TRGOVSKI LIST ■ Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95S. LETO XII. Telefon St. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 30. julija 1929. Telefon St. 2552. ŠTEV. 88. Izpremembe in dopolnitve zakona o taksah. Za finančno zakonodajo je sedanja izvenparlamentarna doba jako plodna. Po noveliranju zakona o neposrednih davkih in zakona o državnih trošarinah smo dobili te dni prvo novelo zakona o taksah. Novela se tiče taksnih oprostitev, otnovne odmere taks, takse od nakupa državnih papirjev in srečk ter sporne takse. Krog oprostitev je z novelo deloma razširjen. Novi zakon oprošča taks stavbne zadruge državnih nameščencev in vodne zadruge ter določa pogoje, pod kojimi so oproščene plačevanja tako kmetijske in obrtniške zadruge v Srbiji in Crni gori, ustanovljene temeljem zakona z dne 3. decembra 1898. Dalje določa, da so vse vloge in vsi dopisi, naslovljeni na direkcijo rečne plovidbe v poslovnih zadevah, oproščeni takse. Z ozirom na nov davčni zakon urejuje novela tudi vprašanje, katere osebe se smatrajo za siromašne, da so kot take oproščene plačevanja taks. Za siromašne so se do sedaj smatrale osebe, ki ne plačujejo na leto več nego 10 Din neposrednega davka, odnosno vdove z več nego 3 nedoletnimi otroci, če ne plačujejo na leto več nego 20 Din neposrednjega davka. Z novelo so ti zneski davčnega predpisa zvišani od 10 Din na 60 dinarjev in od 20 Din na 120 Din. Glede obnovitve taksne odmere pooblašča novela ministra za finance, da sme v primeru, če se prepriča, da se je taksa na podlagi komisijske cenitve na škodo državne blagajne prenizko odmerila, odrediti ponovno oceno, čeprav je prvotna odmera takse že pravomočna. Praktično more to določilo prihajati v poštev v prvi vrsti pri kupoprodajnih pogodbah in ob prenosu lastninske pravice nepremičnin sploh. Za prodajo državnih vrednostnih papirjev (obveznic, srečk itd.) določa novi zakon, da je za vsako prodajo, če jo vrše privatne osebe, plačati: a) za vsaki komad obveznic, srečk in drugih državnih vrednostnih papirjev, ako znaša nominalna vrednost 100 Din ali manj, takso 50 par; b) ako pa znaša nominalna vrednost preko 100 Din, se pobira taksa 1 Din. Ta taksa nadomešča poleg takse, ki se plačuje ob prenosu premičnin, tudi takse za pobotnice, račune itd., ki se tičejo plačila kupnine. Glede sodnih taks odreja zakon, kakšne takse je pobirati, kadar gre za odobritev, odnosno izvršitev razsodb in odlokov inozemskih sodišč. Kadar gre za izvršitev takih razsodb in odlokov, se predhodno pobere taksa po tarifni postavki 173. in ena tretjina sporne takse po tarifni postavki 174. Obe taksi plača oseba, proti kateri naj se razsodba izvrši. Z novim zakonom je storjen prvi korak za noveliranje taksnega zakona, katerega se namerava postopoma izpremeniti in dopolniti. Med važna vprašanja, ki naj bi se po želji gospodarskih krogov ob tej priliki uredila, spada vprašanje taksne prostosti trgovske korespondence. To vprašanje za enkrat ni načeto. Prepričani pa smo, da bodo merodajni krogi, ki so ob ponovnih prilikah sami priznali nujno potrebo, da se to vprašanje zadovoljivo uredi, vsaj ob prvi prihodnji priliki skrbeli za to, da se trgovski korespondenci prizna vsaj pogojna taksna prostost. Prijava hranilnih vlog pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju. •Ker je z ratifikacijo od strani Poljske stopila v veljavo konvencija z dne 6. aprila 1922 in dopolnilni sporazum z dne 23. februarja 1925, se pozivajo lastniki hranilnih dn čekovnih vlog ter rentnih depozitov pri bivši Poštni hranilnici na Dunaju, da prijavijo, ako tega šfe niso storili, svoje terjatve upravi Poštne hranilnice v Beogradu. Rok za te prijave je do 1. septembra t. 1. Prijave, ki bi prispele po tem roku, se ne bodo upoštevale. 1. Lastniki hranilnih vlog morajo hranilni knjižici priložiti tudi domovnico ali potrdilo o domicilu, t. j. morajo dokazati, da so na normativni dan dne 26. marca 1929 prebivali in še danes prebivajo na ozemlju naše kraljevine. 2. Lastniki čekovnega računa zadnji računski izpisek svojega čekovnega računa. 3. Lastniki rentnih depozitov poleg rentne knjižice še potrdilo o državljanstvu. Prijave je treba poslati hkrati z ostalimi dokumenti naravnost Poštni hranilnici v Beograd. Poudarja se, da onim interesentom, ki so svoje vloge in terjatve .proti bivši dunajski Poštni hranilnici prijavili že meseca maja in junija 1928, ni treba ponovno pošiljati prijav Poštni hranilnici. Glede likvidacije vlog pri bivši Poštni hranilnici v Budimpešti se bodo kesne-je izdali posebni pozivi. Iz uprave Poštne hranilnice. URADNI TEČAJI ZA AVGUST. Finančni minister je za avgust določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleon-dor 218 Din, 1 zlata turška lira 247 Din, 1 angleški funt 27630, 1 dolar 56'85, 1 kanadski dolar 56\55, 1 nemška marka 13-58, 1 poljski zlat 6-40, 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7 92, madžarski peng5 9-93, 100 francoskih frankov 223, 100 švicarskih frankov 1095-70, 100 italijanskih lir 298, 100 holandskih goldinarjev 2286, 100 rumunskih lejev 34, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1514, 100 švedskih kron 1524, 100 norveških kron 1515, 100 španskih pezet 830, 100 grških drahem 73-80, 100 češkoslovaških kron 168-60 Din. ALZAŠKO H MELJSKO POROČILO. Strasbourg, 24. julija 1929. Tukajšnji nasadi stoje z malimi izjemami prav dobro. Predprodaja se je že začela po Frs. 400"— za 50 kg, to je Din 15-40 za kg, baza Žalec. — Najvišja cena za štaiersko blago je bila tu septembra. Fr« 1000, ali Din 42-— za kilogram, nainižia sedaj s Frs. 140-— ali Din 4-— za kg vagon Žalec. Vso se-zijo se je ir’-a!o zlasti prvovrstno blago in še koncem umita se je doseglo za neko lako ™-Mjo nad 15 Din vagon Žalec. Sredn>> in «’abo blago mora biti vsaj za csrmH-i znesek ceneje kot domači alzač' nriJeiek, vsled česar pride za frann •?’ •> trn v prvi vrsti vpoštev le prvovr«' < 'n lepo obrano blago. J. L. * • * Organizacija izseljenskih vlog. Spričo velikih izgub, ki so jih utrpeli naši izseljenci zaradi poloma Prve srbske zemljoradničke banke, Beograjske ujedinjene banke, Balkanske banke, Slavenske banke, Banke i šte-dionice za Primorje itd., je naša država ukrenila vse potrebno, da se izseljenske vloge v bodoče bolje zavarujejo in da se izseljencem povrne zaupanje do stare domovine, ki so ga izgubili. V januarju t. 1. so bila izdana zakonita določila, po katerih sme Poštna hranilnica kot državni denarni zavod sprejemati od izseljencev hranilne vloge v neomejeni višini. Izseljenske vloge do 250.000 Din se obrestujejo po 6% na leto, vloge preko tega zneska pa po 4%. Organizacija izseljenskih vlog je izvedena tako-le: Iz Francije se pošilja denar na čekovni račun št. 800-06, ki ga ima naša Poštna hranilnica pri Poštno-čekov-nem zavodu v Parizu. Denar se lahko vplača na vsaki pošti, vplačilni listi pa se dobijo brezplačno. Iz Nemčije se pošilja denar prav tako na naš čekovni račun št. 599-35 pri Poštno-čekovnem zavodu v Miin-chenu. Denar se lahko vplača na vsaki pošti, kjer se tudi dobijo brezplačno vplačilni listi. ' Iz Zedinjenih držav Amerike in Kanade se pošilja denar po pošti z nakaznico »money order«. Te nakaznice se dobivajo na vsaki posti brezplačno. Ker je v teh deželah zelo razvit promet z bančnimi čeki, je tako urejeno, da se lahko pošiljajo vloge tudi na ta način. Iz Južne Amerike je za zdaj mogoče pošiljati denar samo z bančnimi čeki, a kesneje bo uvedla Poštna hranilnica po poštnih upravah južno ameriških držav direktne zveze z vsemi poštami. Izseljenske vloge se zaračunavajo v centrali Poštne hranilnice, in sicer v dinarjih, a tuja valuta, ki jo izseljenci pošiljajo, se zamenjava pri Narodni banki po originalnem borznem tečaju brez odbitkov. Izseljencem se pa seveda lahko izplača vloga tudi v denarju države, v kateri žive; denar se tedaj zamenja po dnevnem borznem tečaju. Da bi izseljenci čimbolje spoznali to vrsto poslov Poštne hranilnice, je natisnjenih 50.000 brošuric s podrobnimi navodili. Brošurice se dobe tudi pri Poštni hranilnici v Ljubljani brezplačno in je v interesu vseh, da se naši izseljenci seznanijo z ugodnostmi, ki jih jim nudi nalaganje prihrankov Pri Poštni hranilnici kraljevine SHS. NOVE TELEFONSKE ZVEZE SLOVENIJE Z INOZEMSTVOM. Po odobrenju ministrstva javnih del in pošte se otvorijo s 1. avgustom direktne telefonske zveze na progah Domžale—Dunaj (triminutni govor stane 4-20 zl. frankov), Maribor— Bregenz (3-65 zl. frankov) in Šoštanj —Dunaj (3-45 zl. frankov). anketa o rudarskem zakonu. Anketa zastopnikov delodajalskih in delavskih korporacij, ki se je imela začeti včeraj na vabilo generalne direkcije rud v Beogradu, se je odložila, ker so zastopniki gospodarskih korporacij izjavili, da se jim ni poslal načrt zakona in da je treba za izjave v načelno tako važnih vprašanjih predhodnega zaslišanja in posvetovanja z interesirani-mi podjetji. Anketa se bo vršila najbrie črez mesec dni. Industrija in splošna carinska tarifa. (Referat Ivan Mohoriča, tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na konferenci zbornic dne 26. in 27. maja t. 1. v Novem Sadu.) 1. Gospodarska struktura naše države kot temeljna podlaga naše carinske tarife. Naša država ima po svoji gospodarski strukturi v pretežni meri agraren značaj. Naravno je, da mora priti to temeljno dejstvo v splošni carinski tarifi do svojega izraza in sicer v tem, da se carinskopolitični zaščiti interesov kmetijstva in pospeševanju poljedelstva posveča prvenstvena pažnja. Naša današnja avtonomna carinska tarifa od 1. 1927, ki je zgrajena na prejšnji tarifi kraljevine Srbije od 31. marca leta 1904, ki je bila po vojni razširjena in pri-lagodena gospodarskim prilikam kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vpošteva v polni meri to osnovno dejstvo. Toda bila bi fatalna pogreška, ako bi se obenem in paralelno z zaščito agrarnih interesov ne vpoštevalo tudi potrebe pospeševanja domače delavnosti in ne posvečalo pažnje zaščiti interesov naše industrije. Mi namreč, četudi bi sami hoteli, ne moremo ostati izključno agrarna država in to iz več razlogov. Agrarni protekcionizem Srednje Evrope, na katere tržišča je naš izvoz poljedelskih izdelkov najbolj gravitiral, nam zatvarja vedno bolj svoje trge, pa nas tako navaja, da v interesu naše trgovinske bilance poleg raci-jonalizacije poljedelske produkcije postopnjema vedno bolj preidemo na industrijsko delavnost. Vsled tega pojava, ki mimogrede rečeno, ni nikakor prehodnega značaja, postaja naša trgovinska bilanca s skoro vsemi srednjeevropskimi, severno- in zahodnoevropskimi državami vedno bolj pasivna. Aktivno trgovinsko bilanco imamo samo z državami okrog Sredozemskega morja, s katerimi pa je žal vsled pomanjkanja dobrih prometnih in poslovnih zvez naš trgovinski promet minimalen. 2. Neizogibna potreba industrijali- zacije. Naš mednarodni politični položaj nam zato nalaga imperativno, da pospešimo prehod na jačjo industrijsko delavnost, istočasno pa da se v mirni dobi tehnično pripravimo tudi za sigurnost države proti nezaželjenim iznenadenjem. Ta preorijentacija je namreč potrebna tudi iz socialnopolitičnih razlogov, da skušamo z za-poslenjem presežka agrarnih delavcev in prebivalcev iz pasivnih krajev zmanjšati število naših izseljeni-kov in sanirati problem takozvanih pasivnih krajev. V naši državi se nahajajo obširne pokrajine, v katerih je možnost povečanja poljedelske produkcije vsled geoloških in klimatič-nih prilik zelo omejena, in ki tudi z najintenzivnejšo produkcijo niso v stanju, preživljati prebivalstvo, pa so zategadelj prisiljene, iskati si možnosti zaslužka v vrstah industrijskega delavstva doma ali na tujem. V taki situaciji je gospodarska politika naše države dolžna, na vzporedno z intenzivnim pospeševanjem kmetijstva pospešuje tudi industrijo, a da pri tem nudi eni in drugi panogi produkcije istomemo pomoč. Ta pomoč obstoji v cenenem kreditu, do- beem prometu, a oaebito r carinski zaščiti. 3. Zaščita kmetijske proizvodnje v sedanj -fanti. Agrarni izdelki uživajo v naši državi primerno carinsko 2fl@&t&. Pri nekaterih predmetih znaša carina v primeri s cenami btagn eeie visoke odstotke, kakor na primer za sveže grozdje post. 12/1 b) 52'6%, za suhe slive car. post. 13/2 c) 92'8%, za »— - - £iVA./V ——. mAflA (8V1IIJC Tackma1no<: hočejo odstraniti vse nepotrebne (tovarne, hočejo postaviti one, ki izdelujejo isto blago, pod isto vodstvo, hočejo se potruditi, da dosežejo pri nakupu surovin in pri produkciji izdelkov najnižje nabavne stroške. Nekateri narodi se laže organizirajo kot drugi. Mi Francozi smo precej veliki individualisti, vendar pa ne v tej izmeri kot Angleži. Nam je na tem, da ohranimo v prometu malo tovarno, ki so nam jo zapustili naši predniki. Mi smo proti industrijski koncentraciji in se obotavljamo opazovati jo z mednarodnega vidika. Če se pa Evropa ne bo hitro za to odločila, pride lahko v par letih v velike gospodarske nevarnosti. Nemogoče nam je preiskovati položaj Evrope, preden se nismo poučili o pomenu povojne Amerike. Stojimo proti 130-milijonskemu narodu, kojega sprejemna zmožnost je daleko večja kot naša. Plača ameriškega delavca mu dovoli, da sl z donosom tromesečnega dela kupi avtomobil. Preden more francoski delavec kupiti enakorveden voz, mora delati tri leta. Vrhu tega porabi ameriški delavec samo tretjino iplače za prehrano, pri nas je potrebna za to skoraj polovica, včasih celo dve tretjini. Naše gospodarsko življenje sloni na popolnoma drugačnih temeljih. Amerika ima zemljo, ki je bogata na premogu in na rudninah, poljedelstvo se je na prostranih ravninah izredno razvilo ter prinaša žita in bombaža v izobilju jNa drugi strani izdeluje Amerika predmete, ki zahtevajo prilagoditve in veliko delovnih moči, in sicer vsled mogočnega rokodelskega orodja in vsled Specializacije tovarn po nitji ceni. Kljub temu si v Ameriki prizadevajo, da nudijo delavcu boljše življen-ske možnosti in da s tem preprečijo socialne krize. Proti onim, ki so v začetku 19. stoletja industrijo Evrope spravili kvišku, dvigam očitek, da so to skrb, skrb za delavstvo, zanemarili. Dalje je potrebno, da ugotovimo spremembe, M bo se uvršile v Ameriki po končani vojski. Amerika je prej na vseh trgih najemala posojila, danes je povsod upnik. Posodila je Stafthčiji ogromne vsote, vsak dan investira velik« z»e-ake v Italiji in pričenja delati trto pri nas v Franciji. Amerika poseduje polovico zlata na svetu, vsako leto ji morajo tuje vlade plačati velika vsoto. Sii-šal sem, kako so rekli narodni gospodarji, da mora postati Amerika žrtev svojeg* gospodarstva. Za sedaj sem tozadevno nekoliko skeptičen; ta žrtev se namreč jako dobro počuti. Veliki ugled njenega bogastva in s tem v zvezi politični vplty bosta razvoj ameriške industrije še dvignila. Proti tej zedinjeni, bogati in mladosti prekipevajoči Ameriki stoji needina, obubožana Evropa, stara in previdna. Ito ’ je pravi problem naše generacije; naš rod je preživel najstrašnejše ure zgodovine, on vidi, kako se dogajajo pred njegovimi očmi gospodarski preofbrati, kakor jih prej nikdar niso mogK ugotoviti. Velik državnik mi j« nekoč rekel-. »Dobijo se ljudje, ki govorijo o revoluciji bodočnosti. Ne opazijo, da se ta revolucija le dalj časa dogaja in da se nahaja svet v popolni pretvorbi.« Sicer jo pa to, kar se danes dogaja, desetkrat važnejše kot pa dogodki v takosvanih revolucijskih dobah. Okvir je začel razpadati, hkrati se je pa izvršila na vzhodu Evrope revolucija proti kapitalizmu. Vsak objektivni opazovalec mora .spoznati, da se je ta, kar imenujmo »kapitalizem«, izkazalo kot absolutna potreba. Otok utopije je preplavljen, stara ideologija interesov kot zla človeškega delovanja se je s tem udejstvila. Morali so dati kmetom zemljo, morali so to zavest posesti na novo ustvariti, čeprav so jo drugače imenovali, zato da je bil kmet voljen žito sejati. Vseeno bi pa napravili kapitalisti veliko napako, če bi mislili, da bi bil njih nadaljni razvoj brez koristi. Prav za prav je bila smrt individualizma ena .najvažnejših posledic velike vojske. A vojska pa tudi nikakor še ni povzročila zmagoslavja splošnih socialističnih teorij. Gotovo je, da je v vseh deželah sistem države kot take izgubil veliko tal. Kaj torej preostane? Globoka potreba po korporativni organizaciji v smislu raznih veleindustrij, takozvani horizontalni sistem. In čuti se tudi potreba, da raztegnemo to horizontalno organizacijo preko mej, da, preko morja. To je čuden razvoj; kajti vodi nas nazaj xio onih korporativnih organizacij, ki so obstojale v Franciji pred letom 1789 in ki so jih samoobsebi umevno uporabljali takrat pri tisočkrat, manj važnih industrijah.« NOVA UREDITEV NOTRANJEGA MINISTRSTVA. >Službene Novinec z dne 28. t m. objavljajo uredbo o reorganizaciji notranjega ministrstva v smislu zakona o notranji državni upravi. Uredba podrobno določa sestavo in razdelitev posameznih oddelkov in odsekov. Tako je oddelek za zaščito države razdeljen na odBek za pobijanje notranje protidržavne in razdome propagande, odsek za pobijanje protidržavne propagande v inozemstvu, odsek ■zb. politično nadzorstvo nad tujskim in potniškim prometom ter odsek ea tisk. Oddelek za javno varnost je razdeljen na splošni politični odsek, na preiskovalni odsek in na ožji odsek za javno varnost. V upravni oddelek spadajo kabinet ministrstva, personalni odsek, administrativno pravni in specijalni odsek, odsek za državljanstvo in odsek za računovodstvo. Odsek upravno-politič-no nadzorstvo je razdeljen na odsek za nadzorstvo samouprav, odsek za nadzorstvo občin, odsek za nadzorstvo mestnih dbčin in generalni inšpektorat. Po novi ureditvi so sistemizirana v notranjem ministrstvu naslednja uradniška mesta: Prvi in drugi pomočnik ministra, -pet načelnikov, pet generalnih inšpektorjev, 14 svetnikov, 14 tajnikov, 8 višjih pristavov, 14 pristavov, 5 upravnopolitičnih pripravnikov, 4 pomožni tajniki, 5 pisarniških praktikantov, 4 pripravniki II. kategorije, 1 šef računovodstva, 2 knjigovodji, 3 računski pisarji, ,3 arhivni uradniki, 1 šef pisarne, 1 po- močnik šefa pisarne, 1 šef arhiva, 15 pisarniških pomožnih uradnikov, 4 pripravniki III. kategorije, 15 zvanič-nikov, 25 dnevničarjev, 12 služiteljev, 1 šofer, 1 mehanik in 1 tiskar. ic-niudbe.POUDtbCiUiiii Tvrdka Peatonji Jamasje V. & Cou, Bomhay, želi uvažati k nam Burma Teak (vzhodno-indijski hrast) pa tudi drugi indijski les in pohištvo. Dopisuje se v angleškem jeziku. * * * Etablissement F. Spiro, Pariš, (13 me) 189, Rue de Tobliec, želi sto-stopiti v stik s tukajšnjimi — večjimi — trgovinami s kolesi (bicikli). * * » Ligeti S&ndor, sedaj na Bledu, Hotel Triglav, želi podeliti izključno zastopstvo dveh nemških velefirm (kolonska voda in zobni prašek) za Jugoslavijo. Imenovani bi najrajši vodil pogajanja osebno na Bledu, kjer ostane do začetka avgusta. Njegov stalni naslov; Budapesrt II., Margit kor. 7. • * * Ljudevit RobiČek, Zagreb, Draško-vičeva til. 33/11., želi stopiti v stik s tukajšnjimi podjetji, ki izdelujejo zaponke za naramnice in podveze. * * * »Hidrografski ured mornarice« v Zlarinu želi stopiti v stik 8 tukajšnjimi tvrdkami, ki bi prišle v poštev za ddbavo neizdelanih stebel od circa 10—12 cm premera in najmanj 6 m dolžine. ,^,_^_.vsko podjetje Kolben-Da- n«k je opremilo na Poljskem novo to-, verno za izdelovanje pol jedeiskih strojev. Pričela bo % .delom i- avgusta. Položaj avstrijske industrije r juniju je bil v znamenju že pred več meseci dosežene statotttete, vrrbfc© namreč. Posamezne panoge so kazale zaveda kaj različno lice;, strojna industrija n. j*, z naročili za poljedelske stroje dobro založena, usnjena industrija se mora slej ko preg koriti s težkočaini, tekstilna industrija se racionalizira in prosi za zvišanje zaščitne carine, mlinski industriji se rflabo godi, koncentracijski proces v pivovarniški industriji ee nadaljuje. Konjunktura v Nemčiji je v zadnjem času v znamenju izdatnega boljsanja. Kovinska industrija izdaja ugodna poročila, gradba vagonov je ozdravela, prodaja umetne svile izkazuje rekordno zneske. Nemška aveia tovarn jekla je dobila v zadnjem času nova velika naročila, zlasti glede pločevine za gradbo ladij. Praška »Fiat« d. d. je imela lani 546.000 Kč čistega dobička in izplačuje 5-odstotno dividendo. Skupni pridelek žita v Avstriji cenijo letos na 10 M do 11 milijonov meterskib stotov; pridelek bo nekoliko boljši kot Jani, zlasti v rži in ječmenu. V angleški bombaževi industriji hočejo znižati mezde delavcev, in sicer za 12-82%. Za redukcijo je glasovalo 92% tovarniških lastnikov. Francoska kalijeva industrija. Vsled odpora proti novemu francoskemu kalijevemu zakonskemu osnutku v Alzaciji in pri francoski kemični industriji namerava francoska vlada spremeniti načrt v tem smislu, da se izkoriščanje kalijevih najdišč ne bo vršilo več kot državni monopol, temveč v obliki mešano-gospodarskega organizma. Okoli 30 odstotkov državne kalijeve posesti hočejo .prodati »osebnemu gospodarstvu, B čimer hi se nato osnovanje francoska ka-' lijeve kemije izvršilo brez večjega odpora. .0 peseti. Španska vlada je proučila poročilo študijske komisije v vprašanju o vpeljavi zlate vrednote in je potrdila sklep komisije, da se zlata vrednota kolikor mogoče hitro vpelje; a pridržala si je izbiro pripravnega časa. Zlato vrednoto bodo vpeljali obenem z zopetnim nadvrednotenjem pesete. Le-ta je, kot smo Že parkrat poročati, v zadnjem -času preaej izdatno kolebala. Ameriška produkcija jekla je dosegla •v Juniju polno kapaciteto. Produkcija Je znašala v prvem letošnjem polletju 29 milijonov ton in je bila za 16 odstotkov večja kot v drugem lanskem polletju; to je nov rekord. Tudi julijska produkcija se razvija prav po voljno. Za elektrifikacije španske se je ustanovil velik konsorcij, v katerem so poleg Španskih tudi inozemske tvrdke, med njimi Siemens. Nemška Fordova družba je od svojega postanka -dalje dvignila delniško glavnico od 1 V» milijona mark na 15 milijonov mark. Tudi norveška kemična industrija se je pogodila s čilskim solitrom, tako kot nemška I. G. Farben in angleška Impe-rial Chemical, in se je s tem priključila svetovnemu dogovoru. Za tafcoiiščaaje nahajališč manganov« rude n Južni Afriki se je ustanovila nova družba z glavnico 1 milijona funtov, Mauganese Corporation Ltd imenovana. Letna produkcija je proračunjena na 400.000 ton, kar je zelo važen činitelj v mednarodni produkciji te rude. Največji severoevropski zavarovalni koncern proti nezgodam je bil pred kratkim ustanovljen v Koebenhavnu. Velika danska zavarovalnica »Zrofko v roki« je kupila od Assiourasioni Generali v Trstu delniško večino danske »National«, ki ima *opat delniško večino .drufcbe za 4ivljensko xavarovanje »©ane- Štabno gibanje v Nemčiji je letos nezadovoljivo ;in daleč pod pričakovanjem. Od vsepovsod se slišijo pritožbe. Vereinigte GJanastoff v Elberfeldu so imele v juniju prodajo, ki je v zgodovini druSbe doslej §e ni bilo. naMmsMMfc Bud in Svodi Smo ie parkrat oroeniti oasprot-1 stvo ned švedskim vžij^W5w«» tr.u-stom in raškim v4igaUwiw sindika-, tom. V preteklih letih «e je Švedom ; posrečilo, da «o si rimi (harmoniko itd.), ee more udeležiti tekmovanja samo v težji kategoriji I. in II. skupine. Ostalim tekmovalcem je na prosto tekmovanje v lažji ali težji kategoriji I. ali 'II. skupine. III. skupino: Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12. leta starosti. Ti igrajo lahko na poljubni harmoniki. IV. skupina: a) tek-movalci-iprolesijonali, b) proizvajalci in trgovci harmonik, njih nastavljenci in •svojci. (Glej točko 2. določil.) 5. Vsak tekmovalec igra pred ocenjevalno komisijo po odločitvi iste eden do dva poljubna komada. Boljše tekmovalce izboči ocenjevalna komisija za,ponovno iz-, birno tekmo. Izbirna tekma se vrši po odredbi ocenjevalne komisije v gori določenem tekmovalnem času; ura in prostor na sejmišču se razglasi na velesejmu. Tekmuje sesamo na .harmoniki; spremljevanje z drugimi instrumenti ni dovoljeno. 6. Vsak tekmovalec se mora ob prihodu na velesejem javiti v sejm-skam .uradu, .kjer .dobi tekmovalno .ate-, vilko. 7. časovna razvrstitev tekmovanja: I. skupina, obe kategoriji v nedeljo dne 8. septembra ves dan. II. skupina, obe kategoriji dne 8. septembra ob pol B. uri popoldne. III. skupina, dne 8. septembra ob pol 8. uri popoldne. IV. skupina, obe kategoriji dne 8. septembra ob 11. uri dopoldne. 8. Za dobre tekmovalce vsake skupine in kategorije, ievzeraši IV. skupino, so .predvidene lepe nagrade in diplome. -IV. •-skupina se nagradi samo z diplomami. 9. Eventuelne spremembe in dopolnila se razglasijo potom ljubljanskih .dnevnikov in -tednikov. Mednarodni sejm v Solunu. V Solunu so vrši od 15. do 30. septembra t. 1. mednarodni vzorčni sejm, na katerega se opozarjajo vsi naši interesenti, zlasti izvozniki. Informacije o sejmu daje brezplačno Trgovska zbornica kraljevine SHS v Solunu, Komnina ulica br. 4. XII. splošni vzorčni sejm s higijen-sko razstavo in z raaetavo plemenske irvine se vrši v Zagrebu od 7. do 16. septembra t. 1, Razstava in sejm ; plemenske živine, zadružni dnevi in poizkusi z gospodarskimi stroji se vršijo 14. in 15. septembra. Razstavljači in po9et-rtiki imajo na jugoslovanskih železnicah 50% popust, na avstrijskih, češkoslovaških, nemških, italijanskih in še drugih železnicah 26%. Legitimacije se dobivajo v vseh potovalnih pisarnah v podružnicah Prve Hrvatske Stedionice in po drugih novčanih zavodih. Mednarodna razstava kožuhovinskih izdelkov na Hpskem. Na Lipškem se vrši od junija do septembra 1930. leta mednarodna razstava kožuhovinskih izdelkov. Razstavo organizirajo zasebniki in bo prireditev pod protektoratom vlade. Na razstavo so vabljeni krmarji iz vseh držav. Trgovina. Holandska Margarine-Union je kupila v Elberfeldu na Nemškem eno največjih nemških tovarn margarine, ki ni bila v kartelu. Sedež družbe je premeščen v .Berlin. Velika angleška Midland-bamka raz--deljuje -prvo 'polovico ‘letošnjega let« 18-odatotno dividendo. Insotvenc r čeSkoalovaški v juniju je bilo 28©, med njinai fti koriburzov in 255 poravnav. Tendenca n« rurminskih petrolejskih trgih je popolnoma mirna, število kup-čijsklh zaključkov izredno majhno. Družba Maggi je imela lani 6,102.000 švic. frankov čistega dobička (predlanskim 4,657.000) in bo razdelila zopet lOodstotno dividendo. Tečaj 29. julija 1*29. DEVIZB: Ajneteardun 1 b. fofcL Berita IM...... BmMiJ l feeiga Budlmpeita 1 Cim* 100 b. Umuj 1 UHog . London 1 (ort . . *ewyo*k 1 dote P*ris 100 Ir. . . t*ra#a 100 kroa rmitour... fpouuot' fev«*je Din 13 665 1084-40 8-0102 276-03 66-74 168 20 Dir 22-845 18596 ■Mm 9-9331 1097-40 80402 •276'83 66*94 223-34 169*—r 297-92 Trgovska sbonie« r BtuMign je ,po- Btal a članica upravnega sveta Mednarodne trgovske zbornice. Vrednote: a) Denarni uradi: Celjska posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljane, denar 123 dinarjev; Prva hrvataka ito-dionica, Zagreb, denar 860 Din; Kredit« zavod za trgovino in industrijo, LiubUaM, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska ta prometna podjetja: Združ. papirnice Vetfc, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 125 Din; »Stavbna družba« d. d,, Ljubljana, denar 50; »šeširc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvor-nica za duSik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din. Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., imont« 230—270 Din; brzojavni drogovi 240—200 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do 380 Din; trami merkantilni 290—310; Sko-rete, konične, od 16 cm naprej 630—650 Din; Skorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 700 Din; ikorete, podmerne, do 15 «m 520 do 550 Din; deske-plohi, kon., od 16 em naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 475—500; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—900 Din; deske - plohi, parjeni, neobrobljeni 060—750; deske - plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1150 dinarjev, testoni 450—480; tavolete 1100 do 1160 Din. - Hrast: Hlodi I., II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske - plohi, oetrorobi (podnice) 1200-1300 Din; kili 1100-1250 'Dh^ -Drva: bukova 21—23 Din; hrastova 19—21 dioarjefv. — getasni&ki pragovi: 2-60 m, 14 X 24, hrastovi 50-56 Din. - Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Išče se: «a. 270 m’ ostrorobih remflljnev: 20 m* 24 X 48 mm, 50 m* 84 X 68 mm, 40 m* 38 X 78 mm, 40 m3 58 X 78 mm, 40 m* 08 X 68 mm, 80 m3 .78 X 78 mm, 4 m dolžine, monte fco SuSak ali meja Postojna. Deske in remeljne, ostrorobe, paralelne, m sicer: deske v širinah: 10, 12, 15, 17, 10, 22, 25, 28 in 30 cm, 10% od 10-17 mm, 90% od 19—30 mm; v debelinah: 20% od 12 mm, 15% od 18 mm, 25% od 24 mm, 20% od 88 in 48 mm in 20% remeljnov, 28 X 66, 33 X 66, 38 X 76, 38 X 68, 56 X 66, 66 X 66, 76 X 76 in 13 X 90 mm, blago vezano, cena lob Sušak. Hrastove podnice (100—200 m3): 2 80 m, 53 mm, od 18—27 cm; 2-90 m, 63 mm, tud 18—27 cm, fco vagon prihod Sušak p ris t a-.nišče. 100 m3 'hrastovih neobrebljenih plohov,'L, 11., od 70 —130 mm, od 250 m naprej. utt 25 cm Širine naprej. Vsako mnoiino madrierov — smreka, ,j^l-ka — 75 X 220 mm, od 4 m dolžine naprej, stopnjevaje po «3 tm .(4, 4-30, 4-66 itd.), I., 11., III., monte, paralelno, ostrorobo, pravokotno očeljeno, ko vagon prihod Fiume. 5000 q bukovih drv, suhih, zdravih, rezanih na 30—35 cm; 2000 q bukovih idrv, suhih, zdravih, rezanih na 45—50 cm; 1000 s bukovih drv, suhih, zdravih, rezanih na 80 do 100 cm, dobava do 15. septembra 1929, fco vagon meja via Postojna; hrastove in bukove pragove: 2 60 m X 26 X 16 X 16 centimetrov; trame merkantilne: 8X8, 8 X 10 cm, ed 4 in 5 m dolžine, fco vagon nakladalna postaja. Žito: Pieniea: bačka: 80 kg, 2% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. poet., plačilo v 30 dneh, 275—277 50; bačka nova: uzanino blago za prompt. dob. brez doplačila, nilev-ska voznina, slov. post., , plačilo v 30 dneh, 275 do 277-50 Din. — Koruza: »la plata«: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 297-50—300 Din; bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 267 60-270 Din; bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 260—262-50 dinarjev. — Ječmen: bački: ozimni, 67/68 kg, 270—276 Din. — Oves: bački, ■ slov. 'postaje, navadna voznina, 265—270 Din. — Meka: •pSeniim ■»(?: f«o ‘Ljubljene, -pri odjemu -ee-.leg* vagona, »plačljivo pri prejemu blage, 1400-402 » Din. Tendence: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: 2 .vagona bukovih plohov, 2 vagona brzojavnih drogov, 1 vagon bukovih drv. Dolžnost vsakega zavednega trgovca Je, >4a pridobi vsa] enega naročnika »Trgovski list«! Oj Doberdob, slovenskih fantov grob! Neštetokrat odmeva ta klic po naši Sloveniji in vzbuja težke spomine. Ne moremo, ne smemo na tiste vroče »kale kraške, pa mesto tega pohitimo v bratski »logi 11. avgusta na Brezje, da prisluhnemo v svetem miru, tem glasovom iz Doberdoba in da naša duša zastrmi za hip v pieteti do padlih in zopet se dviga v neumorni volji do dela, da .je sladko in častno živeti in delati za dom, otet in zedinjen. Tovariši, pridite 11'. avgusta! Ob MIO. uri pozdravi predsednik — ZSV — Martin Colarič, nato spregovori tajnik T. Bonač in se med govorom zatopite v par minutah na težke dneve groze, nato služba božja na prostem, običajne pevske točke, mrtvaška molitev. Nastopijo še razni poznani govorniki in borec iz umika preko albanskih gora. Vsak govornik naj preje predloži napisan osnutek in vsebino govora predsedniku Colariču. Cel dan svira priznana naša »Sloga< iz Ljubljane. Opozarjamo še, da bo vozil dne 11. avgusta posebni vlak iz Ljubljane do Otoč in sicer ob 7-40 in nazaj z Otoč ob 1545. Na ta način bo redna zveza za vse jutranje in večerne vlake cele Slovenije. Prednost polovične vožnje ima-jd vsi, tudi žene. Izkaznice dobite na Brezjah. Avstrijski potovalni urad (Wande-rungsamt) je izvedel veliko akcijo za odpravo avstrijskih delavcev in delavk v Francijo. Zanimanje za francoski delovni trg je vsled njegovega delovanja nezmanjšano. V Franciji povprašujejo zlasti po visokokvalificiranih kovinskih delavcih, dalje po pomožnih delavcih raznih profesijskih kategorij. Posredovanje posluje zelo hitro in morejo delo-jemaloi hitro odpotovati na določeno jim mesto. Ni še dolgo, ko je urad dobil delo za več mladih ženskih moči v neki francoski tovarni umetne svile pod precej ugodnimi pogoji. Industrijska okrajna komisija bo vse te delavske transporte v Francijo glede dogovorje- nih delovnih pogojev nadzorovala in bo, če bo pričakovani uspeh dosežen, po razmerju francoskega povpraševanja v bodoče odposlala v Francijo še nadalj-ne delavske kategorije. Kartel cinka vsled slabe zaposlenosti ni mogel držati določenih cen in je moral, da se reši propasti, porabiti druga sredstva. Sem spada že omenjeno znižanje produkcije za 10 odstotkov, potem pa odtegnitev večjih množin cinka s trga. Mislijo pa še na druga sredstva. Mednarodna zveza valjane žice je na svoji zadnji seji pustila cene nespremenjene, a jih hočejo v kratkem spremeniti. Produkcijski program za zadnje letošnje četrtletje bodo reducirali za 475 tisoč ton. Baker v Jugozahodni Afriki (prejšnja nemška kolonija) bodo tudi pričeli izkoriščati in je ustanovljena že tozadevna družba. Povprečno rudno vsebino najdišč cenijo na 12 odstotkov. * * * RAZVOJ OGRSKE TEKSTILNE INDUSTRIJE. Zveza ogrskih tekstilnih industrijcev je na občnem zboru vzela na znanje poročilo ravnateljstva. Poročilo poudarja, da je brutovrednost ogrske tekstilne produkcije v letu 1928 znašala 472 7 milijona pengd, dočim je znesek, s katerim je domača produkcija zboljšala trgovsko bilanco, znesel 212-4 milijona pengo. Razvoj tekstilne industrije nam pokažejo sledeči podatki: leta 1928 je prišlo na 10.000 prebivalcev 197 bombaževih vreten (leta 1921 šele 41), dalje 13'3 bombaževih statev (4'6), 2 statvi za ovčjo volno (0‘46), 23 stekleničarskih vreten (12*5), 6'1 konopnenih vreten (5), 1'4 platnenih in konopnenih statev (0-75), 075 statev za džuto (07), 1-4 statev za svilo (0'7), 05 statev za trakove (0-2) in slednjič na 1 milijon prebivalcev 4-7 rulojev (4). Sedaj se mora tekstilna industrija boriti s težkočami. Prva težkoča obstoji v dumpingu cen in kredita pri inozemski konkurenci, druga v zmanjšanju domače prodaje. Zmanjšana domača prodaja je posledica neugodnega gospodarskega položaja ter tudi posledica agrarne in trgovske krize, potrebna bi bila odločna industrializačij- ska politika. Tudi bi se moral praktično rešiti težki problem blagovnega vnov-čenja, zlasti vprašanje uporabe ali izlo-čenja posredovalne trgovine. Tekstilna industrija je zaposlevala v lanskem letu 43.000 delavcev, med katerimi sta bila komaj dva odstotka inozemskih; število delavcev iz inozemstva je sploh lani polagoma padalo. — Iz poročila vidimo, kako se prej skoraj izključno agrarna dežela polagoma industrializira; poglejmo le na relativno število bombaževih vreten v letu 1921 in 1928. K tekstilni industriji pridejo še druge industrijske vrste z deloma enakim razvojem. * * * BELJE. Izvemo nekaj novih podatkov o državnem posestvu Belje. Prej je merilo Belje 110.519 katastralnih oral, nova meja proti Ogrski mu je vzela 24.242 katastralnih oral. S tem so močno zgubili na rentabilnosti zlasti glavna mlekarna, sladkorna tovarna, strojna delavnica, industrijska železnica, jezovi in kanalizacija. Sladkorna tovarna, ki more predelati peso z 10.000 katastralnih oral, je pred vojsko polovico potrebe krila iz posestva samega; sedaj dobiva sladkorno peso samo s površine 2000 do 2400 katastralnih oral, torej komaj polovico toliko kot prej. Centralna mlekarna more predelati na dan 24.000 litrov mleka; pred vojsko je dobila tri četrtine te množine iz posestva, sedaj dobi tam kvečjemu 12.000 litrov. Industrijska železnica je bila prevzeta leta 1918 v popolnoma zanemarjenem stanju; njeno vzdrževanje je jugoslovanska vlada od leta 1924 do leta 1927 znižala od 4-5 mil. Din na 1*6 mil. Voznina za tono je znašala leta 1924 še 238 Din, 1. 1927 pa samo še 0 89 Din. Od vse površine posestva Belje, sedaj torej 86.277 katastralnih oral, je samo 20.000 oral takih, ki niso ogrožene po povodnjih. * • * AVT0M0BILNI DAVEK IN VZDRŽEVANJE CEST. Mednarodna Irgovska zbornica je izdala zanimivo statistiko o razvoju prekodeželnih transportov In je v tej zvezi podala podatke o skupnih do- hodkih iz avtomobilnega davka v letu 1927 in o skupnih izdatkih za zgradbo in vzdrževanje cest v letu 1027; torej isto leto, tako da je primerjanje bolj olajšano. V U. S. A. so znašali vsi avtomobilni davki pri številu' 23,400.000 voz 760 milijonov dolarjev,, od katerih so plačali lastniki 441 milijonov v obliki neposrednih davkov. Skupni izdatki za zgradbo in vzdrževanje ceBt so znašali 1066 mil. dol. za omrežje v dolžini 4,800.000 km. Nemčija je dobila 50.2 mil. dol. avtomobilnega davka* od teh 37-6 mil. dol. direktno. Izdatki za 348.700 km dolgo cestno omrežje so znašali 143 mil. dolarjev. Francija je dala za 638.000 kilometrov cest leta 1927 samo 133 mil. dolarjev, dočim je dobila na avto-mobilnih davkih 948 mili dol. Za nasledstvene države je v statistiki kaj malo podatkov ali pa jih sploh ni* vsaj za avtomobilne davke ne. Beremo, da je dala mala Avstrija za. ceste 7-5 mil. dol.; njih dolžina je merila v začetku lanskega leta 32.000 km. Češkoslovaška je dala 2,500.000 dol. samo za državne ceste, Ogrska 3 mil.* Poljska 9-5 mil. Ogrska ima do leta, 1935 v načrtu gradbo cest v znesku 25 mil. dol. Za Jugoslavijo ni podat' kov. V Ameriki imajo to stvar lepo. urejeno: od vsake galone (a 4-54 1} bencina se pobere majhen odstotni davek, ki je v ceni bencina že vključen, tako da ga konsument nič ne čuti. Ta davek porabijo za vzdrževanje avtomobilnih cest. Sedaj je v U- S. A. okoli 25 milijonov avtomobilov. Koliko porabijo bencinal Koliko, je od tega bencina davka! Zato ni čudno, da so ceste take. • * * REKORDNI DONESEK SLADKORJA NA KUBI. Cuba Sugar Club poroča, da je znašal pridelek kubanskega sladkorja v pretekli seziji 5,156.000 ton. Povprečni donesek je dal 12-40%, kar je največji doslej doseženi odstotek (to se pravi: na 100 kg trsta je prišlo 12‘4 kg sladkorja), lani je znašal donesek H‘86%, dočim je. v zadnjih letih restrikcije, 1904 do 1925. znašal llf32 odstotkov. Vsem trgovcem priporočamo Šolske zvezke vseh vrst iz lastne tvornice Vedno na razpolago vse tiskovine za Solo in urade iz lastne zaloge Bogata zaloga vseh učnih knjig in učil Cene solidne Postrežba točna Zahtevajte cenike! Učiteljska tiskarna in knjigarna Telefon 5t. 2312 . V Ljubljani Telefon št. 2312 PoStno hranllnlčni račun št. 10.761 bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, v Ljubljani za gorenjskim kolodvorom. M Mit i Jirt« lisif! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii Drva Veletrgovina kolonljalna In Špecerijska roba Ivan Jelačin Uubliana Zaloga avala pražena kava, mletih dliav In rudninske vode Tolna In solidna postreSbal Zahtevajte ceniki R. RANZINGER - LJUBLJANA Telefon 2000 (BAJKO RANZ1NOEB) Telefon 3000 ŠpedicIJsko podjetje, skladlSCe, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva I K .njlge, časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, cenike in tudi vse druge tiskovine dobavlja TISKARNA MERKUR cenah niiiiin LJUBLJANA urnim GREGORČIČEVA 23 TELCFON 2002 ; Lastna kn]lgoveznloa Za vodja naročila zahtevajte proračune I c LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVUCNA 1900. CENTRALA: UUBUANA, DUNAJSKA CESTA OeMHMia glavnica i Oln 50,000.000*—• Skupne mam tat Oln 10,000.000*—. ‘ " PODRUŽNICE: BreSlce, Caflo, Črnomelj, Kranj, Maribor, MatkovM, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovanjgradec, Split, Šibenik, Trst. USTANOVUBNA 1900. ■ 'i • *\ Braojavnl naslovi Banka Ljubljana. Tet Stev. 2881, 2413, 2502, 2909. Uiraj*