tudijska knjižnica kRANJ,Titov trg KRANJ, SOBOTA, 21. AVG. 1965 Analiza dela in uspehov naše poklicne gumarske šole Zdi se mi, da učni uspeh zanima vse, tako nas, ki imamo svoje KakSne učne uspehe so -učenci otroke v različnih šolah in jih sami vzdržujemo, kakor tudi delovni dosegli v prvih letih šolanja v gumarski stroki, nam pokažejo na- kolektiv, ki vzdržuje lastno šolo z namenom, da si bo pridobil potrebni strokovni kader, ki ga v našem podjetju še vedno ni zadosti. slednje tabele: Če prvo primerjamo tabelo I in Rad bi prikazal nekaj podatkov namenom, da bi vsem (tudi ti- III, lahko ugotovimo, da je učni o uspehih učencev na naši poklic- stim, ki ne poučujejo) vsaj delno uspeh z leti nazadoval, kar nam ni gumarski šoli. Iz vseh razprav, prikazal odgovornost in težavnost dokazuje, da se je tudi tukaj poki smo jih imeli na šolskih kon- vzgojno-izobraževalnaga dela. Iz večevala zahtevnost v znanju Prav ferencah s predavateljskim zbo- tega lahko povzamemo, da je s Ugatoviteiv lahko opazimo rom, lahko zakljuc.mo: učni uspeh odvisen od vec po- , Tt ™ • . , . ■ - , , tudi v tabeli II. Pri tem je po- — da imajo ucenci izredno šib- gojev, kjer pa breme vsekakor ko in površno znanje iz splošnih nosijo učenci sami ker predava- re no„ poudariti da je v ^tabeli III predmetov telj ne more celotnega vzgojno- kot ,u<:”1 Predmet upoštevan še — da je učna snov v strnjeni izobraževalnega procesa po-drediti tuj ucencem največkrat obliki pouka (periodični) preveč interesam in zmožnostim po-sa- Povzroča precejšnje težave. V ta-zgoščena, kjer zaradi obsega snovi meznikov. Zato mora učenec sam beli I in II tujega jezika ni med ni mogoče organizirati oziroma oceniti svoje sposobnosti in si po obveznimi učnimi predmeti, pripraviti posebnih ur utrjevanja te^ 0drejati £as učanja. (Nadaljevanje na 2. strani) — da teorija ni povsem poveza- \ na . s prakso, kar velja posebno Tabela I za prvi letnik _____________________________________________________________________ — da je zahtevnost pri znanju Prav gotovo ima sedanji delavski svet podjetja zelo velike in odgovorne naloge, saj prehajamo v novo obdobje gospodarske politike. To pot posnetek z »vrha.« dnevi v tednb P S precejšnja (kar pa ne bi mogel ,S_°^sko trditi za vse predmete) leto Raz- Štev. red predm. Uspeh Zaključni I. polletje II. polletje izpit % sr. oc. % sr. oc. % sr. oc. 25o n 2oo m ti ° 15o 1 00 5o v- ■ -.!/ 1 1 1 i M 1 1 ZALOGE SUROVIN -J MESECU AVGUSTU — s 1 n.kav eu k ar 1 n .Kave uk i i r— - —f saje L- ■d - z / — -- — — — žica — da ucencem zaradi spremenjenega izobraževalnega procesa 1947/48 1 12 100,00 3,85 (celoletni — periodični) primanjkuje časa za učenje, za obnavlja- 1948/49 1 12 92,59 3,04 96,42 3,32 nje leposlovnih del ipd. 2 12 84,61 3,15 84,61 3,46 — — — da učenci v večji meri nima- 1 14 83,33 2,77 100,00 3,06 — — jo posebnega interesa za stroko, 1949/50 2 14 85,19 2,85 100,00 3,15 — — poklic in šolo. Kaj je temu vzrok, 3 12 100,00 3,42 100,00 3,69 92,20 3,30 je težko reči, ker starostna doba povpreč. — 12 89,14 3,05 96,84 3,39 92.20 3.30 učencev in njihova neizkušenost ne moreta biti realna pokazatelja interesov. Mnenja sem, da delno vpliva na interes primerjava de- Tabela 1 prikazuje učni uspeh IGS v prvih letih. Tabela II ■p loo 03 ■o ° 8o 6o —i i n \ i i i i i c.tran.te: ppnT7.vnnN.TE- pl er u n P v / X k \ lili 7. 14 , 21. 28. -51 lovnih mest in njihova perspekti- ------------ va na eni strani, na drugi pa Šolsko sistem nagrajevanja učencev, ki jih ne vzpodbuja k prizadevanju za boljše učne uspehe v šoli. Če bi ostali samo pri tem ugotavljanju učnega uspeha, potem bi lahko marsikdo očital enostransko obravnavo tega vpraša- no vpliva na delo in uspeh v šoli. Na splošno lahko trdim, da je učni kader v tem času zadovoljivo opravil svojo nalogo. S tem pa ne mislim, da ni mogoče dela še izboljšati. Mnenja sem, da bi učni kader moral opustiti v bodoče nekatere pomanjkljivosti, ki niso v skladu s pedagoško metodičnimi načeli vzgojno izobraževalnega procesa kot npr.: — pridrževanje šolskega urnika, nost pri delu. Naj bo izostajanje opravičeno ali neopravičeno, v vsakem primeru so posledice enake, posebno še takrat, ko ni mogoče pravočasno pripraviti nadomestila. — utrjevanje učne snovi ni povsod sistematično, ampak več ali manj kampanjsko pred redovalnimi konferencami, kar nehote tudi učence navaja h kampanjskemu učenju. Tako pridobljeno znanje pa ni ijrajno. Zato je tako utrjevanje im izpraševanje nezaželeno, mogoče celo škodljivo — posebno pa bi omenil organizacijo učne ure, ker je od te v veliki meri odvisen način podajanja snovi in seveda tudi sprejemanje podane snovi. Pri organizaciji učne ure mislim na njeno pripravo, ki vključuje strokovno, metodično in psihološko pripravo na obseg in globino snovi. Seveda pri taki pripravi učne ure ne moremo izključiti učencev. Priprava naj torej določa tip učne ure, ki je lahko ura začetnega seznanjanja, ura oblikovanja pojmov, ura ugotavljanja zakonitosti, ura utrjevanja in preverjanja znanja, navadna ura in kombinirana ura itd. Če bomo v bodoče v vzgojno izobraževalni proces vključili še te izboljšave, potem lahko predvidevamo boljši učni uspeh. Omenil sem samo nekatere probleme z leto Raz- Štev. red predm. Zaključni I. polletje '/o sr. oc. Uspeh II. polletje % sr. oc. izpit % sr. oc. 1960/61 1 9 60,00 2,96 80,00 3,21 — — 1 10 63,28 2,96 80,60 3,18 — — 1961/62 2 10 61,76 3,07 97,06 3,39 70,58 3,35 povpr. 1962/63 10 52,74 2,79 71,56 3,00 91,79 3,25 1 10 36,38 2,69 54,54 2,77 — — 2 9 48,75 2,72 75,00 3,15 96,55 3,08 1963/64 1 11 50,92 2,61 57,08 2,62 2 9 53,34 2,70 73,33 2,86 100,00 3,27 1 13 51,00 2,64 67,57 2,80 — — 2 11 49,22 2,77 58,97 2,99 100,00 3,30 Tabela II prikazuje učni uspeh PGS od ustanovitve dalje. Tabela III Šolsko leto Raz- red Štev. predm. _ Zaključni U s p L polletje II. polletje e h izpit 7o sr. oc. 7o sr. oc. 70 sr. oc. 1 11 80,93 2,86 95,23 3,43 — — 1957/58 2 10 83,33 2,87 90,00 3,40 — — 3 11 64,28 2,88 75,00 3,25 80,95 3,47 1 11 52,17 2,92 65,20 3,15 — — 1958/59 2 10 71,43 3,26 80,00 3,35 — — 3 11 56,80 3,06 86,67 3,40 86,54 3,50 2 10 50,60 3,10 71,40 3,50 — — 1959/60 3 12 70,00 3,15 85,00 3,54 100,00 3,47 3 12 70,00 3,22 84,21 3,41 78,75 3,82 — 11 66,62 3,04 81,41 3,38 86,06 3,56 Tabela III prikazuje učni uspeh IGS v zadnjih letih.. Diagram prikazuje gibanje proizvodnje za prve dni v mesecu avgustu. Zaenkrat krivulja preveč umirjeno poteka po črti pri 80 odstotkih. Delno bo na to vplival tudi nov način ocenjevanja dosežene proizvodnje. Po tem načinu bomo odslej ocenjevali doseženo proizvodnjo v dejanski vrednosti, to je v dinarjih in ne kol doslej — v tonah. Boj za tonažo je nemalokrat gnal ekonomske enote tako daleč, da so le-te v svojo realizacijo plana vstavljale tudi nekvalitetne izdelke. Praktično smo tone seštevali, čeprav je bila v resnici finančna realizacija dosti manjša. Možnost Izvoza na grško tržišče Po podatkih, ki smo jih prejeli od našega posrednika, ima Grčija registriranih približno 140.000 vozil, od tega 40.000 kamionov in av-tobusov. Največ kamionov je nosilnosti do ene tone, in sicer 19.000, od eno do tri tone 10.000, od tri do pet ton 7000 in nad pet ton 5000 vozil. V glavnem se za ta vozila uporabljajo gume naslednjih dimenzij: 7.50-20 30 8.25-20 25 % 9.00-20 25 % 11.00- 20 15% 12.00- 20 5% Celotni grški .vozni park se sestoji iz uvoženih vozil iz različnih držav in vseh mogočih firm. Največji del tovornih vozil je iz Zap. Nemčije, medtem ko so osebna vozila uvožena v glavnem iz Amerike, Zapadne Nemčije in Italije. Vozil domače proizvodnje nimajo. Potrebne gume za svoja vozila Grčija pretežno uvaža, saj domača tovarna Pirelli-Hellas, ki je bila zgrajena s pomočjo italijanskega kapitala, pokriva le 25 odstotkov vseh potreb oziroma dva milijona dolarjev. Poleg tega pa Grčija uvozi letno še za približno osem milijonov dolarjev avtogum. Prvo mesto pri izvozu na grško tržišče imajo Amerikanci, sledijo pa Angleži, Nemci in Italijani. Prodaja uvoženih gum je organizirana na bazi zastopništev in firme poslujejo pod originalnimi imeni. Na grškem tržišču prodaja preko 50 firm, med njimi skoraj vse svetovno znane. Cene uvoženih gum so zelo visoke, ter praktično domača proizvodnja, to je Pirelli-Hellas ne more vplivati na znižanje cen svetovne konkurence. S tem imamo tudi mi možnost prodaje po višjih cenah, vendar šele takrat, ko se bo naša kvaliteta približala kvaliteti gum, ki jo imajo poznane svetovne firme. Na grškem tržišču prodajajo gume s kreditiranjem od šest do devet mesecev. A Na grškem tržišču prodaja ” preko 50 firm, med njimi skoraj vse svetovno znane. Zahteve v pogledu garancije kvalitete avtogum so zelo velike. Normalno se za tovorno pnevmatiko zahteva garancija 100.000 km in česti slučaji so, da kupci reklamirajo gume pri 70.000 km in tudi več prevoženih km. Pri izboru pa firme, ki ne morejo dati garancije 100.000 km, sploh ne pridejo v ožji izbor. (Nadaljevanje na 2. strani) Občinska skupščina ie potrdila predlog stanovanjskega naselja na Orehku Verjetno nam je vsem dobro znano, da je včasih teže priti do loka- vanj s kih enot, ki so s pravitai- cije in gradbenega dovoljenja, kot pozneje do stanovanjske hiše. Zaradi tega se je tudi naša zadružna gradnja zavlekla. K sreči je to vprašanje za nas skoraj rešeno, saj je na podlagi našega naročila Projektivno podjetje iz Kranja izdelalo urbanistični načrt za bodočo stanovanjsko sosesko. Po realizaciji tega načrta bo tu stalo 341 stanovanjskih enot, razvrščenih v kompleksu, ki meri preko 30 hektarov. V tej stanovanjski soseski sta s posebnim poudarkom predpisana vrsta in način stanovanjske gradnje. Za celotno naselje so predpisani štirje tipi stanovanjskih hiš, in sicer: atrijska vrstna hiša, stanovanjski enonadstropni dvojček, poseben tip vrstne enonadstropne stanovanjske hiše in visoko pritlična ali medetažna stanovanjska hiša. Puščica kaže mesto bodočega stanovanjskega naselja na Orehku. Kraj ima zelo lepo lego, saj je skoraj ob glavni cesti Kranj— Ljubljana in leži na ravnini. Petnajstega julija smo predložili celoten projekt urbanizacije Svetu za urbanizem pri Občinski skupščini v potrditev. Po obstoječih predpisih mora tak projekt potrditi Občinska skupščina in ga dati v javno razpravo med občane, da izrazijo svoje pomisleke in dajo morebitne pripombe na predlagani koncept urbanistične ureditve. Tak postopek običajno traja Zakaj guma stara? Pojav staranja gum je več ali manj poznan vsakemu, ki se posredno ali neposredno bavi z gumarskimi proizvodi. Pa vendar si vsak ne zna razlagati tega pojava ter ga ne zna ublažiti oziroma se ga delno dva meseca, nato gre izpopolnjeni prospekt v dokončno potrditev na Občinsko skupščino. V sedanji fazi dela smo se odločili, da ta dva meseca izkoristimo za to, da rešimo vprašanje odkupa zemljišča ter naročimo zazidalni načrt samo za tisto področje, ki ga nameravamo najprej zazidati. Istočasno pa smo naročili že posamezne načrte stano- kom o zazidanju tega območja predpisane. S ciljem, da naročimo take načrte, ki bodo v kar največji meri odgovarjali možnostim podjetja, ki je kreditor stanovanjske gradnje do 70 odstotkov od predračunske vrednosti kakor tudi poznejšim koristnikom oziroma zadružnikom, smo se posvetovali s skoraj vsemi projektivnimi hišami v Sloveniji. Končno smo se odločili, da damo v izdelavo vso potrebno gradbeno dokumentacijo Projektivnemu podjetju v Kranju zaradi boljše kontrole posameznih del pri rednem operativnem izvajanju gradbenih del. Načrte oziroma posamezne tipe stanovanjskih enot ne bi nadrobno obravnaval, ker smatram, da je za večino sodelavcev to nepomembno. Zadružniki pa bodo tako dobili potrebna pojasnila na sestanku ob priložnosti, ko bomo dali osnutke stanovanjskih enot v razpravo. PETER ŽIGANTE Možnosti izvoza... (Nadaljevanje s 1. strani) Glede kriterija reševanja reklamacij je firma Pirelli-Hellas na prvem mestu. Ta zamenja gumo brezplačno pri nekaj tisoč prevoženih kilometrih. To ima seveda kljub slabi kvaliteti pozitivne strani, ker kupci te gume zelo kupujejo. Kvaliteta naših gum po Izjavi našega posrednika, kar se tiče protektorja, prekaša marsikatero svetovno znano firmo, ima pa pripombe na kord in je po njegovem mnenju slabe kvalitete. Pogoji koriščenja gum so na grškem tržišču zelo težki. Razmeroma slabe ceste in privatni koristniki vozil često privedejo do reklamacij, ker preobremenjujejo vozila ali pa vozijo pod prenizkim polnilnim pritiskom. Prav tako so pogosti proboji gum. Imeli smo slučai Itn ie kunec reklamiral izogniti. Glavni povzročitelj staranja je vsekakor kisik, ki se ne glede na vrsto kavčuka in izdelka v manjši ali večji meri vrine v molekulo kavčuka. Pri izdelkih iz mehke gume ostanejo še vedno proste nezasičene dvojne vezi v molekuli kavčuka, te pa so zelo aktivne in se rade vežejo- s kisikom, ozonom ali peroksidom. Prav zaradi tega nastopi razkroj kavčukove molekule. Pod vplivom kisika in ozona pride do kemijske spremembe, ki jo imenujemo oksidacija, njeni produkti pa so peroksidi. V kolikor se v -gumi nahajajo že znani strupi kot so mangan, baker itd. ter njihove soli, pri višji temperaturi prenašajo kisik na že omenjene proste vezi. Posledice vseh teh škodljivih vplivov ali staranja gume se kažejo v opadanju fizikalnih vrednosti gume. V začetku opažamo slabšanje natezne trdnosti, nižjo elastičnost, guma postaja bolj mehka ali bolj. trda — odvisno od tega, kakšne komponente jo sestavljajo. Tudi lepljivost je zelo pogosta, v tem primem se na površini pojavijo razpoke in brazgotine. Pri vulkanizaciji gume iz naravnega kavčuka pride večkrat do p-revulkanizaci j e, ki nastane pod vplivom prostega žvepla. Le-ta se naknadno veže na proste vezi v molekulah, nastane zamrežena stmktura, ki je zaradi- tega neuporabna. Pri izdelkih iz sintetičnega kavčuka lahko nastopi zaostala polimerizacija in cikliza-cija, posledica tega pa je krhkost izdelkov. Sama svetloba je tudi zelo škodljiva za gumo, kajti v tem primem guma zelo rada poka, ter se njena površina spremeni. Prehaja iz gladke v hrapavo površino, včasih pa postane tudi lepljiva. Ta splošni pojav staranja gume velja za izdelke iz mehke gume, ker pri ebonitu ni več prostih dvojnih vezi, ki bi sprejemale kisik. Vzroki za staranje ebonita so največkrat sledeči: Toplota je največ ji sovražnik ebonita (poleg kakšne močne kisline), pod njenim vplivom abonit postane lepljiv in krhek ter se rad lomi. Pod vplivom svetlobe abonit spreminja svojo značilno barvo; na površini se izloča majhna količina žveplene kisline, ki je nastala fo-tokatalitskim potom. Za pospešitev fotokatalitske -reakcije odigrajo glavno vlogo ultravioletni žarki. Kljub že omenjenim škodljivim vplivom na ebonit lahko rečemo, da za normalno praktično uporabo ne dodajamo ebonitu sredstva proti staranju. Kot zaključek lahko rečemo, da v kolikor želimo povečati življenjsko dobo gume, poleg tega, da se zavarujemo s pravilno izbiro -sredstev proti staranju se moramo izogibati vseh naštetih škodljivih vplivov, kjerkoli je to seveda mogoče. T.T. Dopisujte v naš časopis i štiri gume prodajalcu kot tovarniška napaka in ni hotel priznati, da je proboj pri dveh gumah. Ko pa smo mi govorili z njim, nam je to povedal in je bil zelo vesel, da je imel priliko govoriti s proizvajalcem. Potrošniki gum namreč polagajo veliko pozornost na to, da lahko v slučaju reklamacij opozore direktno proizvajalca. Reklama je eden izmed zelo važnih faktorjev prodaje. Tu ni bilo niti z naše strani niti s strani prodajalca storjeno ničesar. Na tabli nad prodajalno sicer visi ime naše firme, vendar je komaj vidno. V kolikor mislimo grško tržišče intenzivneje obdelovati in doseči večji obseg prodaje, je nujno potrebno, da v prvi vrsti rešimo način reklamiranja naših proizvodov. Mi smo sicer na grško trižšče pričeli izvažati pred tremi leti, vendar v tem obdobju nismo dosegli večjega obsega izvoza. JANEZ PETERNEL Analiza dela in uspehov . . . (Nadaljevanje s 1. strani). Sola Raz- red Štev. predm. TJ s p I. polletje Vo sr. oc. e h II. polletje % sr. oc. Zaključni izpit % sr. oc. IGS tab. I 3 12 89,14 3,05 96,84 3,39 92,20 3,30 IGS tab. II 2 10 52,74 2,79 71,56 3,00 91,78 3,25 PGS tab. III 3 11 66,62 3,04 81,41 3,38 86,06 3,56 Ta tabela je -primerjalna in nam v povprečju pokaže uspeh posamezne šole. Takoj lahko opazimo, da je učni uspeh v IGš v obeh primerih boljši koit v PGŠ. Boljši uspeh je v % in srednji oceni, čeprav je v šoli bilo v povprečju več učnih predmetov. Procentna razlika v tabeli IV med posameznimi šolami ni tako očitna in velika, očitna pa je razlika v srednji oceni. Prav ta nam -pa ob analizi uspehov in znanja marsikaj pove. Zakaj so take razlike, je težko natančno odgovoriti. Mislim, da sta takim uspehom veliko pripomogla sam čas in oblika dela, ki sta dovoljevala več -možnosti za utrjevanje in poglabljanje v učno snov. Prav -tega pa v PGŠ zaradi časovne stiske primanjkuje in posledice so v slabšem učnem uspehu. O vsem tem smo že dalj časa razpravljali. Zato je bil -pred kratkim izdelam tudi predlog o spremembi izobraževalnega procesa -v šoli. O predlogu so razpravljali še tudi družbeni organi centra, ki so predlog potrdili i-n strokovne službe centra zadolžili, da ga z novim šolskim letom uresničijo. Sprememba v organizaciji pouka je taka, da bomo v bodoče opustili periodični sistem šolanja, kjer sta se sedaj nekoliko preveč delila -praktični in teoretični pouk, kot dve povsem samostojni dejavnosti. V resnici- pa je to enoten vzgojno-izobraževalni proces s povsem enakimi nalogami }n interesi. Nova oblika vzgojnega procesa se bo razlikovala od stare v tem, da bodo sedaj učenci en teden pri praktičnem im drugi teden pri teoretičnem pouku. Zato bo vsak letnik razdeljen v dve skupini, ki se bosta menjavali pri posameznem pouku. Iz tega lahko zaključimo naslednje: — povezali bomo teoretični in praktični pouk v homogeno enoto, ker bomo na redovalnih konferencah obravnavali celotni vzgojno-izobraževalni proces; — tesneje -bomo povezali teorijo s prakso in obratno, ker bodo učenci imeli možnosti, da vse nejasnosti razčistijo pri tem ali drugem pouku; — učenci se bodo laže aktivno zaposlili pri praktičnem pouku (delovnih mestih), ker jih bo sodelovalo samo polovica posameznega letnika; — učenci bodo pridobili več časa za učenje in s -tem večjo možnost za poglabljanje v učno vsebino strokovnih im splošnoizobraževalnih predmetov; — povezanost pouka bo omogočala stalno utrjevanje in izboljševanje delovne in šolske discipline; — strokovni predavatelji teoretičnih predmetov bodo lahko del učne vsebine -dopolnili pri praktičnem pouku (ogledi, tehnološkega procesa in posameznih strojev). Še bi lahko našteval, toda naj bo dovolj. Želim samo to, da bi zamisli v celoti realizirali in potem spremljali uspehe in neuspehe. Prepričan sem, da bo potrebno precej kolektivnega dela vseh prizadetih organov, da bomo organizirali tak izobraževalni sistem, kakršnega ustanovitelj potrebuje. Ko omenjam organe, mislim tudi na naše strokovnjake, ki bodo morali povedati svoje mnenje in nam signalizirati vse pomanjkljivosti. Samo s takim delom lahko pričakujemo več kot nam obljublja začeta sprememba. Ne samo to, strokovnjaki bodo morali povedati še marsikaj drugega, ker zanje usposabljamo mlade kadre, ki so željni znanja. Prav zato se mi zdi potrebno omeniti, če je sedanja razdelitev učencev pravilna, če omogoča zadosti znanja za ozko strokovno specializacijo, če je specializacija lahko brez temeljnega znanja polizdelkov, če posamezni poklic omogoča mlademu človeku izrabo vse njego-ve energije, želje, vprašanja. Zato bi pozval vse člane delovnega kolektiva, posebno pa strokovne službe, da nam pomagajo pri reševanju celotnega vzgojno-izobraževal-nega sistema v podjetju. Jože Kocijan upravnik PGŠ Izid žrebanja nagradne križanke iz 19 številke Za nagradno križanko, objavljeno v 18. številki našega časopisa, smo prejeli 104 rešitve. -Prvo nagrado je žreb namenil Matiji Ger-bajs, in sicer 6000 din, 3000 din prejme Mirko Selinšek, Jože An-tolin 2000 din in Jože Bukovšek 1000 din. Istočasno smo žrebali tudi nagradne quize o prometu, ki so bili objavljeni v osmi, deveti, deseti in enajsti številki našega časopisa. Izžrebani so bili masledmji sodelavci: Francka Kolman, Alojz Troj ar, Francka Rakovec, Marija Šifrer in Milka Dražumerič prejmejo po 5000 din. Čeprav omenjeni članek ni bil sporen, vendar kaže na to, da se člani našega kolektiva le zanimajo za probleme izven delovnega mesta, posebno v primerih, ko gre za naše surovine. Kaže pa tudi na to, da smo včasih preskromni, in da širši krog naših sodelavcevi niti ne ve, koliko prizadevanj je potrebno za rešitev takega problema. Odgovor na članek, kal le to? V 19. številki našega časopisa ste na tpm mestu lahko brali prispevek, v katerem avtor sprašuje, kaj bo z odipadnim kor dom, ki se nabira v obratu II. Nekaj dni po objavi pa so nas poklicali sodelavci iz SOP in nam vso zadevo razložili. Že nekaj časa sodelavci SOP delajo na tem, da bi se vsi odpadki od gumiranega korda koristno uporabili. Skupaj z razvojno službo so izdelali poizkuse — in so uspeli uporabiti ta material, ki ima svojo vrednost. Zdaj že redno izdelujemo predpražnike, odbijače in prešane plošče in tako lahko upamo, da se bodo kupi manjšali in ne večali. Nezgode v luliiu Samo en mesec je od tega, ko la poškodbo dveh prstov na desni smo v našem časopisu napisati, roki petnajstletnega fanta. da je bilo v juniju najmanj po- n • nemrodn nam nnnovno škodb in najlažje v letošnjem Upisan? nezgo,da nam ponovno letu in tudi nekaj let nazaj. Zato Sovon, da so dvovalji se vedno pa nam bo julij bolj tragično zelo nevarni stroji, kljub vara-ostal v spominu. V tem mesecu se vanju s prsno varnostno1 prečko, je zgodila nezgoda, ki je zahteva- Posebno to velja za majhne dvo-la življenje mladega in pridnega valjčnike, kjer je nemogoče varo-sodelavca Petra Rakovca, 'ki seje vati tako, da ne bi bilo mogoče ponesrečil med rezanjem kavču- z roko priti v rege med valje, še gd-iotim'.v valjarni obra- ^0jj nevarno pa je delati poleg ta II. Prepričam smo, da je ne- , ... .. ... zgoda takoj z vsemi podrob- dvovaljcmkov z neurejenimi varnostmi odjeknila med našim ko- mjtnimi napravami, katere^ neka-1 aktivom, zato je tu ne bomo še teri namenoma onesposobijo, enkrat opisovali. Poleg opisanih nezgod je bilo v Precej težka nezgoda se je pri- juliju še pet poškodb, od katerih petila tudi v valjarni I. Vajenec so ib;]e obratne ena na poti Avgust Lutar je na dvovalju »Bo- iz službe in ena med prevozoim rovo« hotel predgrevati material . x t TT n_ ^ r • za brizgalni stroj. Ko je zagnal 12 obrata 11 v obrat T- m sicer: 2—3 kg težko zmes med valje, mu ® K. F. iz pnevmatikame II se je mednje zašla tudi desna roka. je poškodoval 1. 7. Konfekcioniral Sreča je bila v tem, da mu valji je plašče. Ko je hotel namestiti roke niso potegnili v rego, am- ^ično jedro, je opazil, da na ,kon- ofzmes.JKerTe dvolafčriik maj- Akcijskem bobnu navita hlačnica hen, ponesrečenec niti ni upora- korda ni upognjena navzdol. S bil varnostne prečke, ampak jo prsti jo je popravljal, ko je že pri- z žičnimi jedri, je uščipnilo na kaza- in moramo tega trgati stran, to pa naprej predelujemo v izdel- hitro udaril prednjo prečko in za- lec leve roke. Boloval je 10 dni. ▲ Na sliki vidite celo »skladovnico« izdelkov, ki jih izdelujemo iz je hotel izvleči, kar pa ni uspel, bliževal obroče ^ korda. Med kordom, ki ga dobivamo, je tudi tak, ki je preširok Šele na njegov vzdih je sodelavec Pri tem ga je u ke, ki jih vidite na sliki. ustavil stroj. Nezgoda je zahteva- Zadružniki so pričeli s proizvodnjo žlindrih zidakov Dejali boste: no, končno smo le pričeli s prvimi pripravami dela. Da, tako je. Pričeli smo in se ne bomo ustavili toliko časa. dokler ne bo zgrajeno zadružno naselje skupno z vsemi objekti komunalnega in družbenega pomena. Le-ti so predvideni in neobhodno potrebni za tako stanovanjsko sosesko, v kateri bo imelo 280 sodelavcev podjetja svoj novi dom. To bo res pravi dom, ki ga bo vsakdo znal ceniti, saj bodo lastniki vložili v stanovanjc vse, kar je v njihovih močeh. Peter: »Delamo pod neugodni-^ mi vremenskimi razmerami!« Ko analiziramo dosedanje delo in izkušnje prvega tedna, sem vedno bolj prepričan, da je naš delovni človek pripravljen vložiti vse svoje sile za rešitev lastnega stanovanjskega vprašanja. Večina naših bralcev verjetno ne ve, da ima stanovanjska zadruga svoj stroj za izdelavo žlitn-drinih zidakov, ki je bil izdelan v mehanični delavnici1 obrata I. Ka- Naš delovni človek je pripravljen vložiti vse svoje sile za rešitev lastnega stanovanjskega problema. # N. J. z Vrhnike se 'je poškodoval 9.7. Pri menjanju tesnila mu je spodletela dovodna cev ter mu pritisnila mezinec desne roke ob cilinder tako, da mu ga je zmečkalo. Boloval je 21 dni. S G. F. iz pnevmatikame II se je poškodoval 26. 7. Ko se je peljal z motorjem domov, mu je spodrsnilo na mokri cesti, zaradi tega je padel in se udaril na desno roko. Boloval je 3 dni. @ S. F. iz pnevmatikame I se je poškodovala 28.7. V stroj za konfekcijo žičnih veloplaščev je polagala na novo vpeti žici gumiran trak velokorda. Ko' je še držala za obrobo korda, je z nogo' že zagnala stroj, pri tem pa ji je žica pritisnila ob napenjalni valj kazalec leve roke in ji odščipnila del kože. Bolovala je 14 dni. ® K. F. iz službe za onganizaci- Zakal takšni odnosi? jo proizvodnje se je poškodoval 17.7. Z mopedom se je peljal iz Ekonomska enota premazo - dohodek po normi, ne pa tudi po' obrata II v obrat I. Na ovinku v a 1 n i c a je ena najmanjših učinku, ker ravno ponderji in fak- je zapeljal na masten madež, kjer . . .„ . proizvodnih enot v našem podjet- torji za izračun osebnih dohodkov ga je spodneslo, da je padel in se . paciteta stroja je precejšnja. Na Zaposluje le 21i sodelavcev, niso realni in dopuščajo, da delav- udaril na levo ramo. Boloval je Ce hočemo pričeti s postopno njem bi. lahko naredili 100 zida- y njej izdelujemo gumirano bla- cev ne stimuliramo po njihovem 19 dni gradnjo naselja, moramo vzpo- kov na uro, če bi bil postopek go in lepila. Ti izdelki zahtevajo delu. Delavci spoznavajo, da niso Navedena nnškodihe ^ zahtevale redno s tem, tudi izdelati potreb- odvoza in vskladiščenje opeke me- velike količine raznih vnetljivih pa nagrajeni za tisto, kar naredijo, 6g d , d ■ bolovania vendar no število zidakov različnih di- ;n .tv,„r,en«t, tonil v davnem zato sn nezadovoli.nl. Obračam se os aeiovmn am boiovanja venaar menz,j. rrecmcevamo, ca 01 mo- h“n m prilagojen sodobnim ^Jtru^th to^l. V glavnem zato so^nezadovol^ Obračajo se prj vseh poškodovancih stalež še rali do nrihodnie gradbene sezone Postopkom dela. Zaenkrat je le uporabljamo benzin,. benzen, ace na komisijp za osebne dolioclKe v ni ,zaklljlUČelL poleg .tega pa je bilo narediti naimani 100 000 onečnih želja, da bi čimprej prišli do svo- ton m etilaceton. Tri četrtine teh enoti, ta jih posLje referentu za g jjg dni boiovanja zaradi nezgod narediti najmanj lOU.ttUO opecnm J r J, nraani7ira1i topil izhlapeva v ozračje delovne- osebne doliodke podjetja, ta pa v nreiišniih mesecih Torei skunai - bloketov d,menz,je 40 X Jega obrata k er bi organiziral ostora in tako idelavci ki v jim razlaga po zakonih in para- ^ Mn v iuld,? 196 dni bolOTania 30 X 2°. delovne postopke tako, da bi bil femP prostom delajo, n^pr^stano grafih, ki jih delavec ne razume, na^dfm Tdu Ce bo kdo rekel, da je to račun uclnek 'dela cim vecjl- vdihavajo mešanico plinov, ki kaj in tako se vrne v svoje delovno p®jštPej- ge j d smrtnega pPime. brez krčmarja, se moti; je povsem Z dobro voljo in ob velikih fi- slabo vpliva na organizem človeka, okolje z mislijo, da ga nihče ne ^ mednarodnem dogo- realno postavljen z ozirom na žičnih naporih nam bo uspelo iz- Delavci premazovalnice delajo razume. Zaradi tega delavec več vo’ru priznavajo vse članice Med- izkušnje, ki smo jih dobili v polniti obljubo, ki smo jo dali vsak po svojih sposobnostih in ne ve. na koga naj se obrne, kajti narodne organizacije dela, katere enem tednu poizkusne proizvod- na začetku tega članka, da ne vsak se trudi, da izdela čim več povsod dobi isti odgovor: Sami članica je tudi SFRJ in znaša 7500 nje. V tem tednu je bilo namreč bomo odstopili, dokler naselje ne in čim kvalitetneje. Zavedamo se, upravljate, sami si tudi delite! delovnih dni, potem lahko vsak narejenih 1841 komadov zidakov bo zgrajeno. Po drugi strani pa da j.e dohodek odvisen samo od Posledica takega razdeljevanja sam ugotovi družbi povzročeno v skrajno težkih pogojih, saj je to simbolizira ekonomsko moč kvalitete izdelanih izdelkov, trdim osebnih dohodkov je, da delavci škodo. --------------------------------- da de,avci prejema]° 0Sebni zanemarjajo delo, nimajo volje do Upamo in želimo, da se kaj dela in občutka odgovornosti; v takega ali podobnega kot se je enoti so delovni odnosi skaljeni, zgodilo v juliju pri nas ne bo Rezultati tega pa se kaj kmalu več ponovilo in mislim, da je to Komisija (za izume in tehnične pokažejo v slabi kvaliteti in škar- želja slehernega člana kolektiva, izboljšave sporoča vsem tistim, ki tu Mislim pa tudi, da so posa-so dali komisiji za racionalizacije m0zne sl,yžbc oziroma posamezni svoje predloge, da jih je registn- so,deiavci dolžni pomagati, saj je rala, in sicer: tudi njihov osebni dohodek odvi- ® predlog št. X-200/40 »Emul- sen od dela nas vseh. bilo treba začeti popolnoma uu podjetja kj v skrbi za svojega začetka, ker nismo imeli nobenih deil0vnega človeka ne štedi s sred-izkusenj. Delamo pod neugodni- stvj_ Zavedamo se da je naša mi vremenskimi pogoji saj pote- skupna želja ustvariti čim več ka delo na prostem V kolikor ne dobrin za splošno potrošnjo, bomo imeli posebnih težav z od- govornimi gradbeniki v podjetju, PETER ŽIGANTE OBVESTILO RUDI NADIŽAVEC bomo do jeseni postavili lasten obrat. V njem bomo lahko delali poleg zidakov tudi druge gradbene elemente, ki jih bomo pri gradnji potrebovali. 100 zidakov na uro bi lahko izdelali, če bi bil postopek odvoza in vskladiščenja zidakov mehaniziran in prilagojen sodobnim postopkom dela zija za opraševanje brizganih surovcev«, od 26. 5.1965 @ predlog številka X-200/41 »Povečanje brzine trovaljčnega ka-landra za dubliranje korda v pnevmatikami II«, od 26. 5. 1965 ® predlog številka X-100/101 »Odprava silikona kot notranji premaz žičnih veloplaščev«, od 26. 7. 1965 ® predlog št. X-100/100 »Zožen j e korda pri hlačnici dimenzije 11.00-20«, od 4. 8.1965 @ predlog številka X-100/79 »Brizganje lažjih velozračnic«, od 14. 7.1965 ® predlog številka 326 »Tiskanje etiket za rivalit cevi«, od 6.8. 1965 Avtorji predlogov bodo o rezultatih obveščeni pismeno ali pa preko našega časopisa. MIRO JOVANOVIČ Vrsta poleg vrste! Skoraj dva tisoč komadov zidakov so naši zadružniki naredili v enem tednu. Požrtvovalno, kaj! -kateri so mam že rekli slabe, drugi ipa tudi dobre stvari ma račun kuhinje in postrežbe. Sedaj, ko lahko dam lastno oceno, lahko rečem-: Odlično! Res ne pretiravam, ker verjamem, da je prav malo takih, ki mi -tega ne bi potrdili. Če je pa -kak očitek zaradi hrane, je -lahko samo na količino, ker — bog .pomagaj — nimamo vsi enakih želodcev. No, pa tudi tisti -so lahko dobili dodatek, če -so ga hoteli, kajti upravnik je -to v pogovo-m vsakemu zagotovil. Torej, -priprava hrane im količina zaslužita samo pohvalo. Preventivna požarna zaščita v delovni organizaciji Človek je najprej ' uporabljal ogenj zato, da se je ob njem grel. Kmalu pa je spoznal tudi druge možnosti njegove uporabe; z njim je krčil gozdove in s tem pridobil rodovitno zemljo in prostor za do- tukaj je treba imeti razumevanje, sovražniku. saj to ni profesionalno -gostinsko čeprav je človek že zelo zgo- manjša sredstva kot -pomoč gasil- osebje in bi nekaterim nestrpne- daj znal ravnati- z ognjem, ga &kim organizacijam. Ta zakon pa žem -(na srečo takih ni bilo v naši zadrževal na ognjiščih in v pe- j’e tuc*1 f°™iranje raznih izmeni) le kazalo, kot pravi Pepe čeh, se je ta dostikrat razširil in gasilskih organizacij kot p ros o- Lez'nga, postreči knjižico o lepem uničil človekovo imetje. Zato je gUvrate ^“asUske četeUSprostovol1j- vedenju. človek vzporedno z uporabo og- ^Tinrstrijlkrčete srusTa- Malo razočaranja smo doživeli n-ia ™i,shti tudl na zaščito navijali privatniki, poklicne in le pri postrežbi, pa več pri cenah Pre^ požarom. obvezne pa javni organi. V teh pijač, ker nam je tovariš Žigante V prvih začetkih je bila borba z četah so delovali upravni in na -v eni zadnjih številk našega ča- fe izbrana' n^letml! 'skupinah A V prejšnji številki našega glasila smo vas, dragi bralci, obvestili sofP^a zatrjeval, da bodo po želji • ' ^ šele lDOZ;nJe. organizacij. Z izborom članstva se ^ o fluorografski akciji, ki se bo vršila v začetku septembra v gostov stregli -tudi na plazi. -No, _ P Jnastanku večjih naselij j® morala strinjati tudi višja ga-naši občini, še enkrat opozarjamo vse člane kolektiva na to. če pa je kdo hotel kaj naročit, je Jk;asne. držav _ ;e zaščita pred silska organizacija. Seveda pa je Posnetek je z zadnje fluorografske akcije pri nas. moral sam priti ponj, ker tovariš D()žarQm dobila organiziran zna- bil° takšn° gasilstvo popolnoma iz -točilnice pač ni mogel nositi čaj. To ,so ,bili ^ zametki proti- odvisno_ od organov tedanje obla- TilHi 11 rrilfvnniri ie lenn pijačo tudi na plažo. Sicer se mi požarnih ukrepov, gasilstva. V naši Si‘v/d/KI™ TUfli V CriKVeniCS JB IBPO pa hg je glede postrežbe pre- državi je bila izdana prva uredba gas^s^'a lemrbQU vavl'anV'a V eni zadnjih številk našega ča- tujcev, ko pa je nekdo omenil cej počasen, vendar kljub temu o'^ščiti pred požarom v kn^e- ' Danes^mrmo^^Mh or-ga- sopisa je uredništvo pozvalo leto- njihove devize, je spet zavladalo dobrosrčen in prijazen. vim r iji ea • . JeJ J® 1 nizacijah formirtme tudi komisi- vailce na sodelovanje oziroma naj vedro razpoloženje. Tako, da smo g gvojo družinico sem prav za- ci-rh;011^ ^mnst^nvpri ^Tiožari i® 23 Pfž31"110 varnost, ki jo sebi se oglasih in napisali kak pri- tudi ta del poti čeprav precej dovo]jen m inaS dom v Cri- Lta 1933 paT bil izdan zakon Javljajo tudi strokovni sodelavci apevek o tem kako in kie pre- polževski, kar dobro prestah. Ob .. . . i-e:a pa je on izuan zukuii ^ i-r.ipVti.7i, Vnmiciie .m-ain NvlJZjo tvojtetni dopust. kvemci. Edmo. kar nas je preše- 0 organizaciji gasilstva. Z Jaz sem se oglasil šele po do- M tSS^SATSi čSM*«.*; St« 2; 5SS „,srPOlr™° med počitnicami. Iz Kranja smo hodu nove_ izmeme do manjše ne vem, -toda zdi se mi, da bi £ v svojih proračunih predvidela -IVAN PETRIČ poklicni gasilec se odpeljali ob pol šest-ih zjutraj zmede itd. Pa vendar ni bilo tako; bila to usodna napaka, kajti po in po zelo udobni vožnji okrog Na naše zadovoljstvo je tovariš vsem| )kar se sedaj pri n-as dogaja, 10. ure prispeli v Crikvenico. Tudi upravnik . kar hitro urejeval vse bodo Daši ljudje imej; iprav ma,i0 vreme nam je bilo ^naklonjeno, z ^ak™^—- možnosti letovati nekje dmgje. A|| pOZnatB S¥0j kOlfiktiV? čeprav je -bilo do n-asega prihoda kom, tako da smo mn ze eno imani ver tudi ,ne lbo ved no- precej oblačno in ne najtopleje, “ro -po prihodu, na »svoji ze-milji« ' T k ;.mnmn slmrai D3 bi združili koristno s prijet- Slika dve predstavlja del velike- Le pred Reko smo »padli« v kolo- m uživali plavajoč po -gladim na- v ' „ , nim, objavljamo tokrat nekoliko ga stroia v valiarni II tretja pa no in vožnja 12 kilometrov na šega -lepega Jadrana. edino možnost nas dom. drugačni kviz. Marsikdo -bo takoj f, J ILIt , uro je (marsikoga »vrgla iz tira«. ^ Tudi »start« v menzi smo pri- Prosil bi tovariša žiganta, da o ugotovil, kaj slike predstavljajo, 1S aP a v -p L Nekaj krepkih je padlo na račun čakovali z nestrpnostjo, kajti ne- Sltvarj v zvezj z -naši-m domom v nekaterim pa bo verjetno malo Za rešitev ni potrebno, da slike Crikvenici napiše kaj več, saj -to teže, toda menim, da je takle izrežete iz časopisa — zadostuje, gr* delavec Andrej Valenčič — vulka- resno zanima večino članov na- način poznavanja naše proizvod- da na list papirja napišete čemu ^ nizer tehničnih cevi in Drago šega kolektiva. Morebiti -bi kazalo nje , pristen. V pomoč Pri rese- nam ti _stroji oziroma deli stro- " vulkanizer prešanih iz- narediti mekakšno anketo o tem Vanju pa Vam ,bomo le nekollko sluzijo. Rešitve oddajte do narediti neutaicsno anKato o tem 28. tega meseca dežurnim vratar- mmm Mrak delkov; Podjetje so zapustili: Vinko -Rogelj — starostno upokojen, Peter Vulič in Henrik Ce- pomagali. V času od 21. julija do 15. avgusta 1965 so se na novo zaposlili: -v - m ,. „„qv;t.;1o Alojz Rogelj. - ključavničar II. - samovoljno prekinila j ma-sticer kavču- d®to- Ludvik Polajnar - spora- h vprašanju, predno -se sprejme kak Slika ena in štiri predstavljata jem ali v uredništvo. Za pravilne dokončen sklep. dva naša stroja, prvi je v o-bra- rešitve -pa bo žreb razdelil tri na- VULE CI-CMIL tu I, drogi pa v obratu I-I. grade po 1000 dinarjev. Peter Bogataj ka, Karolina Bizjak, Jožica Boži- zu-mno, Dušan Rebolj — -po odpo- ček in Vera Meglič — šminkanje, vadnem roku; Janez Krišelj in Stefan Zrinski — PRIRASTKI V DRUŽINAH mešanje zmesi na dvovalj-u -pod Karlovčec - hčerko, mikserjem, Ladislav Mraz - rol- Francto Gracar _ si Marija kanizer presandi izdelkov, Rado- _ ko vika Rant hčerko, Marija Potočnik — hčer-sina, Marija slav Smrekar — vulkanizer za 5SK R Mir „k„ Moh„ valjčni kalemder, Marjeta Mitro- ~ sma' M»nnk« Moh«r vič, dipl. inž. kemije — vodja raz- hčerko, 1TTTTT„ vojne 'tehnologije, Anica Gladek VSEM MAMICAM IN NJIHO-— pomoč pri konfekciji' rivalit VIM MALČKOM ŽELIMO MNO-cevi, Tomislav Kos — dvoriščni GO SREČE IN ZDRAVJA. Prihranki, prihranki . . . Med prebiranjem poMetnega .poročila^ ki ga je dejanski smet podjetja obravnaval na svoji tretji redni seji pretekli .petek, je gotovo marsikoga zbodla na oči postavka 40.4 — pisarniški material. Zdi se neverjetno, kako so mogli v nekaterih ekonomskih enotah preseči porabo pisarniškega materiala za , sto, nekje celo za dvesto odstotkov, če Da so ekonomike enote s skoraj istim številm zaposlenih, ali pa celo večjim, le-tega izkoristile le 50 odstotno. Če računamo, da so bile planirane postavke porabe pisarniškega materiala realne, nikakor ne moremo mimo tega, da smo v samo polletnem poslovanju ob nekoliko manjši proizvodnji kat v la.nsk. letu. porabili za 3 milijone 200 tisoč dinarjev več pisarniškega materiala. Morda bo kdo vprašal, zakaj sem se ustavil pra\v tu. Zato, ker je to primer, ki jasno kaže našo razsipnost. Menim, da je bilo dovolj besed o .gospodarski reformi in prepričan sem, da jo je vsakdo ze tudi občutil. Mnogi izmed nas smo morali črtati marsikak izdatek iz svojega proračitna. Ko pa imamo opraviti z družbeno imovina, mislimo, da tu kaj takega ni potrebno. Toda milijon tu, milijon tam — in lahko bi bili naši osebni dohodki višji. Dragi sodelavci, zavedati se moramo, da s pretirano porabo pisarniškega materiala ne posegamo nikamor drugam, kakor v svoje osebne dohodke.