KATOLJSK CERKVEN LIST.
„Danica" iahaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za eetert leta 1 gi. 30 kr. v tiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2gl., zaeertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica*' dan poprej.
Tečaj XXXVIII.	V Lj ubij a ni, 20. svečana 1885.	List 8.
O sprejmi križ!
O sprejmi križ, ne godernjaj, Ne reci: kaj, oh kaj bo zdaj? Na Jezusa gledoč postoj: On nosil križ je pred teboj.
O sprejmi križ le prav voljno, Ne reci: to je pretežko; Zveličar tvoj terpel je več: Terpljenje vse bo hitro preč.
O sprejmi križ, za te je dan, Sicer bi ti ne bil poslan: Ce zdaj ti to še jasno ni, Na boljšem svetu se zjasni.
O sprejmi križ le prav vesšl; Sin Božji bil ga je objel, Prelil na njem je drago Kri, Da bi zveličal vse ljudi.
O sprejmi križ, z ljubeznijo Ga nosi, Če je prav bridko; Usmiljen je in moder Bog: Pomagal ti bo iz nadlog.
Križ pelje tebe v sveti raj, Zato zgodi se vselej naj Le sveta volja Božja zdaj — Le volja Božja vekomaj!
Poslov. S—V.
JAKOB,
po usmiljenji Božjem in apost. sedeža milosti knezoškof ljubljanski,
vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Izveličarja na&ga Jezusa Kristusa.
Komaj je nekaj tednov, preljubi v Gospodu! odkar sem vam govoril perve pastirske besede. Zato hočem sedaj, ko vam naznanjam postno postavo, le nekaj malega spregovoriti.
V onem pervem pastirskem pisanji sem vam pokazal zaklade milosti in usmiljenja Božjega ter vam pojasnil, kaj vse da je Gospod storil za naše izveličanje. Celo svojemu edinorojenemu Sinu ni prizanesel, temuč dal ga je za nas vse.
Edinorojeni, od nebeškega Očeta za nas darovani Božji sin pa, Jezus Kristus, je svoje, ker jih je ljubil, ljubil do konca. (Jan. 13. 1). Da, resnično, do konca! ker tudi zadnja kaplja kervi, ktero je imel v svoji oblasti, in zadnji zdihljej, kterega je storil, bil je za nas storjen. Do konca! ker on ni hotel svojega terpljenja in svojih britkosti prej končati, kakor da je mogel reči; Con8ummatum est! Dopolnjeno je: smert je 8 smertjo premagana; napolnjen je studenec milosti, iz kterega naj bi vsi brezštevilno, brez mere in konca zajemali za svoje duše. Do konca! ker celo onstran groba nam ima ostati njegova ljubezen. Častito od mertvih vstali svojih neče zapustiti, temuč v najsvetejšem zakramentu hoče vedno pri njih biti in ostati. Resnično, ker je svoje ljubil, ljubil jih je do konca!
To je Bog za nas storil! in mi, predragi v Gospodu! kaj smo mu mi za to storili? — Nečem preiskavati serca vsacega posameznega; je pa nekdo, ki ga preiskuje in pregleduje, in kteremu so znane vse njegove skrivnosti, naj jih še tako skerbno varujemo pred zunanjim svetom in še tako skrivamo pred ljudmi. To vsevidno Božje oko, kaj pač vse vidi in nahaja v našem sercu? Kako je n. pr. z našo vero, kako se kaže ona v djan-skem življenji?
Ako vidimo, s koliko malomarnostjo dandanes marsikdo hudobno samega sebe umori, potem ko je, svoji poželjivosti na ljubo, ravno tako malomarno, znabiti celo versto družin v nesrečo pahnil; — ako vidimo kako nikakor ne redko otroci svoje starše, starši svoje otroke; bratje svoje sestre, sestre svoje brate celo v najvažnejših trenotkih ob smertni uri puste brez tolažbe sv. vere, ne zmeneč se zato, da stopijo pred sodnji stol Božji brez sv. zakramentov, in kako da tedaj ravno domači pravi sovražniki človekovi postanejo (Mih. 7, 6); — ako vidimo, kako dandanes celo katoličani z besedo in v pismu zavirajo svoje kaloliške brate v vec^kem prepričanji in njihovi vdani vernosti, in da se i^lfepg sem ter tje celo po šolah in učilnicah ne m&njferctiite^ slabih učinkov: si pač ne moremo kaj, da tik časftaro prikazni ne pretresle v dnu našega serca ter'ftrfpo pravici bojimo, da je morala *era v	t
njegovo rv. cerkev in njene milosti pri marsikom, ako ne prpolnoma zamreti, vendar vsaj zelo opešati.
In kaj naj potem rečemo o tako pogostnem zanemarjanji nedeljske dolžnosti; in *o ne redko ravno v tako imenovanih boljših in olikcuih stanovih? kaj o oskrunjevanji dni Gospodovih? kaj o zapeljevanji, kjer se marsiktero priprosto serce pogubi? kaj o divji surovosti, ktera tako pogosto dviguje roko bližnjega zoper bližnjega, in mu brezskerbno škodu je na njegovem življenji, na njegovem zdravii? kaj o pijanosti, ki po-zabivši na dušo in telo, na moč in zdravje le prepogosto s to nesrečno strastjo pogubi svojo srečo in srečo svoje družine, in ne zapravi le tega, kar si sama prisluži, marveč tudi še to, kar pridobe žena in otroci ? — Oh! vse toin še marsikaj druzega kaže prepogosto globoki prepad med nami in med Bogom; med nami in našo vero; in grozovito nasprotje med tem, kar je Jezus Kristus za nas storil, in med tem, s čemur mu mi povračamo.
In le nikar ne recimo, saj te in une hude pregrehe nimamo. Hvala Bogu! je tako; pri \ eliki večini je tako. Toda ne vemo li, kako sv. evangelist Janez piše. da kdor pravi, da nima greha, le samega sebe zapeljuje in da resnice ni v njem? Da, preljubi v Gospodu! mi vsi smo primorani, ta bolj uni manj; ta iz tega uni iz druzega vzroka z bridkim sercem zaklicati: peccavimus, inioue egimus. impie gessimus; grešili smo, o Gospod! pred teboj; krivično smo delali, hudobno smo ravnali. (III Kralj. 8, 47). Da, to smo storili!
In sedaj, preljubi v Gospodu! kaj naj sedaj storimo? — Convertimini! „Spreobernite se ter delajte pokoro . .. in naredite si novo serce in novega duha!" (Eceh. 18, 30, 31.) Sv. postni čas, čas v kterem imamo resno iti v se in se pokoriti, je že tukaj. Porabimo ga tedaj v duhu sv. cerkve v blagor svojih duš. Spoznavajmo iz Jezusovega bridkega terpljenja in smerti, na kar nas sv. postni čas prav živo spominja, strašne nasledke greha. „Ker ako na surovem lesu to delajo (in ako Jezus Kristus, na kterem vendar niti sence greha ni, edino le zavoljo tujih grehov toliko terpeti mora), kaj se bode potem na suhem (lesu) zgodilo," in (Luk. 23. 31) kaj še le nas čaka zavoljo naših lastnih grehov? Spoznavajmo pa iz bridkega terpljenja in smerti Jezusa Kristusa tudi velikost usmiljenja Božjega do nas, ki pač hoče, da njegov edinorojeni Sin umerje za grešnika; ki pa neče smerti grešnika, ampak velikoveč, da se verne 8 svojih potov in živi. (Eceh. 33. 11.) Ako vidimo toliko terpljeuje, pa tudi ako vidimo toliko lju-ljubezen, bi li bilo pač mogoče da bi vendar merzli ostali in vendar terdovratno živeli v svoiih napakah in pregrehah? Ne, preljubi v Gospodu! Grešimo pač večkrat bolj vsled slabosti, kakor vsled hudobije: toda svojega greha ne hoteti spoznati in priznati, to bi bil neznosen napuh, neznosna prevzetnost; to bi bila peklenska hudobija, ktere nas Bog obvaruj. Spoznajmo in obtožimo se tedaj svojih grehov v skesani spovedi. Ker ponižnega iu potertega serca Bog ne bo zaničeval (Ps. 50, 19); in rako se spovemo svojih grehov, je zvest in pravičen, da nam odpusti naše grehe in nas očisti vse hudobije.-1 (I. Jan. 1. 9.) Kolika tolažba potem, koliko zaupanje za nas — in ako smo poprej še tako hudo grešili — ako po opravljeni skesani sv. spovedi smemo pristopiti k mizi Gospodovi in v sv. obhajilu zavžiti velikonočno jagnje. ki odjemlje grehe sveta! (Jan. 1, 29.)
Preduo se pa vdeležimo tolike milosti in tolikega velikonočnega veselja, hoče sv. cerkev, da pokažemo tudi svojega spokornega uuha, in da nam naše telo, ktero nam je prej služilo v greh, enako sedaj služi v pokoro. Saj pač tudi Gospod ni le na svoji duši terpel za naše grehe, terpel je neizrekljivo veliko tudi na svo-
jem telesu. Zato spokorne ljubezni do njega ne kažimo le v notranjem mišljenji svojega serca, temuč tudi v telesnem mertvenji. Kakor se je Gospod 40 dni in 40 noči postil, tako moramo tudi mi njegovi otroci vsaj od daleč iti za njim s tem, da se 40 dni pred velikonočnim praznikom postimo. Rekel sem: od daleč, ker kakor povsod, tako je Gospod tudi v tem najtežje sebi pri-deržal in le lahko nam prepustil. In celo ta lahki post, kako ga je sv. cerkev s časom bolj in bolj polajševala! Zato hočemo pa tem zvesteje v duhu pokore za Jezusom iti in cerkveno zapoved z veseljem spolnovati. Na konci tega pastirskega lista vam naznanjam, kako da se imajo polajšave, ktere so sv. Oče dne 28. m. m. za našo škofijo podelili, v tekočem letu goditi. Prej imam pa še nekaj druzega na sercu.
Ako ne pride kak nepričakovan zaderžea, mislim po veliki noči v Ilim potovati. Po želji sv. cerkve naj namreč vsak škof, ako mogoče, od časa do časa romajo k grobovom pervih aposteljnov sv. Petra in Pavla in ob tej priliki tudi poročajo o stanji svoje škofije. Poročati o svoji škofiji pač ne bodem mogel, ker sem ji še le nekaj mescev na čelu. Toda vleče me ravno kot novega škofa, da svojega in vašega duhovnega očeta papeža v otročjem spoštovanji vsaj pozdravim; da izprosim sebi modrih svetov za vodstvo škofije, nam vsem pa njegov sv. blagoslov — zlasti za smertno uro; da pomolim na grobu sv. aposteljnov, za-se, za apostoljske čednosti, kterih je v škofovski službi posebno dandanes treba, za vas pa — in to je tudi kaj znamenita potreba našega veri sovražnega časa — da se zvesto in stanovitno deržite apostoljskega sedeža, da ste goreči v veri, tako, da se v vsem svojem zasebnem in javnem življenji ravnate edino le po sv. veri in njenih zapovedih.
Pri tej priliki pa, ko sv. Očeta v svojem iu vašem imenu pozdravim, ter jim sporočim, kako da po božno zanje molite in jim vse dobro želite (II. Kor. 7, 7), bi me kaj zelo veselilo, ko bi jim mogel tudi kako zunanje znamenje vašega notranjega mišljenja podati — v darovih namreč, ktere bi mi vi iz ljubezni do njih dali za potrebe sv. cerkve, in ktere bi jim jaz potem osebno uročil. Za to vas tedaj prosim.
Ako bode Gospod vsako, še tako majhno darilce, ako bode tudi vdovin vinar, ki ga damo v njegovem imenu najmanjšemu iz njegovih bratov, tako sprejel in poplačal, kakor bi ga njemu samemu dali (Mat. 25. 40), kako bode še le sprejel dar ljubezni, kterega podelimo njegovemu pervemu namestniku na zemlji, sv. Očetu? In če nam že delo navadne ljubezni do bližnjega, storjeno iz ljubezni do Kristusa, s kterim lajšamo le telesne potrebe, donaša tako krasno plačilo, kakšno plačilo bo-demo še le prejeli za dobro delo, s kterim lajšamo dušne in duhovne potrebe? Oh pač, preljubi v Gospodu! veliko je dušnih potreb, veliko duhovne revščine po celem širnem svetu! Da le eno omenim — koliko jih še sedi v temi in smertni senci (Luk. 1, 79) in kako velika je žetev, a kako majhni so na drugi strani pripomočki : veliko premajhni, da bi mogli sv. Oče z njimi sv. vero povsod tako podpirati in razširjati, kakor bi morali in želeli!
Zato, predragi v Gospodu! še enkrat ponavljam zaupljivo svojo prošnjo. Bom li zastonj prosil? To, predragi, to me najmanje skerbi. Dežela Kranjska, škofija Ljubljanska ni darovala le denarja in posvetnega blaga za razširjanje sv. vere; darovala je velikodušno tudi svoje sinove v službi za sv. vero. Veliko število svetlih imen iz Kranjske dežele, iz Ljubljanske škofije se blišči v versti katoliških misijonarjev, ki so neustrašeno in neutrudljivo oznanovali sv. vero. Zato jaz v svojem zaupanji do vas celo nič ne dvomim in ne omahujem. Spominjajo se obljube Gospodove: „Iščite naj-
poprej Božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse drugo vam bo priverženo (Mat. 6, 33), si bodete hoteli veli-koveč — tega sem prepričan — z majhnim darom, katerega daste za razširjanje Božjega kraljestva na zemlji, tndi za svoje zemeljske potrebe toliko gotoveje blagoslov Božji prislužiti.
Prosim tedaj častite gospode duhovne pastirje, naj kako nedeljo ali praznik določijo, ter napravijo splošno darovanje za sv. Očeta. To darovanje naj se prejšnjo nedeljo ali praznik zbranim vernim ozuani. Nabrani darovi naj se skrajni čas do bele nedelje pošljejo kn.-šk. ordinarijatu v Ljubljani.
Vas pa, predragi moji, „prosinkpo Gospodu našem Jezu3u Kristusu, in po ljubezni sv. Duha, da mi pomagate v svojih molitvah za-me pri Bogu. .. Bog miru pa bodi z vami vsemi." Rim. 15, 30, 33).
Pastirski list
nadškofov in škofov zedinjenih deržav zbranih v tretjem sknpnem zboru v Baltimori do duhovnov in svetnjakov
njih škofij.
(Dalje.)
Dalje govore škofre o sv. pismu in pravijo posled-njič: Med drugimi priporočamo sv. pismo po Douay-u, ki je častitljivo zarad starosti, ker so ga rabili naši predniki že tri stoletja, mnogokrat je bilo že poterjeno, učeni škof Challoner, korar Hajdok in posebno pokojni nadškof Henrik so ga previdli s primernimi opombami.
Pri branji spomnite se opominovanja Tomaža Kemp-čana: „Sveto pismo ima se brati v duhu, v kterem je pisano; ako hočeš koristi imeti o tem, beri s ponižnostjo, priprosto in verno." Imejte vedno pred očmi načelo, katero je sv. Peter v pervem poglavji svojega drugega pisma izrekel: To namreč vedite pred vsem, da vsako prerokovanje (svetega) pisma se ne godi po lastni razlagi; ker nikdar še ni bilo prerokovanja po človeški volji, temuč sveti možje Božji so govorili po navdih-njenji sv. Duha. Isto tako deržite se načela, ktero daje »v. Janez v IV. poglavji svojega 1. pisma v imenu apostolske učeče Cerkve: Preljubljeni ne verjemite vsakemu duhu, ampak preskušajte duhove, so li od Boga. Mi smo iz Boga. Kdor je iz Boga, posluša nas; kdor ni iz Boga, nas ne posluša, iz tega spoznamo duha resnice in duha zmote. V teh dvojih po Bogu postavljenih vodilih imate vsak čas varno zavetje zoper nevarnost zmote.
6. Katoliško časništvo.
Konečno, keršanski stariši, bi Vas prosili: resno premislite imenitno resnico, da na Vas, posameznih in osebno, je zastavljena rešitev vprašanja, bo li katoliško časopisje doveršilo delo, ktero pričakuje previdnost Božja in sveta Cerkev od njega v tem času. Dostikrat in z vso točnostjo so povdarjali papeži in odlični katoliški pisatelji, da časopisje po previdnosti Božji ima svoje posebno poslanje; njih besede so se tolikrat imenovale in ponavljale, da gotovo nikomur ne priraanjka vzrokov, da se prepriča o ti resnici. A to vse bodo ostale le besede na veter, ako to ne gre k sercu vsakemu očetu in materi in ako se ne bode po tem ravnalo v vsaki hiši.
Ako glava v katoliški družini ceni za svojo pravico in tudi dolžnost, da podpira katoliško časopisje in se naroči na več katoliških listov ter se derži na-vodov tam podanih, potem se bode katoliško časopisje gotovo dobro razvilo in zverševalo svoje poslanje. Izvolite si pa vendar list, ki je temeljito katolišk, podu-čen in podučljiv: a ne takega, ki pravi, da je katolišk
in tudi nosi to ime, pa nekatolišk je po obsegu in po dubu, nespodoben do postavljene gosposke, ves žolčen in brez ljubezni do katoliških bratov.
Preljubljeni bratje, duh velike družbinske preku-cije veje po svetu. Prikrit ali odkrit je njega namen: pahniti s prestola Kristusa in vero. Mali valovi gibanja opazovali so se v naši deželi; Bog daj, da nas ne poplavi velika povodenj! Na Vas. keršanski stariši, je poglavitno zastavljeno, se bode li to zgodilo ali ne, ka-koršne bodo keršanske naše družice, tako bode tudi naše ljudstvo. Opominjamo Vas tedaj, da resno pre-vdarjajte to, kar smo govorili glede iaznih potreb prave keršanske hiše, da to spolnujte po vsi svoji moči. Prosimo tudi vse pastirje, naj se brez prenehanja spominjajo tega, da sad njih duhovskega truda stoji poglavitno na tem, kaka je keršanska šola, kaka keršanska družina. Naj obračajo ves svoj trud na ti dve poglavitni točki, da napravijo iz šole in hiše to, kar imate biti; potem bodo v resnici Bogu žetve prinašali polnih in zrelih snopov, in prihodnji rod jih bode blagoslavljal za to, da so mu izročili nepokvarjene, neprecenljive darove veroizpoznanja in prave vere.
Dan Gospodov.
Narodi so se marsikaj naučili po bridkih skušnjah; te nauke si dobro hranimo, saj so poterjeni v djanski modrosti. Eua izmed naj imenitnejših resnic je: Ako potuje po nekaterih evropejskih deželah, zares serce kristjana zaboii, ko mora gledati, da se ob nedeljah neprestano občuje in teržuje. Najpred misli ta nenasit-ljiva lakomnost, da ne more odstopiti Bogu ne enega dneva; potem pa so tudi nespremišljene vlade k temu pristopile, vdale so se pritisku mamona, in so slabile postave, ki so več stoletij varovale svetost tega dneva, — pozabivši, da je več načelnih podlag, ki se ne smejo žertvovati ne samovoljnosti, ne poželjivosti, ko je pa potem, kakor se navadno godi, verska zanemarjenost sprevergla se v versko sovraštvo, porabili so rasteče zanemarjenje dneva Gospodovega v to, da so še vero zaničevali. Cerkev je žalovala, oporekala, bojevala se; pa je bila največkrat premalo krepostna, da bi se zo-perstavila lakomnosti ljudstva v družbi z deržavnimi postavami, ki so stopile krivi veri na pomoč. Nasledek temu je žalostno skruujenje, kar morajo obžalovati vsi kristjanje.
Nasledki temu ontčastenju so tako jasni, kakor onečasteuje samo. Dan Gospodov je dan počitka revežu; vzeli so ga mu, — in delavci so postali kotel, v katerem vre socijalna nezadovoljnost. Dan Gospodov je tudi dan za družino, ki tesneje sklepa sladke vezi v domači hiši, delavec je ta dan pri soprogi in pri otrocih; ako se pa iz tega naredi delavnik, družinske vezi potem odienju-jejo ter nehajo biti prijetne. Dan Gospodov je tudi dan za obiskovanje cerkve, ki vterjuje in posvečuje bratovsko vez med vsemi ljudmi, ker tukaj vsi skupaj kleče okoli altarja enega in istega nebeškega Očeta; ako pa se nedelja ne posvečuje, odtegujejo se ljudje temu blaženemu občestvu in iz tega sledi pa tisto krivo občestvo soci-jalizma in drugih divjih in razdirajočih zistem. Dan Gospodov je Božji dan, ki napravlja vez med Stvarnikom in stvarjo čezdalje priserčnejšo in tako požlahnuje človeško življenje v vseh njegovih razmerah. Kjer odjenjige ta zveza, trudijo se človeka popolnoma ločiti od Boga, da ga puste, kakor pravi sv. Pavel, samega na tem svetu brez Boga. Onečastenje nedelje, pod ktero koli pretvezo, je goljufija zoper Boga in njegove stvari, in povračilo za to kmalo priie.
(Dalje prih.)
*
Mož brez vere — nesrečen mož.
III.
Eo namen imamo vsi ljudje skupen; ta namen želimo vsi doseči, ta namen je blaženost, sreča. Blažen biti si želi grešnik in svetnik, pregrešni in čednostni, mož brezverni kakor verni mož. A Kteri bo poprej dospel do tega namena? Mož brez vere, ki blaženosti išče zunaj sebe, ki je odvisen od tisočerih stvari, ki niso niti v njegovi oblasti, ki jih ne more niti dobiti, ne obderžati ? ali pa verni, čednostni mož, ki blaženstva išče sklenjen z Bogom, v čednostih in prednostih, ki mu zališajo duha, lepšajo serce, in iterih mu nihče ne more ugrabiti zoper voljo njegovo? Kteri bo gotovejše dosegel svoj namen? kteri si bo poprej vgasil žejo po blaženosti? Mož brez vere, ki se dervi za zgolj počut-nim nevrednim, hitrošumečim razveseljevanjem, za ve-seličjem, kteremu vir tako hitro usahne, kterega spomin je velikrat tako britek, kterega užitek se toliKrat in tako hitro sprevrača v bolečino in togo? ali pa mož z vero, ki je prijatelj čednosti in vere in poštenja, kteri resnico spoznavajoč, pravico veršeč in dobro delajoč, za svojo popolnost skerbeč, z Bogom in 8 Kristusom se zedinjajoč, veselo gledajoč v boljši svet, vživa take radosti, za kterimi nikdar ne prihaja ne kesanje ne na-veličanje radosti, ki so tako čiste kakor neusahljive? Kteri stopa gotoveje in varneje za svojim namenom, ki ga hočeta doseči: malopridnež, mož brez čednosti in vere, ki svoje upanje stavi v zgolj minljive, trohljive stvari, ki danes so, jutri niso? ali pa verni, pošteni pobožni mož, opirajoči se na Boga, večnega nespremenljivega, čigar milost in dopadljivost je neusahljivi vir življenja in blaženosti? Le-oni, ki živi le v sedanjem, ktero minja in zginja kakor sanje, kteri s sedanjim vse izgubi, ker ne zapopada viših dobrot? ali pa le-ta, ki vidno in sedanje sicer tudi vživa, toda razumno in zmerno, ob enem si pa zakladov nabira za prihodnjost, z vero in s čednostjo se pripravljajoč'za nebeško, božje veselje? Kteri bo že zdaj zadovoljnejši in veselejši: mož brez vere, ki streže svojim strasti m, ki ima vsega, česar želi, in kterega bo prej ali slej z nejevoljo in z očitanjem preganjala svest, da je zadjal moči, da je zapravil nedolžnost, da si je nakopičil dolga, si napravil sramoto? — ali pa mož pobožnosti, čednosti, vere, ki premaguje samega sebe, ki je gospodar svojemu sercu in kteremu je vsaki čas, tudi v večnosti, spomin na zmago, spomin na ohranjeno dostojanstvo naj veličast-nejše plačilo za njegovo zvestobo? — Komu ne sije v oči pri tem primerjevanju, da le verni mož stopa terdne volje k svojemu namenu, k blaženosti? in da mož brez vere, ki po keršansko ne misli in po kerščansko ne želi in (K) kerščansko, ne živi, svoj namen zgreši, zgrešiti mora, da po takem mora biti prav nesrečen mož.
Res, bratje, to je zdaj stavek, ki ga bom nekoliko obširneje povedal in razvil. Terdim, da mož brez vere, ki ne (juhi ne Boga ne čednosti, mora biti nesrečen mol Zakaj? Zato: ker je zanj zgubljeno vse više veselje duha in serca, ktero veselje pa ljubitelj vere in čednosti vživa z nedopovedljivo sladkostjo.
1) V takem stanja mož brez vere nikdar ne bo občutil veselja: Boga spoznati kot svojega predobrotnega in premilostnega očeta ; spoznati ga očeta, ki vse ravni v našo korist, ki vč za najmanjši primerljej v našem življenja; na kterega le poausliti je vsakemu umnemu doka življenje in blaieooet, sladkost in veselje. Taki mož prebiva v tcrdi pozabljenosti Božji; ako se mu pe vendarle vrine misel na Boga, si ga ne predstavlja pre-Ijnbeznjivega očeta, temuč si ga predočuje ko groznega vladarja, težkega nadzornika, kterega si prej ko more
spet iz glave izbije, in kterega pozabiti si znova prizadeva.
Prav tako malo veselja mu daje vera, čednost, pobožnost. — Vera, preblažena vez med Bogom in med ljudmi, naj bogatejši najčistejši vir svetlobe in tolažbe, mu je tlačivno breme, ktero nosi ne le z nejevoljo, ktero bi rad vergel s sebe, ali ktero je s sebe že otresel. Čednost, prijateljica, stvarnica nedolžnega veselja, najzvestejša vodnica po vseh tesninah in ovinkih življenja, ona mu je ojstra zapovednica, vedna moti vka nasladnosti in vsega veselja. Pobožnost, bla-ženostno opravilo, ki človeka obžarja z najsijajnejšo svetlobo, ki ga ogreva z naj vzvišenejšimi občutki, ni mu druzega ko mračnost, praznoverje. Kader se zbirajo njegovi sobratje k Božji službi, da skupaj Boga časte, da se poterjajo za napredek na potu čednosti, njega ali ni zraven, ali pa če se prikaže, vendar njegovo serce ne čuti velikosti Božje, ne zmore občutka hvaležnosti, ne obuja sklepov poboljšanja. Le iz obzira na ljudi se bo morda tje podal, bo stal kakor stroj brez duha in življenja, ter se bo spet vernil, kakoršen je prišel.
(Dalje nasl.)
Križev pot.
v.
Vpraša se, ali se zgubijo odpustki, če se štaci-joni in križi obnovč ali spremene, in če je torej treba na novo jih blagosloviti in postaviti? Odgovor na to je, da odpustki se ne zgubijo, ako se bistvo križevega pota ne spremeni. Ker se table ne štejejo k bistvu križevega pota, ampak le križi; torej se odpustki ne zgubijo, ako tudi se table n. pr. zarad starosti odmaknejo in z novimi namestijo. Tudi še celo, ako bi se križi sami zarad starosti morali obnoviti (popraviti), se odpustki ne zgubč, samo da se to ne zgodi žvečim delom križev.
Veljavnosti že postavljenega križevega pota tedaj nikakor ne overže to, ako se obnovi vse table ali pa njih en del. Tudi ne škoduje odpustkom, ako se križi s starih tabel prestavijo na nove table, samo da se kraj, kjer so bili poprej, bistveno ne spremeni. Tudi še ostanejo odpustki, ako bi se manjši del blagoslovljenih križev zgubil ali odpravil; v takem primšrljeju se smejo nadomestiti z novimi križi. Neveljavni pa postanejo križevi poti, ako se vsi prej blagoslovljeni križi pogube ali odpravijo, ali pa saj toliko izmed njih, da ne ostane njih veči del. Ako tedaj bi se zgubilo ali odpravilo saj sedem blagoslovljenih križev, bi bilo treba križev pot na novo postaviti in blagosloviti.
Drugo vprašanje je, ali se zgubijo odpustki, če se križev pot le začasno odmakne in potem zopet postavi na svoje mesto? Odgovor je ta: Odpustki so dani samo na križe, ne na table; ako se križi ali podobe štirnaj-sterih štacijonov ali po nekoliko ali vse s svojega mesta za čas uzemo, da se potem zopet na svoje mesto postavijo, se odpustki ne zgubijo. Voditi pa je, da tisti čas, ko so vsi križi odmaknjeni, verniki, ako križev pot molijo, odpustkov ne morejo dobiti; ravno to volji, ko bi jih bilo večina ali polovica odmaknjenih; dobivajo se pa odpustki, ako bi bil le en ali drugi križ za čas odmaknjen, n. pr. zarad beljenja cerkve.
Premeščevanje ali premaknjenje križevega pota se zamore ločiti v dvojno, namreč preneseoje v rasličen (dragi) kraj (in locum diversum a loco primitivne erec-tionis), ali pa bojji razpostavljenje na ravno tistem krajo. Prenesenje v pervem pomenu vzame križevema pota veljavo (ako so namreč preneso kriii) in potreba jo
novega posta rijenja in blagoslovljenia. Ne more se pa podati splošno pravilo, kdaj da nastopi drugi primerljej, namreč raznoterost kraja. Gotovo se odpustiki zgube, ako se prenese križev pot v drugo cerkev; v druzih posameznih primerljejih naj se obemejo do višji oblasti.
Križev pot zgubi odpustke še tudi, ako v teku časa kraj križevega pota postane nespodoben, kar imajo višji razsoditi. Tudi menijo, da blagoslov zgubi križev pot, ako je postavljen v tacih krajih (oratorijih), ki so odmenjeni za svetno opravilo, če tudi samo za kratek čas.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Bohinjske Bistrice, 17. svečana. (Pokop pobožne device.) Trinajstega svečana zvečer okoli sedmih je prav mirno v Gospodu zaspala Jera Mesar, sestra čast. gosp. župnika Janeza Mesarja, previdena s ssv. zakramenti za umirajoče. Lepo s cvetlicami okinčana je počivala na mertvaškem odru do 16. zjutraj do poli devetih. Bila je za pokojno posebna milost, da je ravno ležala na mertvaškem odru čez nedeljo in so imeli ljudje iz vse Bohinjske doline še veči priložnost hoditi jo kropit, ter se je velikoveč molitve za njo storilo. Tudi na dan pogreba, ako ravno je bil delavnik, prišlo je prav veliko ljudi, še tudi iz sosednje fare, pokojno spremit na mirodvor, in za njo molit. Ob devetih pristopili so čast. gg. duhovni, Koprivniški, Srednjevaški, Belški in domači z g. učiteljem k lepo okinčani rak vi, ter opravijo dotične molitve. Potem smo pevci zapeli za slovo pesem: „Ah, kak bridka ura" in jo spremili smo v cerkev. Po odpetih biljah in čemi maši in cerkvenih molitvah zapeli smo še pesem: „Gospod, usliši nas" itd. in spremili smo jo do groba, ter po molitvah zapeli na-grobnico: „Jamica tiha." Silno so jokali in žalovali po nji ne le sorodniki in domači, ampak tudi drugi, ker ona je bila zares dobra duša in tako rečemo prava mati v gospodinjstvu pri gosp. župniku, ki so se nadejali, da bo jim edina sestra, še le 43 let stara, tudi v poznejših letih, ako bojo živeli, dobra postrežnica. Ali Bog jo je hotel k sebi vzeti za plačilo, ker ga je tako priserčno ljubila v presv. Zakramentu! Rekla mi je ene dni pred smertjo: Oh, ko bi bilo meni dano le za ene trenutke poklekniti v novi cerkvi pred Sveto Rešnje Telo in Ga počastiti; potem mislim bi se kar poterjeno Čutila! Pa Božja previdnost je obeinila tako, da ne le „za ene trenotke," ampak na vse veke Ga bo častila in tudi v obličje gledala in se v njem radovala. Bila je tudi velika častivka Matere Božje, pa pomočnica dušam ▼ vicah, za ktere je vsaki dan po vse trikratnem ange-ljevem češenju molila prav, kolikor se da nar bolj pobožno, dva ali še več očenašev za mertve, s pristavkom: Bog jim daj večni mir. Zato pa tudi upam, da tudi duše, ki jim je ona v nebesa pomagala, ji niso dolžnice ostale, ter so pri Bogu za njo prosile. Prosim, častiti Čitatelji „Zg. Danice,* ne zamerite, da sem Vas znabiti malo predolgo zamudil s tem popisom; poterpite zaradi tega, kjer je bila pokojna vse skozi tudi zvesta čitateijica „Zg. Danice;" dokler je le količkaj še mogla, jo je prebirala. Zato jo še posebno priporočam v spomini in molitev blagim čitateljem, zlasti čč. gg. duhovnom.
Iz Tersta. (Konec.) Ni pa moj namen, Predragi v Kristusu, Vam razlagati v tem pastirskem listu vse brezštevilno hudo in zlo, „h kateremu sta čut in misel človeškejga serca nagnjena od njegove mladosti" (L Moj. knj. 8, 21), zakaj to bi predolgo bilo. Govoril Vam bom le o enem prav nevarnem duhovnem stanju, o oni dušni bolehnosti, ki je dandanašnji skoraj splošna in nesrečen vzrok toliko in toliko bolezni na duši.
Skušeni zdravniki. terdijo, da je naj nevarniši, skoro brezupni stan tistega bolnika, ki neče poslušati nasvetov zdravnika, se za nje kar nič ne zmeni, nikakor ne verjame. da je bolan, ter neče niti slišati o leku in pripomočkih zoper bolezen. Če je tudi bolezen od začetka lahka, ako se brezobzirno nanjo ne pazi in se zanemarja, zamore postati prav nevarna, neozdravljiva, iu nasledek je gotova smert. Obernimo vse to, Preljubi moji, na duševno stanje, in spoznali bomo strašne bolezni, ki dandanašnji tarejo in kvarjajo duha mnogih vernih.
Višji pastir potem ob kratkem poznamnuje sedanjo slepoto premnozih, ki jim čisto nič ni mar, kaj bo v prihodnje, in prestopi na sedanjo odgojo mladine v šolah, rekoč: Poglejmo odgojo mladine. Nikdar v pretočenih časih se ni toliko trosilo za šole in za odgojne zavode raznih imen, kakor dandanašnji, in stariši z obilno družino vedo, koliko jih stane odgoja sinov in hčer po za -htevanju sedanjih časov. Se pa res mladina bolje od-gojuje, postanejo po tej odgoji ljudje boljši? O kaj še! Mnogokrat se ravno nasprotno godi.
In kje se ima iskati vzrok tej prikazni? Odgovori se, da v napačnem napotju današnje izreje in odgoje mladine. Današnji učitelji se na vso moč prizadevajo, da bi zbistrili um šolske mladine, ali zanemarja se večji del oblaženje serca; a neoveržljiva resnica je, da iz serca izhajajo hude želje, uboji, tatvine, preklinje-vanja. (Mat. 15, 19).
S tem, da se uri um in napolnjuje raznih vednosti in znanosti, ni še vse doseženo, to še ni prava odgoja, ne popolna izobraženost, treba tudi s posebnim trudom in veliko pozornostjo oblaževati serce, vredovati mu občutke ter ga navajati na poti čednosti in strahu božjega. Koliko odgovornost imajo tedaj vsi oni, kterim je od Boga izročena odgoja mladine! Ali, žalibog! vsakdanja skušnja nas uči, vidimo z lastnimi očmi, in tako rekoč z rokami tipamo napake o tej toliko važni zadevi. Vidimo otroke samim sebi prepuščene, stariši se ne brigajo za nje, prav nič jim ni mar, kake učitelje si izbirajo za njihovo odgojo, dopustijo jim vse, ne glede na knjige in časopise, ki jih čitajo, ako so tudi brezbožni in pohujšljivi; dopustijo jim nevarne soznan-stva, prepovedane zabave, ponočevanja in še hujše stvari, in no pomislijo na strašno kazen, katera je v starem zakonu (testamentu) zadela očeta Helija, „ker je vedel, da njegova sinova nespodobno ravnata in ju ni stra-hoval" (Kralj. 3, 13). Oh! koliko grešijo stariši proti težki in ostri dolžnosti lepe in spodobne izreje otrok, ktera jih veže skerbeti, da so od mladih nog lepo podučeni v kristjanskih resnicah, da jih lepo pripravljajo za ss. zakramente, ter jih vadijo svojo vero tudi v djanjih kazati.
Kaj pa imamo pričakovati ud mladine, odgojene po sedanjih načelih, nam je pred malo dnevi povedal Kristusov Namestnik, premodri Papež Leon XIII, ki govori tako le: „Mladina, ki se ni vadila v strahu božjem, nikakor ne bode se podvergla redu poštenega življenja, in ker ni bila nikdar vajena odreči kolikor toliko svoji strasti, bode lahko potirana na punte in prekucije".
Te resnice so katoličanom znane, pa ae le ženin in nevesta večji del volita brez pravega posveta, brez pametnega prevdarka, in če tudi se ima a svetimi rečmi ravnati sveto, pa le vidimo, da ae mladi Jju4je na sv. zakon pripravljajo s nerednim, grešnim življenjem, večkrat tudi s očitno pohujšljivostjo, da stopajo k altarju brez vsake poboinosti ne misleč na svetost in važnost djanja, ktero so ravno spolniti namenjeni Zares more se o njih reči, da ne vedo, log delajo (Lok. 23, 34).
Ker pa slabo drevo ne more dati dobrega sadu (Mat. 7, 18), je naravno, da od takih zakonov, ki so se obhajali brez kristijanske priprave, torej brez nebeškega blagoslova, ne moremo pričakovati družnega reda, svetega življenji. Od tod nemir v družinah, od tod ljubosumnosti, razpertije, prepiri, nezvestoba, ločitve med zakonskimi, in drugi joh! prejoh! Kajti vedno ostane resnica, kar je duh božji govoril po pesniku kralju: »Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, ki jo zidajo; ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje* (Psi. 126, 1).
Kaj porečem pa o nepotrebni potrati in splošnji zapravljivosti današnjega časa, po kateri sleherni hoče prekositi druzega, ter si prirediti vsega lišpa, kakoršnega pri drugih vidi in opuuje. Po takem djanju razširja ee mehkužnost in razujzdanost, se strašno množi siromaštvo, in tega žalostnega stanja se bodo v kratkem poelnževali sovražniki keršanstva, da dosežejo svoje peklenske namene.
Mnogo bi imel še dodati temu, kar sem govoril o tej važni razpravi, ali rečeno naj zadostuje Vam v dokaz, da današnja človečanska družba je nevarno bolna, in kar je naj huje, ona neče spoznati nevarnosti, katere ji pretijo. Poslednjič preide na pomočko za ozdravljenje sedanje bolezni ter na dobro porabo 40danskega posta.
Izlet v Betlehem.
(Dalje.)
Belo nedeljo popoldne, to je, 8. mal. travna, smo se bili odmenili ogledat starodavne imenitnosti: zapečateni studenec in Salomonove vodnjake. Te reči so znamenite iz judovskih časov in iz sv. pisma. Po pustih krasih gremo p&š nekako proti jugozahodu in blizo ene ure hodivši dospemo v bolj prijazno dolinico k gradiču Kalatel-Borak (grad bliska ali svitli grad), pri kterem smo vidili turško stražo, ki je menda tukaj zavoljo varstva vode, ktera izvira precej zgorej v »zapečatenem studencu" in se od ondod po vodotočih izpeljuje v Salomonove vodnjake, v bližnji Betlehem, in nekdaj celo v daljniši Jeruzalem. Toda vodotoči v Jeruzalem so že davno pohabljeni; tedanji paša pa jih je hotel neki popraviti, da bodo zopet mesto Jeruzalem s čisto vodo oskerbovali. Kaj je tedaj ta zapečateni studenec, že v visoki pesmi imenovani (Cant. 4, 12)?
Od gradiča Boraka gremo nekoliko v brežuljek, pridemo do okrogle odpertine, ktera je navadno s kamnom pokrita, se zmuzamo zverstoma v zemljo, stopamo nekoliko nižej in pridemo v podzemeljsko kaj olikano hrambico, po kteri šumlja po prekopi kakor pj žlebiču stekleno-čista vodica. Zraven une glavne shrambice je še druga stranska. Iz 3 ali 4 virov se stokajo studenci v precej velik tonvek (bajerček). V tej zobokani votlini v zemlji tedaj je sloveči „zapečateni studenec." ki ga arabci imenujejo „Ras-el-'ajn, — glava studenčna," sicer pa se imenuje tudi »studenec Sellč." Iz tonva je pod zemljo izpeljana voda mem Boraka v nižejše Salomonove vodnjake in v Betlehem, ter nekdaj pod Salomonom tudi v Jeruzalem. Prav prijetna mi je bila vodica, ki sem jo z dlanjo zajemal in pil, pa me vender ni tako potolažila, kakor naši domači hladni studenčki.
Nazaj vemivši se gremo bolj ob jugu, ter po drugi poti ravno ob Salomonovih vodnjakih in njegovih verteh proti Betlehemu. Ti starodavni in preimenitni, nedavno čisto obnovljeni vodnjaki so trije, še od Salomona kralja. — res velikansko delo; silo častitljivo. Le pomislite, kje je Salomon, kdaj je že živel! Njegovo delo je še na svetu. Bolj spodej so njegovi verti. KmaH
pod gradom je pervi vodnjak, velikansk štiriogelnjakf 178 korakov dolg in do 100 korakov širok, z vodo napolnjen, umetno in vkusno obzidan ter povsod cemen-tiran, tako, da voda le samo v sredi zida spodej skoz majhen dušek dalje teče v drugi vodnjak, ki je malo nižej, pa ne tako poln kakor pervi. Ta vodnjak je za-tegnjen čveterokotnik, 200 korakov dolg in 70 širok. Tretji je zopet štiriogelnik, 260 korakov dolg in 100 širok, ter zopet z vodo napolnjeE; napaja ga namreč zraven duška iz druzega vodnjaka tudi mali studenček, ki glasno vanj šumlja. Prelepo in umetno so ob straneh napravljene zidane stene, ne visoke, sem ter tje stopnice v vodo in pa znotraj pri krajih razne vpognjene višave in prostori. Pri nas bi se taki vodnjaki dali v vsaki napoševni dolini napraviti, kdor bi imel za to pomočke, pa ne imelo bi to tolike vrednosti in imenitnosti kakor na Jutrovem, kjer je voda tako redka in torej toliko draga in imenitna reč. Salomon je tukaj vodo v vodnjake zbiral, da je z njo nižej ležeče verte napajal in rodovitne delal, ki so se imenovali »zaperti verti" in so bili silo imenitni, imenovani tudi v sv. pismu. Še zdaj po dolini rastejo oljke, granati in prijetno zelenje lepih sadežev, akoravno je ob krajeh kras ter skalovito bregovje.
Salomon je blezo menil, da bo neznansko zadovoljen in srečen, kadar bode te in take velike dela dokončal, ki si jih je bil osnoval. Koliko pa so mu so te silovite naredbe blaženosti napravile, naj sprevidijo v posvetnost zaguljeni zlasti srednje starosti (ki že ne več toliko v mesenosti, kolikor v posestvu sreče isejo) iz njegovih lastnih besed. Tako-le namreč piše (Prid. 2, 4 in dalje): »Velike dela sem počenjal, zidal sem si hiše, in zasadil vinograde; naredil sem vertov in sadov-nikov, in sem jih obsadil z mnogoterimi drevesi; in napravil sem si vodnjak, da bi močil log zelenečega drevja; napravil sem si pevcev in pevk, in veselic človeških otr6k, kozarcev in verčev v strežbo za natakanje vina ... Izmed vsega, kar so poželele moje oči, jim nisem nič odrekel... Ko sem se pa obernil k vsim delom, ki so jih bile doveršile moje roke: sem vidil v vsem neči-mernost in obtežnost duha. in da pod solncem ni prave sreče." — Čudno je človeško serce! Koliko poželi: če ima, je pa obtežnost duha. — „Prestopil sem pa k premišljevanju modrosti,... in sem vidil, da modrost preseže nespamet toliko kolikor se loči luč od teme." —
Razgled po svetu.
Na Dunaju so se pretekli četertek zbrali avstri-janski škoije, tudi ilirske metropole, da se posvetujejo o zadevi tako imenovane „kongruea ali duhovske plače. Teržaški nekaj bolehni višji pastir so zastopani po pr. gosp. dekanu kanoniku in kancelarji dr. Jan. Šust-u, Drugi vsi te okrajine, saj kolikor je bilo slišati, so bili namenjeni s presvitlim gosp. metropolitom vred osebno shoda se vdeležiti. Naj jih poterja in razsvetljuje sv. Duh, da bodo pred vsem imeli pred očmi čast in neodvisnost sv. Cerkve!
Sarajevo. Nadškofijski list „S. J." piše: Na Božič je službo Božjo obhajal presvitli nadškof in ob 9 je imel pridigo. V cerkvi usmiljenih sester kakor v župnijski cerkvi je bila oba dni služba Božja slovesna. Staro leto doveršili smo z večernicami, zahvalno pesmijo in pridigo. Obe cerkvi ste bile oba dni napolnovalni; in kakor so verniki, kar se nadjamo, pred jaslicami ponižno molili novorojenega Kralja, nas bode blagoslovil Bog v novem letu, ter nam pomnožil pravo vero, po-terdil upanje, vnčl ljubezen in nas tako povzdignil
do človeške vrednosti. Hvala g. nadstavbarju pl. Van-času, kteri je zbral nekoliko gg., ki so na Božič in ss. 3 Kralje lepo in skladno odpeli mašo.
Usmiljenke in hčere Božje ljubezni v Sarajevu so bile svoji šolski mladini napravile prav koristne in ve-drilne božičnice. Po blagi darežljivosti nekterih visokih gospej so bili otročiči tudi prav obilno obdarovani.
Duhovski imenik vse bosansko-hercegovske cerkvene okrajine za 1. 1885 je na svitlem in se dobiva v nadškofijski pisarni po 70 kr.
Rim. (Zoper oropanje Propagande). Kardinal-pre-fekt Simeoni je v okrožnici do škofov vesoljnega sveta ponovil protest zoper oropanje Propagande po sardinski vladi. Kardinal omenja, da zdaj je ugrabljenje tudi nepremakljivih posestev te naprave skoraj doveršeno in vlada je uzela s tem premoženje, ki ni bilo zaupano kaki posamezni vladi v varstvo, ampak vsemu katoliškemu svetu v ta nameu, da bi se po tolikih mi-sijonih mogel ubogim sv. evangelij oznanovati. Sila in pomanjkanje je zdaj toraj toliko veči, ker po naj dalj-niših vnanjih misijonih — do skrajnega Jutrovega, pa po nezmernih prostorih Avstralije in Afrike se silni prostori odpirajo oliki in katoličanstvu; pomočkov za mi-sijone iu misijonarje pa ni, ker so ti sovražniki studenec zaperli, od koder je dozdaj toliko pomočkov dotekalo misijonom. Zraven tega so pa laški rudečkarji tudi še klerikom in mašnikom vojaško breme naložili ter so italijanski misijonarji s tem kakor zaterti. Kardinal prefekt toraj spodbuja katoliške škofe, naj si prizadevajo, da se pridno razširjajo družbe v pomoč zunanjih misijouov, ter se od drugod kolikor toliko pomoči dobiva za misijone. Take družbe za razširjanje so n. pr.: D j a n j e za razširjanjesv. vere, sv. Detinstvo, družba za šole na Jutrovem itd.; tudi naj bi bolj premožni verniki del svojega prenoženja darovali za razširjanje sv. vere. — Butoglavi framasoni morebiti mislijo, da ka-toličanstvo mora spod solnca zginiti, ako mu oni vse svetue pomočke k razširjanju spodrežejo, toda v svoje lastno osramotenje bodo vidili, da skala sv. Petra se tudi po tej poti ne da spodnesti in podreti. Zaverženi bodo svoj dan pač zeleno gledali na zaveržljivo svoje sedanje delo!
V Jeruzalem in druge ss. kraje pojde tudi to leto družba iz Bavarskega; 13. aprila odrinejo in 12. junija se razidejo. Pot je ta-le: Alonakovo, Inomost, Rimini in Loreto, z Brindisi-a na morje, dalje Kerv (Korfu), Aleksandrija, Kaira in k Piramidam, Suveški kanal, Port-Said, z Lojdovim parnikom do Karmela. Po suhem nadalje: Naz.irct, Tabor, Genezaret, Samarija in Sihem, Jordan, mertvo morje, Betlehem, blezo tudi Hebron, v Jeruzalemu 7 dni. Nazaj grede hočejo nekteri viditi »Mojzesove studence" ob rudečem morji. V Rimu po-mude 4 dni, poklon pri sv. Očetu, potem Asisi, Floren-cija, Bolonja, Milan, po dolgem jezeru, skoz goro sv. Gotharda do Einsiedelna, kjer je razhod. Stroški stanejo po razliki vožnje cene v raznih redih 20—24 mark na dan. Popotniki, njih kacih 25, Nemci in Avstrijani, si vodnika sami izvolijo izmed sebe. Oglasilo se jih je že več. Kdor se želi res vdeležiti, oberne naj se: »An H. Geiger, Ehrendomherr vom heil. Grabe in Miinchen, Veteriuarstrasse 10."
Iz Španije nekoliko luči. Nedavno je španjski naučni miuister Pidal govoril v prid papeževe svetne oblasti. Tako tudi v kratkem Ca.novas del Castillo. Liberalni listi, kakor je njihova šega, so govor poslednjega prevernili v ravno nasprotno, torej je on 6 t. m. še enkrat v parlamentu o tem govoril in reč vradno pojasnil tako, da španjski narod se ropa zoper papeža nič ni vdeležil in tudi ne želel vdeležiti se in ne mogel bi verne vesti imeti, ako bi bil kaj tacega storil. Tudi
ni res, da bi bil on terdil. da Montero Rcios je rekel, prašanje o svetnem gospodstvu papeževem je zgoli notranja zadeva Italijanov; ravno nasproti on meni, da papeževa neodvisnost je v vsakem oziru vselej bila v zgodovini reč, ki tiče vesoljni katoliški svet. Minister zaterja, da sedanja vlada in konservativna stranka španjska bode, kar bo moč, delala za samostojnost očeta vsega keršanstva in on sam (Canovas) bode iz prepričanja in na podlagi po-prešojih časov tako delal. In kakor on misli, tako misli nezmerna večina, da ne reče vse katoličanstvo.
Bratovske zadeve. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brez verstvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Brat priporoča hudo bolno mater v brat. molitev za zdravje N. lj. G. presv. Serca in sv. Antonu Padv. — Za smert bolna oseba za srečno zadnjo uro. — Bolni in na duši oslepljena za razsvitljenje in pomoč. — P>o-lehna uboga oseba. — Da bi zgubljene reči nazaj dobila.
—	Na očesu bolan mož priporočen od žene. — Sestra prav iskreno priporočuje svojega zgubljenega brata, v molitev k N. lj. G. za spreobernjenje; nadalje pa tudi, naj bi se hudo zapletene družinske razmere tako zver-šile, kakor je sv. volja Božja in dušam v zveličanje. Ako bode N. lj. G., s priprošnjo sv. Jožefa, sv. Antona in sv. Frančiška ponižni klic uslišala, bode se zahvala očitno natisnila.
Zahvala.
Pred več tedni sem se v svoji že tretjič ponovljeni hudi bolezni priporočal ^o „Zg. Danici* N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, in prosil, naj bi mi Ona v velikih stiskah pomagala, ter od Boga vsaj toliko izprosila, da bi zamogel zopet začeti maševati. Kmalo potem sem bil vsliša . Zatorej, kakor sem obljubil, se »usmiljeni Materi" tukaj očitno zahvaljujem in priporočam vsakemu, naj se enako v potrebah s polnim zaupanjem zateče k de-livki vseh milosti, k Božji porodnici; gotovo bo zadobil pomoč, kakor sem bil tudi jest vselej uslišan.
L. L. duhovnik.
Koledar za prihodnji teden:
23. svečana. S. Peter Dam. — 24. S. Matija.
—	25. S. Marjeta Kart. — 26." S. Aleksander. — 27. Spomin S. sulice in žebljev N. G. J. Kr. S. Evstohija.
—	28. S. Roman. — 1. sušča. Druga nedelja v posti. S. Albin.
Opomba. Ta teden, kakor kvaterni, je navadni 40danski, kakor še posebej kvaterni post. Postni čas in posebej mesec sušeč (marcij) je posvečen premišljevanju terpljenja našega Boga in Žveličarja. Branje pa-sijona, obiskovanje križevega pota, poslušanje postnih pridig itd. so pomočki za bolje posvečevanje tega mesca. Tudi sv. Jožefu je posvečen mesec susec. Spominjaj se njegovih ubogih, tudi potrebnih šolcev.
Listek za raznoterosti.
Postne pridige je pepelnično sredo pričel v stolni cerkvi zvečer ob 6 č. P. Hiinner in bode nadaljeval
o petkih in sredah ravno to uro, ob nedeljah pa o 7,10 dopoldne. Tvarina bode: sprava, odrešenje, Odrešeni k. Znana je šega P. Hunnerjeva: zanimivo pojasnovanje, stroga logika, zmagovito prepričevanje. Kdor se želf kaj učiti, naj hodi ga poslušat.
Pree. g. Jan. dr. Knlavie, častni kan. itd. na Dunaju, kar je boje toliko kakor gotovo, bode kan. „ad Baculum" v Ljubljani. Slava!
Iz dijaške kuhinje. Z „bedžitomw dijaške kuhinje bode minister prihodDjič na dan stopil, ko pridejo še tisti, ki zdaj spričevala skrivajo (kar jim pa nič ne bode pomagalo). Toliko smemo reči, da sploh in po večem so dobro opravili; v srednjih šolah so trije med naj pervimi (v začetnih šolah pa njih precej več); bilo bi jih še več, pa naj boljši nam je v začetku leta pobralo Alojzijevišče, za kar mu sicer nismo zavidni (naj bi le še tudi kaj naših slabih hotlo uzmati). Blizo 90 skupaj jih je dobro opravilo. Izmed 3 Bošnjakov je za zdaj le eden zmagal, druzega pol leta bode zaupljivo bolje. Treba se jim je bilo učiti na enkrat treh novih jezikov, kar ni igrača! Na kakošno podlago čejo staviti n. pr. nauk latinščine in druzih mučnih tvarin? Pri teh borbah pa bi tudi minister sam skoro staknil kaki „kaum genvigend*. Čez 200 ranjškov, ki jih je pobral pervi mesec novega leta — to niso strigalice! Kaj poreče svečan, še ni prav „evidentno",. . malo resasto spoa čela gleda gredoč proti koncu; zanaša se pa minister na verle prijatelje, ki ne bojo dopustili, da bi ga pobodel rogati „kurent", če tudi je nekaj razsajal še pepelnično sredo. Med tem pa hvala dobrotljivemu Bogu in prijateljem naše naučne (ali po mladem „šajterga-stem" kopitu: „učeče se") mladine!
Velečastnomu gospodinu
Antonu Matošcu
župniku brinjskomu, prisjedniJcu duhovnog stola, prvomu svomu predsjedniku (godine 18J6.) — rodjenu u Selih u Ju vat. Zagorju 25. svibnja 1821, usnulu u Gospodinu 25. siečnja 1885. prigodom svsčanih eadušnica, obdržanih u Senju 16. veljače 1885.
„Sbor duh. mladeži Senjsko-modruške".
Kad književna zasja zora Mladoga nam tada „Sbora" Častne braee složna vika Tebe slavi predsjednika.
Mnoga odtad lieta ztekla. Mnoga brača Misu rekla. — Sbor na mladjih sada stoji Al rvjek prvim Tebe broji.
Ter i danas Sbor — sva brača Harnost dužnn Tebi vrača: Na grobu Ti suzu roni, Na molitvn zvono zvoni.
Mjesto sjajno Tebi prosi Gdje smrt huda več nekosi. Da uz bračn gori mnogu Živiš Sboru — živiš Bogu!
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Z Brezovice 15 gld. — E. D. 40 kr. — Gosp, f 1 gld. — J, Češnovar 40 kr.
Za so. Detinstvo: Neimenovana oseba 50 gld. — Neim. 24 kr. — C. g. župnik Ign. Vrančič 22 gld. — C. g. J. Virant 1 gld. — Iz samost. po preč. P. T. 1 gld. — Z Vojskega po č. g. Jož. Regen-u 4 gld. 24 kr.
—	Č. g:, župnik J. Jarc z Dola 6jgld. — Iz Ihana Č. g. žnpnik J. Dolžan 16 gld. — Č. g. Prim. Peterlin, duhovnik pri sv. Lenartu, 6 gld. — 0. g. M. Malenšek, duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, 16 gld. — Č. g. Fr. Perpar, duh. pomočnik v Trebnjem, 5 gld. —' Z Brezovice 20 gld. — C. g. Prim. Jan, župnik na Rob-u, 1 gld.
Za kapelo v Marijanišcu: Po čast. g. kapi. Sent-Peterskem Martinu Malenšek-u 50 gld. (zročenih gosp. Lašanu). — C. g. župnik Fr. Jarc 6 gld. ■— Preč. g. kanonik in prof. A Čebašek 10 gld. — C. g. župnik Fr. Povše 5 gld. — Neimenovan po g. Rozmanu 50 gld,
—	Ana Martinčič 3 gld. — Iz Brezovice 5 gld. — Č. g. župnik A. St. 5 gld. — Z Brezovice 5 gld. — Č. g. J. Virant 1 gld. — Č. g. župnik Št. Jaklič iz Št. Vida nabirk 26 gld.
Za sv. Očeta: Iz Knežaka po č. g. župniku 2 gld. 50 kr. — Z Brezovice 20 gld. — 2 gld. sr. v namen naj bi Oni zdihnili k Bogu za večni mir in pokoj rajnega brata duhovnika.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: 1 gld. v namen za večni mir in pokoj rajnega brata duhovnika. — Iz Knežaka 1 gld. 50 kr.
Za bratovšino N. lj. G. presv. Serca: :č. g. župnik J. Mesar 1 gld.
Za Bohinjsko cerkev: Iz Knežaka po č. g. župniku 2 gld. — 0. g. Jož. Resnik 2 gld.
Za opravo ubožnih cerkev: Iz Hrenovic 15 gld. — Neža Stojič 16 kr. — Neimenovan 1 gld. — Iz Mengša po g. župniku 35 gld. 45 kr. — Iz Osilnice Y0 gld. — iz Kolovrata 4 gld. — Z Rake 33 gld. 19 kr. — Iz Strug 15 gld. — Neimenovana 20 kr. — Iz Krašnje 7 gld. 40 kr. — Iz Zlatega Polja 8 gld. 00 kr. — Iz Blagovice 17 gld. 50 kr. — Iz Rove 14 gld. — Iz Ter-novega 25 gld. — Po č. g. J. Erker-ju 14 gld. 90 kr. Č. g. Jož. Resnik 2 gld. Po čč. gg. Uršulinarcah 19 gld. 92 kr. — Neimenovan 70 kr.
Za afrikanski misijon: C. g. Jan. Tomažič iz Ipave 2 gld. — Neimenovan gospod 1 gld. — Iz samost. po preč. P. T. 2 gld. — Iz neimenovane roke 1 gld. 5 kr. Za božji grob v Jeruzalemu: Iz Knežaka 1 gld. 62 kr.
Za druSbo sv. Leopolda: Iz samostana po preč, P. T. 3 gld.
Za Bosno: Samostan sv. Jožefa pri Celji dvojnato pripravo za razrezovanje nečenih hostij.
Za kat. društvo: L. Šabec 1 gld. 50 kr. Za kak dober namen: Preč. g. župnik J. Fada 5 gld.
Za ubošne cerkve naše škofije: Neimenovana 1 gld. Za zvonove v Sarajevem: Z Brezovice 5 gld. Za misijon v Carigradu: Z Brezovice 5 gld. Za napravo zvonov pri cerkvi Jezusovega presv. Serca : Fertin Ignacij, kaplan, 5 gld. — Ribič Jurij, služabnik, 5 gl. Jeraša Marijana, 1 gld. — Kankelj Antonija, kuharica, 5 gld. — Kankelj Marija 1 gld. — Czermark Janez, inženir, 5 gld. — Jereb Matej, inženir, 5 gld. G. Franc 1 gld, — Križanske sestre v Lincu 5 gld. — Borštnar Jos., kaplan, 2 gld. — Hribar Martin, mokar, 10 gld. — Hribar Mar., 10 gld. — Milar 1 gld. — Germ Janez, župnik, 5 gld. — Vodin Martin, župnik, 5 gld. — Bidovec Jož. 1 gld. — Zaplotnik Jan. 2 gld.
—	Mali Peter 1 gld. — Rebolj Ana 1 gld. — Ribnikar Janez 1 gld. — Cvirn Mar. 25 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Š—Č: Vse prav — tudi oziroma nadaljnega. Pozdr. f
—	G. L—k v W.: Ravno je gotov in precej ga dobite.
Odgovorni vrednik: Lika Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.