Anglijo. Proračun je kljub silnemu oboroževanju Anglije mnogo’ bolj mil, kakor se je. splošno pričakovalo. Chamberlain namreč računa, da bo prosperiteta trajala še nadalje. Zato se bodo tudi avtomatično davčni donosi dvignili. Zato tudi ni davke povišal tako, kakor so se gospodarski krogi bali. Pridobni-na se poviša od 4 na 5 šilingov za funt. Poleg tega se uvede nov davek na povečanje dobička, ki velja le za podjetja, katerih dobiček se je povečal za najmanj 2000 funtov (nekaj manj ko pol milijona din). Chamberlain je izjavil, da bi se mogli davki bistveno znižati, če ne bi bilo oboroževanja. Doma in po svetu Šestdesetletnico sta praznovala te dni dva zaslužna slovenska pisatelja dr. Alojzij Kraigher in doktor Ivo Šorli. Obema jubilantoma tudi naše iskrene čestitke! Izvršilni odbor bivše SDS je imel v Zagrebu pod predsedstvom Adama Pribičeviča sejo, o kateri je bil izdan poseben komunike. Med drugim čitamo v tem komunikeju, da bo SDS ostala zvesta kmetsko-demokratski koaliciji in narodnemu sporazumu. Solidarnost svetovne demokracije, kakor je izražena v načelih Zveze narodov, ter nedeljivost svetovnega miru, morajo biti podlaga naše zunanje politike. Na skupni seji dr. Mačka in Adama Pribičeviča je bilo sklenjeno, da se v najkrajšem času sestane izvršilni odbor bivše kmetsko-demo-kratske koalicije. Beograjska združena opozicija je imela ta teden zopet sestanek. Po sestanku je izjavil Joca Jovanovič, da se odnošaji beograjske združene opozicije z Zagrebom niso nič pokvarili. Prve volitve v kmetijske zbornice bodo, kakor je napovedal kmetijski minister Stankovič, meseca julija. Mednarodna železniška konferenca se je začela v Sarajevu. Konferenca bo razpravljala o obračunavanju direktnih transportov med državami. Na seji predsedstva zveze mest je bilo sklenjeno, da bo zveza izdajala svoj mesečnik, ki bo imel dva dela: revialnega in uradnega. V Maksimiru pri Zagrebu so v nekem seniku stalno prenočevali brezposelni delavci. Iz neznanih vzrokov pa je nastal v noči od torka na sredo ogenj, da je ves senik pogorel do tal. Trije brezposelni delavci so zgoreli, več pa jih je dobilo zelo nevarne opekline. Prizad je v niti 24 urah trikrat menjal cene pšenice. Najprej je znižal cene pšenice za 1500 din pri vagonu, nato je dvignil cene za pol dinarja za 100 kg, nato pa jih je dvignil za 5 din. Vse to v enem dnevu. Italijanski zunanji minister grof Ciano odpotuje v kratkem v Tirano. Njegov obisk je v popolnem sporazumu z Jugoslavijo, kakor se zatrjuje. Glavni namen obiska je baje nameravana poroka kralja Žoge z neko italijansko plemenita-šinjo. »Regime Fascista« je ob priliki beneškega sestanka Sušnika z Mussolinijem vehementno napadel češkoslovaško, ker hoče doseči zbli-žanje z Avstrijo. List pravi, da je Češkoslovaška izolirana, ker da v Podonavju komandira samo os Berlin—Rjm, ki da je sedaj po že sklenjenem jugoslovansko-italijan-skem in bližnjem romunsko-itali-janskem sporazumu silno okrepljena. List ve tudi povedati, da je Male antante konec. Ves ta napad dokazuje samo to, da v Rimu zbti-žanje med Avstrijo in češkoslovaško ne vidijo radi. Roosevelt je zahteval od kongresa dovolitev novih 1560 milijonov dolarjev za javna dela. Istočasno pa je zahteval od vseh uradov največje varčevanje. Nadalje je odredil, da se prouči, če niso ameriški državljani z davki že preobremenjeni ali pa bi bilo mogoče uvesti še nekatere nove davke. Hitlerjev rojstni dan je bil v Nemičij zelo slovesno proslavljen. Propagandni minister Gobbels je v svojem govoru zlasti proslavljal neverjetni Hitlerjev spomin. Dejal je, da ve za vsako nemško bojno ladjo, koliko ton da ima. Hitler je takorekoč strokovnjak v vsaki specialni panogi. Pruski ministrski predsednik Go-ring je odpotoval s soprogč v Italijo. Bival bo na Capriju. Oficialno se zatrjuje, da je njegovo potovanje čisto zasebnega značaja. 70 let stari bivši voditelj angl. delavske stranke Lansbury je nad Hitlerjem postal navdušen. Izjavil je, da je prepričan, da Hitler prav tako malo želi vojne ko Bald-win. Celo to je uganil, da nemška ljubezen do uniforme priča, da nimajo Nemci ofenzivnih namenov. Končno je povedal, da se vojni instinkt v Nemčiji bolj zatira ko drugje. Stari gospodje postajajo včasih malo otročji... Japonska vlada je ustavila gradnjo cele vrste palač, ker primanjkuje Japonski jekla. Vse jeklo se bo uporabilo za gradnjo velikanskih ladij, ki jih gradi Japonska. Prvi lord angleške admiralitete Hoare je izjavil v spodnji zbornici, da bodo angleške Vojne ladje ščitile angleške trgovske ladje tudi V španskih vodah. Ne bodo pa te ladje spremljale v špansko vodoyje. Republikanci v Španiji uspešno prodirajo proti mestu Toledu in so že vkorakali v predmestja. Blokado Francovih ladij pred Bilbaom so angleške ladje prebile in oskrbele Baski j ce z živili. Več nemških vojakov v Španiji je bilo ustreljenih, ker se niso več hoteli boriti proti Špancem. Atenska univerza je praznovala te dni svojo stoletnico. Po sestanku izvršilnega odbora angleških rudarjev je tjilo objavljeno, da se je 444.546 rudarjev izjavilo za stavko, samo nekaj nad 60.000 pa proti. Računati je torej z izbruhom stavke. Japonska vlada je prepovedala, vsako proslavo 1. maja. Egipt ima po zadnjem štetju 15'94 milijona prebivalstva. Svečanosti kronanja bodo veljale angleško vlado 689.000 funtov. V Malem gledališču v Moskvi je bil v vladni loži nameščen peklenski stroj. Preiskava je nadalje odkrila, da je bila vsa vladna loža podminirana. Direktor gledališča je bil aretiran. Brez dvoma ne veste za naslov, kjer dobite najboljši ementalski in trapistovski sir. Zapišite si na beležni koledar: Mlekarska nakupovalna in prodajna zadruga, r. z. z o. z. Predoslje pri Kranju Telefon: Kranj 74 Zaščitne barve proti rji _ Vsem industrijam, tovarnam, kov. obratom, pleskarjem itd. priporočamo zanesljivo sredstvo proti rji, pari, kislinam, vplivom vode itd.: barve znamke „SIAL“. „51 AL" O. D.. BOROVNICA Prodal no zastopstvo za Slovenijo: Milan D. Lesnik, Ljubljana. Slomškova 12 Zahtevajte prospekte in vzorce. Dobave in licitacije Direkcija drž. rudnika v Kuknju sprejema do 29. aprila ponudbe za dobavo bencinskih svetilk, amper-metrov. jeklenih osovin, krogličnih ležajev, železne, pocinkane in cin-kove pločevine, stekla za okna, jeklene vrvi, firneža in cinkovega belila. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 30. aprila ponudbe za dobavo kavčukastih oblek in čevljev za delo v vodi, do 20. maja za dobavo raznih mornarskih gumbov, do 21. maja za dobavo kokard in do 22. maja za dobavo raznih čevljev. V intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 27. aprila licitacija za nabavo 3000 parov planinsko-smučarskili čevljev in dne 7. maja v inženierskem oddelku za napravo objektov na poti-Stara Vrhnika-Gradišče. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine z dne 21. aprila objavlja: Pravilnik k določbam fin. zakona o davku na poslovni promet — Okrožnico o izpremembi navodil 7,a odmero družbenega davka — Odločbo o izvozu kož za plačilo v prostih devizah — Dopolnitev člena 27. pravilnika o radijskih aparatih zasebnikov — Dopolnitev pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih — Objave občinskih davščin — Razglas o proračunu mestne občine celjske z naredbo, pravilniki in užitninsko tarifo ter razne uradne razglase in razne objave. Sobota, dne 24. aprila. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Za delopust! (igra radijski orkester) — 18.40: Janezek v sodobni šoli (Rudolf Bratok) — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Hrvatski glasbeni zavod v Zagrebu — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) —20.30: Veselo jur-jevanje: Večer o vitezih, zmajih, kraljičnah in podobni romantiki. Besedilo napisal Enka. Sodelujejo Jožek in Ježek ter člani rad. igralske družine — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester. Nedelja, dne 25. aprila. 8.00: Plošče — 8.30: Telovadba (prof. M. Dobovšek) — 9.00: čas, poroči-la — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor (p. dri Tominec) — 10.00: Ura lahke glasbe: Operni Šramel (gg. prof. K. Jeraj, M. Bravničar Sl. Korošec in R. Pilih) 11.00: Pisan drobiž, (plošče) 11.30: Otroška ura: Tetka Marička kram- i lli PrePeva — 12.00: Radijski ?«r — 13.00: čas, obvestila — is.15: Iz Verdijevih oper. Sodelujejo. gdc. Olga Oljdekopova, Jean Franci m radijski orkester — 16 .00: Zavarovalstvo in sveovno gospodar-1,9. dvan Martelanc) — 16.20: Plošče — 17.00: Kmečki gospodarski pomenki in navedba tržnih cen — 17.30: Akademija slepih otrok (prenos iz doma slepih v Kočevju) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: O postanku srbske pravoslavne cerkve — 19.50: Slov. ura: Luka Kramolc: Podjuna in njena pesem (sodeluje zbor klasične gimn. v Ljubljani) — 20.30: Vesel večer: Sodelujejo: Kmečki trio, Akademski pevski kvintet in Vesela deteljica — 22.00: čas, vreme poročila — 22.15: Radijski orkester „ dne 26- aprila. 12.00: Valčki (plosce) — 12.45: Vreme, poročila— 13.00: čas, obvestila — 13.15. Radijski orkester — 14.00: Vreme borza — 18.00: Zdravniška ura (dr. Ivan Matko) — 18.20: 7°jaške godbe igrajo (plošče) 18.40: Dr. Ivo Šorli — ob njegovi šestdesetletnici (prof. Fr. Koblar) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Kosmiški značaj našega pesništva — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Rezervirano za prenos — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Ura Parmovih skladb (radijski orkester). Štev. 3674/37. Nabava. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 5. maja 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo 180 plošč pocinkane pločevine st. 18 — 1X2 m, ter 50 plošč iste deb. 1 mm fco. Veldnje oziroma fco. Žalec. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 17. aprila 1937. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Hess, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.