132 OTROK IN KNJIGA 120, 2024 | OCENE – POROČILA Uroš Grilc sklene: »Zato pričujoči strip nikakor ni bližnjica do izvirnika, je le ponižen poskus avtorske interpretacije v nekem žanru, ki je bralno-vizualen in ki omogoča tudi subverzivna podvzetja literarnega dela.« B A R B A R A H A N U Š PISMENOST ZA VSE: NOVI IZZIVI, NOVE PERSPEKTIVE Med 24. in 26. junijem je v Haniji na otoku Kreta v Grčiji potekala 23. Evropska konferenca o pismenosti. Organiziralo jo je  Helensko zdru- ženje za jezik in pismenost  (HALL: Hellenic Association for Language and Literacy)  skupaj z Zvezo evropskih bralnih društev  (FELA: Federation of European Literacy Associations). Tema konference je  bila Pismenost za vse: novi izzivi, nove perspektive. Na evropskih konferencah so tudi predavatelji iz neevropskih držav, priš- lo je 300 udeležencev iz štiridesetih držav, razpravljali smo o pomenu pi- smenosti in o spodbujanju branja. Svet se spreminja, zato se spreminja tudi de- finicija pismenosti. Ko govorimo o pi- smenosti, že dolgo ne govorimo več le o bralni pismenosti, pojavljajo se nove pismenosti, ki jih moramo obvladati za kakovostno življenje. Vsi ljudje nimajo dostopa do izobrazbe in nivo njihove pismenosti jim ne omogoča uspešnega vključevanja v družbo. Kaj lahko stori- mo za tiste, ki živijo v manj spodbud- nem okolju? Plenarna predavanja so imele Mary Kalantzis (Univerza Illinois, ZDA), Cathy Burnett (Univerza Sheffield Hallam, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) in Kate Cain (Univerza Lancaster, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske). Ostali predavatelji smo bili raz- deljeni v triinpetdeset skupin, udeležili smo se lahko sedmih okroglih miz in devetnajstih delavnic. Nižji rezultati na mednarodnih pre- izkusih bralne pismenosti so povečali zanimanje za raziskovanje pismenosti. Strokovnjaki so predstavljali izsledke raziskav v posameznih razredih. Vsi se strinjajo, da je treba definicijo pisme- nosti na novo premisliti in da osnovna pismenost ni dovolj. Raven pismenosti je treba dvigniti, kritična pismenost je v svetu, ki je poln izzivov, izjemno po- membna. Od stopnje pismenosti je od- visen tudi gospodarski napredek držav. Veliko predavateljev je govorilo o digitalni pismenosti. Svet postaja vse bolj digitalen, vzgojitelji in učitelji na to nismo pripravljeni. Učitelji pouču- jejo učence, ki učnega jezika ne znajo, njihovi materni jeziki so različni, po- zornost otrok kratkotrajna. Testi po- gosto preverjajo le branje, razumevanje prebranega in pisanje, izobraževanje ne sledi hitrim spremembam, ki zahteva- jo, da na pismenost pogledamo širše. Strokovnjaki so poudarili tudi, da je kritična pismenost širši pojem kot kri- tično mišljenje. Čeprav se vedno bolj zavedamo pomena pismenosti za posameznika in družbo, zaznavamo upad pismenosti in zanimanja za branje. Več predavateljev se je spraševalo, kako povečati motivacijo za branje. V Haniji so podelili nagrado za inovativno prakso na področju promocije bralne kulture. Prejel jo je finski projekt Words Matter. Pred dvema letoma je to nagrado preje- la Bralna značka. Na konferenci je sodelovalo veliko Slovenk. Referate smo predstavile Petra Potočnik, Petra Mikeln, Tilka Jamnik, Metka Kostanjevec, Sanja Šabeder Ja- ušovec, Veronika Rot Gabrovec, Ana Vogrinčič Čepič, Tatjana Vučajnk, 133 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 120, 2024 Urška Repinc, Romana Fekonja, Ta- tjana Lukovnjak in Barbara Hanuš. Profesorice Prve gimnazije Maribor so predstavile plakat in priročnik za spo- znavanje Evropske unije v predšolskem obdobju. Pokazale smo, da se na področju spodbujanja pismenosti v Sloveniji veliko dogaja. Slovenija bo organiza- torka naslednje evropske konference o pismenosti. Ob zaključku konference je Petra Potočnik vse povabila na 24. Evropsko konferenco o pismenosti, ki bo julija 2026 potekala v Ljubljani. Organiziralo jo bo Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS v partnerstvu z Bralnim društvom Slovenije in ostali- mi sodelavci s področja bralne kulture. Naslov konference je že določen: Pi- smenost: vrata v boljši svet. B A R B A R A H A N U Š SLAVISTIČNI ZNANSTVENI PREMISLEKI 7: PREUČEVANJE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI Oddelek za slovanske jezike in književnosti je v sodelovanju s Slavi- stičnim društvom Maribor organiziral 7. mednarodno konferenco Slavistič- ni znanstveni premisleki z naslovno temo Preučevanje otroške in mladinske književnosti. Konferenca je potekala 16. in 17. maja 2024 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Simpozij je odprl tri zaokrožene en- titete, ki so dokaj samostojne in hkrati soodvisne: (1) terminološka vprašanja, povezana z otroško in mladinsko knji- ževnostjo: tematologija, književne vrste in oblike bralnih gradiv, kanonizacija, medbesedilnost; (2) vrednotenje otroš- ke in mladinske književnosti, temeljni kriteriji; (3) teorije bralnega razvoja in branja: starost naslovnikov oz. raz- vitost sposobnosti bralne pismenosti mladega bralca ali bralke; kriterija dol- žine besedila in števila različnih besed v besedilu (povezava z gradniki bralne pismenosti, zlasti z gradniki besedišče, razumevanje besedila, kritično branje). Simpozij je naslavljal naslednja vprašanja: • definiranje terminov otroška knji- ževnost – mladinska književnost – književnost za mlade odrasle, • književne vrste v otroški in mladin- ski književnosti, • književni žanri in žanrski sinkreti- zem, • oblike knjig: slikanice (tudi slikan- ice brez besedila), stripi, ilustrirane knji ge in knjige brez ilustracij, • multimodalnost, • jezik v otroški in mladinski književn- osti, • kriteriji kakovosti v različnih izborih (nagrade, šolsko branje, branje za zabavo), • starostna stopnja in bralna zmož- nost, razumevanje prebranega, odzi- va na prebrano, • didaktika otroške in mladinske knji- ževnosti. Simpozija se je udeležilo 55 referen- tov, ki so predstavili 40 referatov (zara- di oddaljenosti nekaj tudi na daljavo). Jeziki simpozija so bili vsi slovanski jeziki in angleščina, enako je veljalo tudi za zbornik povzetkov, ki je dosto- pen na povezavi https://szp7.ff.um.si/. Konference so se udeležili referentke in referenti iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije. Mednarodnemu pro- gramskemu odboru je predsedovala red. prof. dr. Dragica Haramija. V zadnjih nekaj letih se kažejo – ne samo na Slovenskem – bistvene spre- membe pri nastajanju, oblikovanju, izdajanju in vrednotenju literarnih del, ki sodijo v otroško in mladinsko knji-