C. Corr. con la Posta IZHAJA VSAK ČETRTEK Letno poiletm četrtletno 10 fo 520 2-60 18-20 910 4-60 Naročnina: ITALIJA.................... ... Lir INOZEMSTVO...........................• Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-12, Telefon 1690. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi : Za vsak mm visočine ene kolone v širokoati 63 mm : finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovsk1, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod SO cent. Trst, 6. marca 1924. - Leto V. - Štev. 197. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije Razredni boj bo obstajal toliko časa, dokler ne bo nehalo izkoriščanje človeka po človeku LENIN. (Sehciia Komunistične internacionale) Delavci Italije! Sodrugl! V drugič, po svoji ustanovitvi, vaiji Kom. stranka naslavlja svojo besedo o priliki volilne borbe. Pred dvema letoma, 1921., kmalu po kongresu v Livornu se je vzdignil naš glas o absolutni potrebi, da se postavi temelj političnemu organizmu, ki naj bi postal potem, ko je strl tradicijo dvoumnosti, negotovosti in izdajstev lastne starim italijanskim proletarskim strankam, resnična »revolucionarna stranka, zmožna, da uredi, ujedini in vodi osvobodilno in poosvojitveno akcijo delavskega in kmetskega razreda. Način življenja Kom. stranke Italije od leta 1921. do danes, vedno večji pomen, ki ga je imela v italijanskem proletarskem gibanju in trdnost, katero je znala ohraniti v proletarskem življenju, čeprav so se reakcionarna nasilja poostrila proti njenim vodjem in pristašem, vse to je dokaz, da je problem, kojega smo si stavili v Livornu in kojega smo stavili vam, zmagovito rešen. Stranka, ki vam danes naslavlja svojo besedo je stranka, ki je raztegnila mrežo svoje organizacije na vse pokrajine Italije, trden organizem je ta, svest samega sebe, uverjen, da je v stanu rešiti nalogo, ki mu po zgodovini pripada : DA VODI RAZRED DELAVCEV V NELOČLJIVI ZVEZI Z RAZREDOM KMETOV, DA SI PRISVOJITA IN TRDNO OBDRŽITA POLITIČNO OBLAST. Trdno ostanejo v nagi in vaši zavesti, delavci in kmetje, načela, katera smo prepovedovali od dneva našega postanka proti vsem sovražnikom, načela, za katera smo vas večkrat pozvali v boj, kolikor proti buržuaziji tolikor v korist delavskega razreda, so to načela o razrednem boju. Nobeno teh načel ni bilo pobita po dejanjih, katera se razvijajo od konca svetovne vojne sem v vseh državah kapitalistične civilizacije po neizogibnem obrisu, katerega je postavila Kom. internacionala, kot temelj svojim načelnim izjavam in delovanj-skem programu. Razred, ki razpolaga z sredstvi proizvodnje, t. j. buržuazni razred, ni v stanu, da reši vprašanje, da postavi produktivne sile na stopnjo, ki bi zadovoljil potrebe nepreglednih človeških množic; da pa ne zgubi kontrolo nad ekonomično organizacijo in družabno oblast, mora podvreči delavca pod svojo diktaturo, oropati ga najele-mentarnejše svobode, odstraniti vsako demokratično in liberalno masko in obelodaniti naravo kapitalistične družbe, v koji ni svobode za onega ki dela, pač pa za onega, ki živi od dela druze-ga. Pri teh razmerah je dolžnost delavskega razreda, da organizira svojo borbo pod vodstvom enega edinega internacionalnega organizma, ki naj zbere krog sebe, na bojnem polju, vse delavske sile in da postavi, s tem, da se polasti vlasti, potreben pogoj, da se prične delo preobrazbe kapitalistične družbe v dražbo proizvajalcev, na komunistični podlagi. Vi, delavci in kmetje Italije, morate okušati vso bridko resnico usode, ki dočaka delavski razred, ako se mu ne posreči, delujoč po tem poglavitnem programu, da si utrdi vse delne pridobitve z edino pridobitvijo, ki je deiinitivna : osvojitev politične oblasti; pri vseh krvavih doživljajih te izkušnje pa ste še še nečesa druzega prepričali in sicer, da je razredni i»0j neudunijiva resnica in da se njegovi zunanji znaki ne dajo odpraviti dokler živi v srcu množic in dokler oživlja neupogljivo voljo revolucionarne stranke. Delavci in kmetje Italije! Pot razrednega boja je, za nas v Italiji jasno in brez dvoumnosti začrtana. Fašizem, ki Je v dobi svojega razvoja smatral kot koristno, da se predstavi kot gibanje v opoziciji proti starim kategorijam, vladajočim italijansko državo, da si tako pridobi simpatije in praktično pomoč delov srednjega sloja; potem ko je zagrabil za vladno krmilo je pokazal, da nima druzega namena, kot da da stalno in definitivno obliko diktaturi buržuaznega razreda nad delavci. Vsa dejanja, ki jih je jz„ vršil tekom vladanja v enem Utn dokazujejo to resnico, in to toliko v političnih dejanjih, kolikor v merah pod-vzetih da se omejijo posledice krize proizvodnje in izmenjave. Pri vsakem bremenu je bil olajšan kapitalizem. Vso težo so naprtili vam; in čim se Je to dogajalo na eni strani, vas Je, na drugi praktična odprava vaše politične in sindikalne svobode sprlrvtla v nesposob- nost, da se otresete in odstranite to težo potom normalnih sredstev političnih in sindikalnih agitacij. Tako ste danes potisnjeni v razmere, v katerih ste se nahajali predno se je začela v Italiji doba vašega političnega podviga. Možnost, da se praktično pogajate z delodajalci za vaše mezde in vaše delo, ter da poseže v te spore moč vaše razredne sile, vam je vzeta. V tovarnah je dejansko odpravljena svoboda delavcev, organizmom, katere ste vi stvorili, da zoperstavite tiranični oblasti gospodarja vašo voljo proizvajalcev, ki streme po dosegu lastne svobode, ni dovoljeno, da vam svobodno pomagajo in da se razvijajo. Na polju so bile znižane mezde, odpravljena svoboda kontrole s strani delavcev, brezposelnost umetno ustvarjena, zemlja ponižana na predmet špekulacije, ustavljen terej, razvoj vsake večje oblike proizvodnje in delavci so prišli zopet v take razmere, katere jih delajo sužnje gospodarja. Kdo izmed vas delavci, ne čuti pomanjkanja tega kar vam je bilo odvzeto in kdo ni napravil sklepa, da se bo boril za vpostavitev pridobitev, ki so vas stale toliko let borbe ? Te volje do borbe, ki živi v vaši duši je gotova Kom. stranka ko vam naslavlja svojo besedo; vendar smatra, da bi bila prevara trditi, da vam bo še tako malo pridobitev, ki vam je bila odvzeta, povrnjena kot posledica boja, ki bi ne bil oni, ki si postavi kot nalogo, da pobije fašistično diktaturo. Danes ni torej mogoč najmanjši program za izboljšanje vašega bednega stanja. Buržuazne struje so, čeprav navidezno nesoglasne, zvezane in enodušne, da preprečijo, da nastopi delavski razred zopet svojo pot. Se svoje strani pa mora biti delavski razred prepričan, da ni mogoč nikak podvig, dokler ni vlada buržuazne diktature prisiljena, da preda nasprotni razredni vladi delavcev in kmetov, ki bi jamčila delavcem svobodni razvoj celega njihovega programa. Delavci! Kom. stranka vam ne pravi, da se morate bojevati z skupinami buržuaznega izvora in narave da se praktično vpostavijo ustavne svoboščine in zakonitost. Ni Je buržuazne skupine, ki smatra boj za Svobodo v edinem smislu, kot ga vi smatrate t. j. kot boj za vpostavitev vaše politične in sindikalne svobode. Ni je buržuazne skupine, ki bi ne odobravala in bi zavračala to, kar je fašizem napravil, da je spravil vas, delavce in kmete, v sužnjost; ni Je buržuazne skupine, za katero pomeni svoboda to kar pomeni za vas : svoboda razrednega boja do njegovih najskrajnejših posledic, do postavitve vlade, ki bi dala možnost, čeprav bi bila izraz delavskih in kmečkih sil, tistim elementom srednjega sloja, ki, kakor vi, trpijo veliko pomanjkanje vsled sedanjega položaja, da primorejo do orga-nične družabne preobrazbe. V tem trenutku moramo udejstvitl drugo ujedinjenje: ujed hijen je vseh' sil, ki se gibajo na razredni podlagi in ki-so zveste razrednim načelom; ujedinjenje vseh delavcev tovarne in polja v blok proletarske opozicije proti fašizmu in njega gospodstvu. Kom. stranka se je obrnila, da udejstvi to ujedinjenje, do vodij strank, ki se še imenujejo proletarske in razredne, a bila je primorana da konstatlra, da Jim manjka volja za vpostavitev ujedlnjenja razreda. Reformisti ne sklepajo, da bodo zbrali v eno samo vrsto vse sile delavcev pač pa sklepajo, da se bodo zbrali z močnimi skupinami buržuaznega značaja in da si skupno ž njimi nadenejo nalogo, da ne pobijejo moreblt diktaturo fašizma ampak, da se napotijo do kolaboracija s fašizmom samim, kar pomeni odpravo razrednega boja. Pri maksimalistih traja stara mentaliteta, katera je kriva vseh porazov, ki so doleteli Italijanski proletariat. Oni se še vedno zibljejo v dvoumnostih, branijo se vsake določene bdgovornosti, postavljajo nad interese delavskih množic šibke interese skupine vodi), ki so jako navezani na svoja mesta. Žive še v maksimalizmn, duša starA stranke, katera je kriva, da ni ranila naloge, ki ji Je bila zgodovinsko poverjena, da vodi italijanske delavce do osvojitve političnega oblastva; duša one stranke, za katero Je zavedni del delavcev čutil potrebo, da jo stre, da tako odpre pot razvoju revolucionarne borbe. A nad vsemi vodjimi, obračamo na* apel za ujedinjenje velikim množicam. Obračamo ga v trenutku boja, ker do* bro znaftio da m vrste v boju tesno združijo in utrdijo volje. Gotovo je mnogo delavcev, ki se čutijo navezane, čeprav so dobri bojevniki svojega razreda, na tradicijo starih italijanskih proletarskih strank. Ti delavci pa vendar morajo v svoji duši čutiti, da je naša parola, politična parola delavskega razreda v sedanjem trenutku. Sledijo naj ti delavci vzgledu tretje internacionali-stov, kateri se, sledeč paroli, kj jim jo je dala Kom. internacionala, niso bali streti formalno disciplino njih stranke, da so postali zvesti revolucionarni disciplini, ki zahteva da se ustvari ujedinjenje na vsak način, da se postavi temelj in pogoj za napad italijanskega proletariata. Delavci in kmetje Italije! Sodrugi! Poživljamo vas, da se zberete pod prapore Internacionale, okrog kompaktne skupine bojevnikov Kom. stranke ki je svojo usodo navezala neločljivo na usodo delavskega razreda in okrog revolucionarnih elementov, ki so se zvezali žnjo. 0 Vam ne porečemo, da bo imela ta borba mogoče vrednost radi takojšnjih rezultatov, porečemo vam pa, da morate z vašo zvezo postaviti temelj vseh bodočih bojev in porečemo, da vi, revolucionarni delavci, samo imate sile, ki so potrebne, da se osvobodi celo italijansko družbo sramote fašističnega zatiranja. Na poti, ki vam jo bomo pokazali bodete zopet našli te sile v popolnem stanju in zopet bodete postali to kar so vaši bratje v vseh deželah : razred, ki bo gospodar svoje usode, ki se bo zavedal lastnega poslanstva in ki bo sposoben udejstvitl ga ter rešiti vse ljudi sužnosti in političnega zatiranja. Za ujedinjenje vseh italijanskih proletarskih sil! zn osvobodilno borbo delavcev in kmetov izpod razredne diktature fašizma I za Kom. internacionalo zavedna in gotova voditeljica revolucionarnih delavcev vseh. dežel 1 Centrala Komunistične stranke Italije Naraštan|e števila članov v Ruski kom. stranki Leninova smrt je učinkovala na ruske delavske mase ravno tako, kakor nevarnost protirevolucionarne vojske, ki je grozila pred leti. Delavci kar; trumoma pristopajo v komunistične 'vrste, zahtevajo vpis v stranko. Iz saf-miega moskovskega mastnega okraja Sokolniki je bilo sprejetih preko tisoč tvorniških delavcev. Iz železniških delavnic v Jekaterinoslavu jih je pristopilo 178. Iz delavnic v Sormovem 854. V Nikolajevu 1000. V Tverski guberniji 2000. V Petrogradu jih je bilo sprejetih 2000 v eneim samem dne doljubne komisije. Vsak varuje svoje interese kakor zna in more. Tudi nimamo namena niti ne interesa, da bi delali konkurenco slovanskemu ali katerentu drugemu nacionalizmu. So-cialdemokriatje so imeli in imajo Se veldno navado, ki izvira iz upravičenega prepričanja, trditi, da so bolj narodni od narodnjakov. Mi ne. Mi nismo in ne bomo nikdatr narodni v smislu pomena, ki se da tej besiedi. Mi smo proletarska stranka in sicer ne pred vsem zato ker je stranka sestav- ljena iz proletarskih člainov, marveč predvsem zato, ker gre naše dejo za lem, da uresničimo program po kate-Kfim se naj izroči vso politično oblast proletariatu, ki naj udejstvi svojo proletarsko diktaturo in potom nje komunizem. In mi smo marxisti. Naša teorija sloni na zgodovinskem 'materializmu in gospodarsk. determinizmu. Ne odklanjamo idealnih sil, ki v danem trenotku z energično gesto lahko pospešijo razvoj dozorevajočih dogodkov. Toda mi priznamo, da so tudi take idealne včasih le sentimentalne sile le neposreden sad, le logična posledica za gotov razvoj že docela dozorelih razmer, ki imajo svoje korenine globoko v grobem materializmu. Koliko razočaranj bi si ljudje prihranili ako bi sneli iz nosa svoja sentimentalna steklai skozi katera gledajo na potek in razvoj malih in velikih dogodkov. In mi hočemo ta stekla vzeti izpred oči proletariatu in mu pokazati grobo materielno resnico. In ta resnica govori z besedo grobih dejstev, da so gospodarski pogoji gonilna sila vsega dejanja in nehanja človeške družbe in njenih članov in da so vsi ideali za katere se človeštvo peha in.žrtvuje refleks gospodarskih pogojev, ki se jih hoče doječi. Iz tega našega materialističnega in razrednega stališča gledamo tudi na spočetka omenjeni korak slovenske narodne gospode pri tržaškem prefektu. Odpade za nas očitek narodne mlačnosti napram janaenjenim gospodom. S svojo narodno vestjo naj opravijo sami. Tozadevno jim ne bomo dajali ne odvez ne pokor. Rešitev in zmaga proletariata sploh in torej tudi slovenskega ni odvisna od stališča slovenskih narodnjakov napram fašistovski vladi in še celo ne od tega, da bi mi skušali dobiti pri teh volitvah kak glas od strani slovenskih radikalnih nacional-celv. Važno je pa zakaj so gospodje ta korak naredili. Važno je to za slovenskega delavca in kmeta in sicer ne baš zato ker sta slovenska marveč zato ker sta delavec in kmet. Kmetje in delavci nimajo pričakovati od fašistovske vlade ničesar. Jn nič dobrega si ne smejo obetati od di Žigih 'meščanskih in malomeščanskih vlad. Kdor se udinja meščanskim vladam, ta ne služi in ne more služiti interesom delavca in kmeta. Med meščanstvom in proletariatom jei mogoče eno samo razmerje: boji Boj, ki ni odvisen od dobre ali slahe volje posameznikov marveč boj, ki je tu, ki je od razmer vsiljen buržoaziji in proletariatu in ki ga mora proletariat zavedno sprejeti ako hoče v njem zma- gati. Tega boja slovenski* narodnjaki ne morejo voditi. Niso nanj pripravljeni ne teoretično ne sentimentalno ne organizačno. Oni razrednega boja ne priznavajo in ga odklanjajo. Oni so veliki idealisti. Živijo od preteklosti in silijo vanjo ne da bi se tega zavedali. So tipični predstavniki malomeščanstva, ki si je vteplo v glavo, da tvori v družbi poseben razred, ki mu je Bog naklonil zgodovinsko dolžnost, da se postavi na čelo človeštvu in da združi delo in kapital v bratski objem sodelovanja. Oni so za sodelovanje z vsemi, na vsak način in pod vsakimi pogoji. In sicer samo zato ker so duševno leni, Ker ne razumejo ničesar od vsega kar se okolu njih godi in jim je mirno življenje brez slave in sramote najvišji ideal. Ranjki Tavčar, kum slovenskega liberalizma, buržuj po duši in po poklicu^ jim je pravil, da so solzarji. In je zadel kakor ni mogel bolje. Njegova teorija je ljubezen do naroda. Oni so za narod in smatrajo ta svoj narod, ki mu na vedo definicije., za celoto sestavljeno iz delov, ki imajo vsi enake interese in ki se med seboj spo-polnjujejo. Za njih ne obstoje gospodarski problemi mednarodnega značaja, ki dajejo smer življenju. Odklanjajo svetovna socialna in etična nazi-ranja, ki so plod splošnega razvoja. Zato so nadstrankarji. Ne poznajo dvomov, ki razjedajo dušo po resnici hrepenečim elementom. Narod naj bo obvarovan in zavarovan pred kulturnimi in gospodarskimi boji. Mirno in brezskrbno naj živi, kakor oni, brez slave in sramote in pri*cvičku naj se navdušuje in naj ae divi starim narodnim nošam. Politično udejstvujejo svoj program, ki je brez lupine in brez jedra, da kolobocijo malo na levo, malo na desno. Kakor pijanci. Ker je njihova teorija brez vsake resne podlage, je brez v:;a-k6 podlage tudi njihovo politično udejstvovanje. Danes hvalijo boljševike pa se bodo že jutri klanjali fašistovski vladi. Včeraj so pošiljali svoje komisije Wilsonu zaradi Jadranskega morja, zaradi Gorice in Reke. Danes smatrajo kot končnoveljavno ono rešitev reškega problema, ki je bil rešen v smislu, ki je diamentralno nasproten onemu, ki so ga zagovarjali. Imajo posla z malim revnim narodom, z narodom kmetov in delavcev. Ker se zapirajo v svoje malomeščanske narodne pojme niso v stanu razumeti, da ti delavci in ti kmetje ne pridejo do svojih pravic ne zato ke; so Slovenci marveč zato ker so delavni in kmetje, ker spadajo v razred izkoriščanih nema ničev kojih blagostanje hi odvisno od meja v katerih morajo živeti, maveč od gospodarskega re/ima, ki je danes povsod kapitalističen in ki se pri svojem izkoriščanju ne ozira na jezike in na plemena. Niti ljubezen, niti družina, niti materinstvo ne znanost ne umetnost se tega izkoriščanja ne morejo ubraniti. Grdi materialistični gospodarski pogoji pritiskajo na vse dejanje in nehanje človeške družbe. Privatna lastnina proizvajalnih sredstev, ki je danes v pesti mednarodnega kapitalizma določa pogoj-, za rešitev problemov, ki morajo biti rešeni vsi ne v smislu narodnih ideilov, no*v smislu malomeščanskega pojma o samoodločbi narodov, ne v smislu sanjavih teorij bolnih sentimentalistov, marveč z ozirom na materialistične .interese buržoazije, na interese posameznih • industrijelnih in -agrarnih skupin. Kdor uči ljudstvo drugače, kdor mu z narodno ljubeznijo zapira pogled v to kruto, v to krvavo resneo, kdor se pod plaščem narodne ljubezni udinja izkoriščevalcem in rabeljem proletariata, ta je delavca in kmeta nasprotnik. Delavec in kmet ne potrebujeta več ali manj nesebičnih zagovornikov, ne potrebujeta Henrikov IV. ne Ortomi-rov. To kar je slovenskim in vsakemu drugorodnemu proletariatu prva in poglavitna potreba j«\ Ja se ga idejno in organizačno usposobi •/.% boj, za boj proti izkoriščevalcu:, proti sistemu, ki takelmu izkoriščanju daje podlago; za boj za veliko n visoko etično načelo, ki hoče naj se odpaivi izkoriščanje posameznika po posamezniku, za odpravo privatne lastnine proizvajalnih sredstev* in za nj^no nadomestitev z bolj ekonomično kolektivno lastnino, za odpravo razredov, za udejstvi-tev socialne in gospodarske enakopravnosti, za zgraditev komunizma. Vse drugo je ali boj prerti pro1etur*al j ali je prazno sanjarstvo, bolni sentimentalizem, je romanje v n1^, ki ptv?roČa nepotrebne žrtve in ni v stanu razviti nesno najmalenkostnejši problem. To poslednje moti in uspava proletariat, ga vodi v stranska pota m na *u.ie njive, ga odteguje od poglavitnega dela in je škodljivo boij ko satn o ikrit kapitalizem, bolj ko v svoe privilegije zagrizeni reakoiona.\JMtn. Na dnu tega sols3, *tva, kgi sriili-mentalnega ne.cioni''ima i» nadstran- karska, ki je nasprotno v-aki novosti, vsakemu duševnemu poletu, vsaki iz-pre|rnembi, ki ga more človek razumeti le ako sie dvigne iz duševne lenobe, na dnu narodne teorije živi konservativna duša. Ta duša je vodila Wil-fana na prefekturo kjer je dooil sebi dušo sorodno. Boj za na e.Pie pravice je lepa reč, ampak malce nskanu.a. Komunisti so bolj nevarni narodu ko fašisti in zraven tega je boj proti komunistom še podprto od veijaške strani. Se nikdar se ni glasilo tržaške narodne gospode zavzelo za proletarske pravice. Bilo je to glasilo, in z njim njegova gospoda, principijelno proti vsakemu resnemu delavskemu gibanju. 1905. je proklinjala «Edinost> revolucijo ruskeega proletariata in je bia^la carsko reakcijo in plemiško veleposest. 1902., za časa februarski a dogodkov, ki so zahtevali 12 delavskih žrtev, je bila «Edinost» na strani vlade. V živem spominu so nam še besede, ki jih je napisala po zadnjih dogodkih v Ljubljani kjer so nai »J.ne svinčenke porosile ljubljanski tlak s krvjo slovenskili delavcev, ki so zahtevali minimum za življenje. Vsaka Slavka je imela v tržaških gospodiii svojega nasprotnika. Proti delavstvu, proti proletariatu so bili vedno. Doma In na Dunaju. Z nemškimi, - poljskimi, ruskimi, italijanskimi in drugorodni-mi izkoriščevalci proti delavcem vseh strok in vseh jezikov. Pri razvitem in raziredno zavednemu proletariatu bi bili prišli gospodje že davno ob ugled in kredit. Zato so šli sedaj se pokloniti fašistovski vladi kakor so prej pošiljali udanostne brzojavke Franc Jožefu Habsburškemu. In kakor poproj tako iščejo sedaj pomoči ne toliko za svoj «mili narod«, ki mu ne morejo več pomagati, marveč za svoje nastope proti proletarskemu gibanju in specifično proti komunizmu. Z ozirom na vse kar smo povedali jih mi ne moremo ločiti od drugih naših nasprotnikov. Jezik ne more ločiti kar gospodarske niti skupaj vežejo, Proletariat jim je gospodarsko tuj, fašistično gibanje je kri njihove krvi. Zato se niso napotili do proletariata in zato so se napotili do tržaškega zastopnika fašistične vlade. S svojim korakom so gospodje govorili jasno in razumljivo vsem, ki hočejo slušali in razumeti. Paralelno s fašisti se bore za stvari za katere se fašisti sami bore. Da te aiaci niso koristne proletariatu, je menda zgodovina zadnjih dveh let lepo dokazala. Morda bodo še doživeli zadoščenje, da nas bodo smeli pod fašistično kontrolo še pretepati s poleni zavitimi v slovensko trobojnico. Narod bi bil zadovoljen in rešena bi bila narodna mošnja. Za lo poslednje so se poklonili tržar škemu fašistdvskemu prefektu. Plače nemških delavcev Po statističnih podatkih, so bili nemški delavci plačani, meseca januarja, kakor sledi: V tiskairski industriji se računajo plača po novi, zlati valuti od 10. novembra. Stavec z ženo in dvemi otroci zasluži tedensko do 27 markov, to je 78 odstotkov predvojne plače. Povprečna plača pomožnega delavca znaša 21.93 markov, to je 92.6 odstotkov predvojne plačfie. 6e se’ upošteva zmanjšano kupno vrednost sedanje zlate marke, jei razmerje med normalno in resnično plačo, povprečno, po 10. novembru, 56.68 odstotkov za ročne stavce in 61.25 odstotkov za pomožne delavce. V kemični industriji je povprečna plača za specializiranega! delavca 0.51. zMih markov, to je 91 odstotkov predvojne plače in 0.47 za nespecializirane delavce, to je 103.78 odstotkov. V kovinarski industriji je plačna v tistih mestih, kjjair je bilo določeno plačevanje v zlatu 0.60 za specializiranega delavca z ženo in dvemi otroci pod 14 leti. Za nespecializiranega delavca, ki se nahaja v istih družinskih razmerah, znaša plačai 0.46. To je, v primeri s predvojno plačo, 58.5 odnosno 60 odstotkov. Tako se vidi, cia je krvava imperialistična vojna zares zboljšala življenjske pogoje delavcev: plače so zmanjšane povprečno za 50 odstotkov. Nemstet buržoazija pa vodi imenitno svoje posle, to je, prisili delavski razred, da plačuje tudi vojne stroške-V Nemčiji je tako kot v Italiji; na Angleškem kakor v Franciji. Svetoval kongres pomorskih delivcev Komisija, ki je bila izbrana nai konferenci Internacionale transportnih delavcev, se bo sešla koncem meseca •marca v Amsterdamu, z namenom da odloči potrebno za svetovni kongres fp pomorskih delavcev. Kongres se bo vršil v Londonu ali v Kopenlmgenu. Milni znaklProlelarskeoa uMoia n n (i Bresatz Vito, delavec; Gennari Egidio, profesor; Juraga Antonio, uradnik? Lonzar Antonio, kovinar Scoccimarro Mauro, publicist; Srebrnič Josip, kmet; Tonetti Giovanni, publicist. Razredni duh izginja... Tako pravijo fašisti, in res imamo prav lepe dokaze o «propadanju razredne misli« in o «sodelovanju med razredi«... Po «zmagi» fašizma so se začeli bujno razcveteti fašistovski sindakati, v katerih je večina vpisanih edinole pod pritiskom. Kakšno navdušenje pa vlada za take korporacije in zal fašizem sploh, dokazujejo vsakdanji dogodki v najiiaznovrstnejših obratih, po vsej Italiji. Tako n. pr. so se vršile volitve za zastopstvo v Podporno blagajno milanskih Severnih železnic. Kljub raznim spletkam, potoni) katerih se je hotelo preprečiti udeležbo razrednozavednih delavcev, je bil uspeh teh volitev nenavaden: za rdečo listo je bilo oddanih 1.161 glasov, za fašistovsko pai niti e>-negal Enako volitve* so se vršile v enem oddelku torinskih avtomobilnih tvor-nic «Fiat». Oddanih je bilo za ((Rdeči blok« 812 glasov, za fašistovsko listo 112. Zanimiv pa je potek zai notranjo komisijo v milanskem bančnem institutu "Banca Popolare,». Zanimiv radi tega, ker je prav dobro poznana starokopitna duševnost nastavljencev v takih podjetjih, posebno pa uradništva. Kakor pa se spreminja vse, tako se polagoma spieminja tudi mišljenje uradnika, ki uvidieiva, da je izkoriščan rav-notak« kakor delavec- Pri teh volitvah je dobila protifašistovska lista 51 glasov, fašistovska pai le... enega! voditi tako politiko ki bo zadovoljila toliko ene kolikor druge. V proletarskih vrstah vlada pa veliko razburjenje radi zadnjih izjav la-bourističnih ministrov. Gradba pet novih bojnih ladij, za katere ni zbornica še dala dovoljenja za dozadevne kredite, je vzbudila' živahno kritiko s strani pristašev Irei-bour Party (Deilavskai stranka). «Be nikdar ni Delavska stranka — tako se govori — predvidevala gradbo ladij in sicer z namenom, da se diai zaslužka brezposelnim; labouristični program je vedno priporočal produktivna dela in ne gradbo morilnega orodja«. MLADINSKI VESTNIK Ob Leninovi smrti Osrednji izvrševalni odbor je ob priliki Leninove smrti poslal ruskim sodrugom sledeče sožalno pismo- I. O. Internacionale komunistične mladine. Zvezi ruske komunistične mladine. Moskva Dragi sodrugi! Deželni kongres komunistične mladine Julijske Krajine, zbran 21 januarja, nam je na', 'žil, da vam pošljemo izraz enodušne boli, ki je zadeta delavsko mladino Julijske Krajine ob smrti ljubljenea j, načelnika svetovne revolucije, smlruga Nikole Lenina. Komunistična mlad>na Julijske Krajine bo sledila zgledu, ki ga je daf veliki vodja, ohranila bo vere v Njegove nauke in se Po njih ravnala. Bul Narodnjaško časopisje jo čutimo rali vi ',>i:ans Narodnjaško časopisje, ima posebno svojstvo: obrekovanje komunistov. Podtika komunistom stvari, s katerimi niso oni v nobeni zvezi, pripisuje jim dejanja, ki jih oni niso izvršili. Narodnjaško časopisje ne vrši nobene načelne kritike med komunizmom in komunisti. Z argumenti proti inter-riaciorializmu, materializmu in razrednemu boju, s katerimi jei narodnjaško časopisje operiralo v predvojnem času se danes ne cla več farbat ljudstva. Tudi ne more ono očitati komunistom lega, kar lahko očita 'narodnim; voditeljem, da so ti namreč «pijavke», ki so narod za milijone ogoljufali, ki so bili od bankirjev podkupljeni, ki si zidajo palače na stroškei -ljudstva, ki so «izdajice» in «propalfcie». Tako narodnjaškemu časopisju ne preostaja druzega, kot to, da stika naokoli za večjimi ali manjšimi grehi, ki bi jih lahko nataknilo komunistom. To pa ni lahka stvar. Dandanes je preveč očitno, da je delež komunistov vsakovrstno trpljenje, preganjanje, zapori, in še hujše, ker se proti njim, kot no-siteljemi iedine res napredne ideje in neustrašenim bojevnikom proti vlada*-jočernu režimu, obraba ves srd meščanstva. Zato sei to časopisje zadovoljuje z najmanjšim grehom, ki ga lahko naprtijo komunistom. Ko kaj takega stakne se široko nasmehne in zabavlja vsevprek, brez konca in kraja. Morda bo kdo od sodrugov videl v tem našem pisanju kako občutljivost z natše strani, češ, na pisarjenje narodnjaškega časopisja se ni treba ozirati. Takemu sodrugu bi odgovorili, da na naši strani je vse* prej kot občutljivost-Mi imamo trdo kožo. Dokaz temu je, da zavračamo narodnjaška podtikanja le vsako toliko enkrat, sumarično in vedno izhajajoč od pranja narodnega časopisja, ne da bi sami stikali po predmetih prepira, ker jasno je, da se res ne gre prepirati s pijavkami, izdajica-mi in propalicami. Razvil de* je na deželi slovenski fašizem. (In o tem govorimo tu, ne o o-nerri importiranem). Razvil se je ravno v krajih, ki so vedno veljali za narodne trdnjave, za tabore čistega narodnjaštva (slogaštvai): na Kojskem v Brdih, v Vipavi, Mavhinjah, Sežani in še v drugih krajih, katerih število postaja vedno večja. Gorje* komunistu, ki bi se upal pred leti oznanjati v teh krajih evangelij mednarodnosti. Gotovo bi bil kamenjan od ((narodno zvestega« ljudstva. Naravno, da se je fašizem razvil predvsem v teh krajih. Mi smo od vsega početka napovedali to in pokazali tudi izvor fašizma v brezidejnem narodftjaštvu in- pomanjkanju politične zavesti med ljud stvom. Povedali smo tudi, kar smo pozneje večkrat poudarjali, da narodnjaštvo in fašizem nista kontno nič druzega kot dve besedi za en in isti pojm: nadvladje meščanstva in izkoriščanje delavskega razreda. Rekli smo, da kakor drugod (v Italiji, Nemčiji, A-meriki itd.), j,e tudi pri nas nacionalizem oče fašizma. In tako je slovensko narodnjaštvo rodilo slovenski fašizem. Narodnjaško časopisje pa predstavlja postanek fašizma v naših krajih tako, kot da bi bila zanj odgovorna, čujte, Cigoj in Lulik, bivša komunista. In to se vedno ponavlja, skoraj v vsaki številki, venomer: Cigoj in Lulik komunista, komunista Lulik in Cigoji Kaj je to? To je slaba vest narodnjai-kov, ki so se oprijeli te> rešilne novice, da se ne pogreznejo vsled teže svojih grehov. Kdo sta pa Lulik in Cigoj? Cigoj je bivši avstrijski žandar v Rihoip-berku. Ob preobratu je oblekel rdečo sokolsko srajco. Po prihodu fašistov na oblast pa je to zamenjal s črno. Napravil je pač pot, ki jo je napravila ve- lika večina narodnjakov: Pod Avstrijo trden patriot in zvest «vse-za-dom-in vero-cesarjevec« po zlomu Avstrije pa se je spremenil v zvestega. Jugoslovana in narodnjaka, iz katerega ste je nazadnje pirolev^l v fašista. Ako je v letih 1919 in 1920 držal tudi malo s socialisti, je to storil tako kot so storili takrat več ali manj vsi narodnjaki. Narodnjaško časopisje pa bi hotelo dopovedati, da Cigojeva rdeča srajca ni bila sokolska pač pa komunistična in iz tega izvaja zaključek, da so komunisti krivi fašizma v naših krajih. — Lulika pa so delavci in kmetje svetokriške občine (v Vipavski dolini) izvolili za svojega zaupnika pri volilni sekciji za časa prvh političnih v.olitev. Takrat so delavci in kmetje izvolili celo za svoje zastopnike v rimskem parlamentu ljudi, ki so pozneje tako nesramno izdali njih življenjske interese, kar Lulik kot navaden zaupnik pri volilni sekciji ni mogel nikdar. Izhaja pat, da imenovani Lulik, ki je postal medtem komisar v svetokriški občini, ni bil nikdar redno vpisan v Komunistično stranko in se radi tega ne, more imenovati komunista. Medtem pa je neizpodbitno dejstvo, da je ceiai truima zaupnikov političnega društva «Edinost«, županov, trgovcev in obrtnikov prešla v fašistovski tabor. Tega dejstva ne izpodbije niti sv. duh. Ne samo, ne samo! Še predno se je slovenski fašizem začel organizirati, ko ni bilo ne duha, ne sluha o kaki «Novi dobi«, že takrat so proslavljali narodni voditelji fašistovsko revolucijo in se klanjali fa-šistovskim voditeljem in generalom. Sedaj pa, ravno v času ko bijejo v državi naprednejše silie* vroč boj z režimom se ves slovenski-narodnjaški tabor pripravlja, da stopi v špijonsko službo Musolinijevi vladi in ((Edinost« je že postala podružnica fašistovskega glasila «Popolo di Trieste« in pa podružnica kr. kvesture. Ne najde se pa nihče pri narodnjaškem časopisju, ki bi konstatiral ter kritično presodil to dejstvo ter povedal, da vede to v popolno zasužnjenje slovanskega ljudstva v Julijski Krajini. Naj narodnjaško časopisje "le nadaljuje z obrekovanjem komunistov. S tem bi hotelo ono zakriti svojo krivdo, odkriva pa svojo slabost in pokazuje, da se vedno bolj in bolj bliža* svojemu poginu. Dolžnost sodrugov in vseh za vednih čitatetjev je, da povedo ljud stvu, kdo je pravi krivec fašizma v naših krajih ter da mu razkrinkajo vse narodne špekulacije. Še mnogo je ljudi, ki mislijo, da rdeče srajce, ki so se spremenile, v črne, so bile komunistične, in ne narodnjaške, ki mislijo, da sta Cigoj in Lulik prinesla v deže lo fašizem nie pa Wilfan, ki mislijo, da je «Nova doba« večja zagovornica fašizma kot «Edinost». Vse te ljudi, ki stoje pod vplivom narodnjaškega časopisja treba povesti na pravo pot spoznanja. Proti številnemu,- z denarjem dobro založenemu časopisju, moramo postaviti mi vstrajno, neumorno, prepričevalno propagando od ust do ust Tako je naše delo z ozirom na narodnjaško časopisje. Njegovi smrti je enaka volji za borbo in udanosti stvari, ki jo čutimo v večji meri danes, ko so se povečale dolžnosti komunistov celega sveta. Jzkaznice 1924 Nabava izkaznic, ki mora iti vedno najhitrejie od rok, se bo letos vršila po sledečem načinu: Sekcijski izvrševalni odbori zberejo čimprej od svojih članov prispevke za izkaznico. Izkaznica stane L. 5.— za vse zaposlene člane, bodisi redne ali izredne (kandidate), za brezposelne sta- ki zgube ob ne izkaznica L. 1. Ko so sekcijski izvrševalni odbori zbrali prispevke od vseh članov, odnosno ko razpolagajo s svoto za potrebno število izkaznic, izročijo to svoto okrožnemu odboru. Ko so okrožni odbori s svoje strani zbrali prispevke od vseh sekcij, predajo denar naprej deželnemu, izvrševalnemu odboru. Denar za izkaznice mora sprejeti ta najkasneje do 15. marca. Ta rok je nepreklicljiv in neodložljiv. Sekcijski in okrožni odbori, ki bi do tega roka ne zbrali vseh prispevkov bodo izzvali proti sebi postopanje radi nemarnosti in zavlačevanja organizacijskega delovanja. Volilna borba Da je treba volilno borbo izvojevati v znamenju ojačene! komunistične propagande, to leži v zavesti vsakega našeg^ priprostega člana. Naši člani in podrejeni organi morajo pa tudi vedeti, da &a ta ojačana propaganda izraža predvsem na dva načina t. j. po svoji razsežnosti in po svoji drznosti. V času volitev morajo komunisti s časopisjem, z letaki, lepaki in sploh z vsemi sredstvi, ki jili dobijo od svojih organov ali ki si jih sami ustvarijo, obiskati najoddialje-nejšd kraje ter tu seznaniti trpieče, izkoriščane in teptane proletarske mase z našo idejo in našim bojem. Naj zaznajo Slovenski proletarci te krajine, da Komunistična stranka, njih edina voditeljica in najsvebejša. glasnica njih koristi ne) samo da se je ohranila tekom reakcije, ampak da se nahaja v nevzdržnem razvoju, ki je prav danes živahen in silen. Rezultat tako izvršene volilne borhe! ne bo samo ta, da bo proletariat imel svoje zagovornike na parlamentarni tribuni ampak, kar je najvažnejše: proletarske mase, ki bodo videle, da so živie. sila one, ki delujejo ' za zboljšanje njih položaja, bodo čutile potrebo, da se tem silam pridružijo, bodo čutile potrebo da se organizirajo. Da se ta rezultat doseže, ge mladi komunisti ne smiejo strašiti ne naporov ne nevarnosti; kljubujoč vsemu in vsem. To je formalno povelje, ki ga damo M. S“.fza udeležbo v volilni borbi. O. ZINOVIJEV Kai ie boljševizem? Ne jemajoč tukaj v razmotrivanje njegovo predzgodovino (prvi Leninovi spisi, spisi Plehiamova, «Iskra»), obstoji boljševiziem, kot politično strem-jenje, od predvečera 'revolucije* 1. 1905. Drugi strankin kongres, v poletju 1. 1905., se je končal sredi valovanja agi-tacijei, ki se je razširjala po vsej Rusiji. Boljševizem je dobil svoj prvi ognjen krst tekom ruske revulucijie 1905. Kmalu potem pa jei moral prestati še aolj odločilno izkušnjo. Revolucija 1. 1905. je bila zlomljena, dedavski razred jte, bil potisnjen k tlom. Politično življenje je životarilo. Cvetela je nezaupljivost in odpadništvo. Delavske vrste so bilie ogrožene po meščanski ideologiji. Ali bo boljševizem prestal to izkušnjo, ali bo kljuboval ognju protirevolucije? Odgovor na ta vprašanja je bil dan v dobi od 1907. do 1912. leta. Spisi, zbrani v tem zvezku in ki datirajo večinoma iz te periode, bodo pripomogli, kar tudi upamo, k razumevanju «kako» so se boljševiki bojevali za stranko in revolucijo tekom teh izredno težkih let. S čim je boljševizem obogatel politično ideologijo? Kake novel poti je odprl mednarodnemu socializmu? V čemu obstoji Leninovo razkritje? Ako bi morali odgovoriti v kratkih besedah bi rekli: samo v Rusiji, ampak po celem svetu. Februarska revolucija, ki je bila tesno zvezana k svetovni vojni, pa je pretresla tako globoko ljudske plasti (posebno pa med kmeti, iz katerih ji& bila v veliki meni sestavljena vojska), da si je mestni proletariat lahko naložil, kar mahomiai, večje naloge. Leta 1905. kakor 1917. je boljševizem vzel ruske mase, tako kakor so bite. Ni jih zapustil, ker so bile neizčrpljiv vir njegove moči. Ako bi se bilo stavilo kmetom leta 1905. take naloge, ki jih je bilo mogoče naložiti komaj 1917., «1*0« imperialistični vojni in «po» februarski revoluciji, bi bila to- le gola pustolovščina. Tako je n. pr. v sami Franciji povojni kmet v mnogih ozirih ves drugačen od kmetov iz predvojnega časa. Zaman bi bilo torej dati francoskim kmetom leta 1910. bojno parolo o ((delavski in kmetski vladi«. Medtem ko je danes revolucionarno delo. Francoski kmet pa ni bil niti od daleč tako pritiskali kakor ruski kmet, med 1905. in 1917. letom. Iz. (enostavnega razloga, ker ste je meščanska; revolucija izvršila na Francoskem .pred več kot enim stoletjem, in ker ni moglo zavzeti a-grarno vprašanje, v letih 1914—1919, mesta kot samo v Rusiji. (Konec jrrihodnjič) i mirti Razočaranja v vrstah labourističnih delavcev Socialpatriotje vaeth dežel povišujejo v deveta nebesa Mac Donaldovo vlado, češ, da bo v stanu priboriti delavskemu razredu boljše življenje. Pa niso niti do dobrega izzvneli ti slavospevi, ko se že slišijo glasovi nezadovoljstva, prihajajoči naravnost iz vrst pristašev Labouristične stranka. Liberalci in konservativci se ne zaganjajo več s tako silo v labouristično vlado, kier doba o vedo, da* bo morala 1) Predvsem je boljševizem vzel z i esne strani idejo o nadvladjui proletariata tier postavil na praktično podlago vprašanja, ki sta jih Marx in Engels predvidevala ld teorično; 2) Ker je boljševizem bil prvi, ki je postavil vprašanje o proletarski diktaturi kot praktično aktualnost, je pričel iskati zvestega zaveznika proletariatu; 4) V tem pogledu sie lahko reče, da je odkril funkcijo kmietov. To je sila, pridobitev katere omogočuje razvijati funkcije proletariata v svetovni revoluciji. Naj se zasleduje* poglavitne etape v razvoju boljševizma, po osnovni podlagi, dani mu 1. 1904.—1905., — Leninova knjiga «Dve taktiki«, kjer je postavljeno vprašanje o demokratični revolucionarni diktaturi proletariata in kmetov, do današnje parole o ustano vitvi zvezel med mestom in dežjelo in videlo aet bo, da jo boljševizem izvrši* v tem pogledu najvažnejše delo. O odnošajih med proletariatom, in. kmeti, sta se morala Marx in Engels omejevati le na splošna navodila. In ravno boljševizmu je bila dana naloga, da oživotvori njihove formule. Najti politično taktiko, ki naj zagotovi naj-vegjo formalno enakost mied proletariatom in kmeti, vodieč te tako, da mu. služijo kot gradivo, v izvrševanju njegovega zgodovinskega poslanstva: to je ravno problem, katerega jte moral rešiti boljševizem, v Rusiji. Sedaj postaja jasno, da je ta problem približno enak problemu proletarske revolucije. Taktika boljševizma ste bo pospešila baš v odnošajih med proletariatom, in kmeti. Zadržanje proletariata napram kmetom: evo, to je življenski vozeil boljše*- vizma. Ako se hoče razumeti boljševizem, ga ja treba proučevati tukaj, in ravno tukaj je treba iskati njegovo bistvo. Jasno jies da boljševizem ni dal kar mahoma taktično formulo o odnošajih nied-Ptnletariafom. in Junati. Ol paso- le ('diktatura proletariate in kmetov«, ki jo je proglasil Lenin prvi krat 1. 1904.—1905., do druge parole: ((Delavska in kmečka vlada«, udejstvovana* v Rusiji in katero je sedaj prvi potrdil naš zadnji Svetovni kongres, za vse sekcije Internacionale, je preteklo dvajset kt, zelo poučljivih. Boljševizem pa* je od svojega početka pokazal, kako se praktično vrši to politično vprašanje, ki nadkriljuje vsa druga. Boljševizem se je razvil v teni, da je znal ceniti funkcije kmetov. Leta 1905. jih je smatral kot začasnega, e-ventuelniega zaveznika proletariata, v demokratični meščanski revoluciji. Kmetje so morali pomagati proletariatu, za končno odpravo carističnega sa-modrštva, za rešitev agrarnega vprašanja v prid ((ljudstva*«, da se raztržejo verige, ki so ovirale razvoj produktivnih sil, da se zagotovi svobodo razrednega boja, v okvirju demokratične! republike, ki bo morala postati potem poprišče proletarskega boja, za socializem. Leta 1917. je boljševizem dajal kmetom mnogo večji del, ker je socialna evolucija mnogo napredovala in je poglavitni irazried, proletariat, vstopal v socialistično revolucijo. Ampak, — se bo reklo, ali niso imeli pristaši «permanentne revolucije« prav, leta 1905., proti boljševikom? čisto nič! Teorija «peirinanentne revolucije« je pozabljala kmete. Ona ni videla njih ogromne naloge, ki j® bilo, radi mnogih okoliščin, odločilna v taki de*-Želi kakoršna je Ttesija. Boljševizem je leta 1905. promatral položaj s tegiai izhodišča, da bo prihodnja revolucija le buržoazno-demokra-tična. še leta 1916. (glej teze Osrednje organizacije, objavljene v zbirki «Pro-titok«), kjer jie boljševizem nadaljeval v glavnih črtah, v vzdrževanju teh iz-gledov. Po februarju 1. 1917. pa se je takoj lotil dela, za direktno socialistično revolucijo. Ta prememba v orientaciji se ni izvršila brez znatnih težkoč, ki so privedla do velikih napak, kakor n. pr. tistih, ki jih je zagrešil avtor teh črtic, jeseni 1. 1917. Ampak, le površni ljudje bodo mislili, da se je prememba izvršila ((nenadoma«, bodo videli dokaiz, da boljševizem* ni imel prav, leta 1905. V resnici se ne sme pozabiti da je od 1. 1905. do 1917. vrrnes perioda krize, ki je imela odločilen vpliv na vso politiko mbd narod nega proletariata; da je bilo teh dvanajst let zaznamovanih po dveh poglavitnih dogodkih: in sicer najpopnej i naperi ali stična vojna, ki je močno vznemirila Rusijo kakor tudi vso Eviropo, je stala na milijone človeških življenj in je grozno naglico tirala k propasti meščanski razred; poteim* padocs carizma.; ki jie tvoril tekom dolge vrste let glav no oviro osvobodilnemu gibanju, ne Po neuspehu upora, poskušenega meseca julija 1917., so boljšviki nadaljevali borbo v petrogradskem sovjetu, za zavzetje vlasti. Sledili so po dveh poteh, v dosego cilja: zagotoviti si vojaško silo; pridobiti večino v sovjetih. Glavno os cele akcije pa je še vedno tvoril osrednji strankini odbor. Leo Trocki je bil, v osrednjem odboru, duša vsega boja in akcije. Po julijskih dnevih je moral Irenin zbežali na Finsko, zato da se reši pred zasledovanjem. Kljub temu pa je bil le on, ki je dajal vedno vspodbudo za boj do skrajnosti in za takojšnjo odločitev. On je videl jasno, da je bil tedanji moment ugoden za dati smrtni udarec šibki Kerenskijevi vladi in za zavzetje vlasti. Prve dni oktobra je sklenila vlada, da pošjje na fronto večino vojakov pe-trograjske garnizije. Prostaki, kakor tudi več častnikov, se je ,izjavilo proti tej nameri in so se obrnili na Sovjet, da dobijo v tem pogledu navodila. Boljševiki, ki so imeli v rokah sovjet. so napravili svojo parolo vojakov, sklenivši preprečitev njih odhoda in ustanovivši «Vojaški revolucionarni odbor«, ki je potem postal glavna os ustaje 25. oktobra. Skoro istočasno je bilo eklojišeno, det-oe- —Viroiucrki kongres sovjetov«, in to baš za dan 25. oktobra, v Petrogradu. Jasno je bilo, da sta morala biti ta dva dogodka odločilna. Z bližnje Finske je Nikolaj Lenin skoro vsaki dan pošiljal na strankin izvrševalni odbor pisma in sporočila, s katerimi jei namigoval na potrebo pospešiti akcijo za končno rešitev. Trocki je bil njegovega m nem ja. Radi tega je bilo sklenjeno, da se skliče seja strankinega izvrševalnega odbora, v svrho da se sklene, je-li potrebno ali rao, da se prične z akcijo. Seja se je vršila, seveda tajno, v 'Be*-trogradu dne 10. oktobra. Lenin jte spretno preoblečen, prekoračil finsko mejo, ter se pojavil med zbranimi. Trocki je podal poročilo o položaju. Odprta je bila diskusija o edinem predmetu: ustaja! Lenin je obrazložil zbranim, sodrugom njegovo mnenje o ta- kojšnji ustaji. Ilustriral je njegovo tezo z živahnim in navdušenja polnim govorom ter je na ta način nedvomno povplival. s tisto prepričeval nos! jo, ki je izvirala iz njegove močne osebnosti, na sklep, ki je bil za ustajo, za prehod oblasti v roke sovjetov. Samo dva sta glasovala proti. Dogodki so se naglo razvijali. Dne 25. oktobra je izbruhnila ustaja v mestu. Zasedena je bila zimska palača, Kerenski je bežal, oblast je prehajala k Sovjetom. Irenin, ki se je po sklepu seje vrnil na Finsko, j.e bil obveščen o dogodkih. Zapustil je svoje skrivališče ter je še v noči 25. tekel v Petrograd. Naslednji dan se je vršila seja petrogradskega Sovjeta, skupno z delegati vseruskega kongresa, s člani garnizijske konference in z zastopniki tvornic. Seja se je vršila v Smolniju. Prvi krat po izgnanstvu^ je pojavil Lenin, sprejet z nenavadnim navdušenjem. Takoj je predložil zbranim dve naredbi: eno za takojšnji mir, drugo pa za razdelitev zemlje med kmete. O teh predlogih ni bilo skoraj nobene diskusije. Leninova beseda je elektrizi-rala vse. Obe nairedbi ste bili sprejeti, med burnim odobravanjem in petjem Internacionale. Zmagonosna revolucija je odprla s tem činom prvo stranico notranje in zunanje politike. Nje usoda' je bila združena z mirom in s kmeti. Lenin je vodil revolucijo, od prvih korakov do končne zmage. Usojeno pa je bilo, da je moral končati življenje, ne da bi videl današnjih zmag. Anglija in ltalia, ki so se udeležile, leta 1919., politike: vmešavanja proti revolucionarni Rusiji, ste se morali u-kloniti. Lenin ne vidi zmagovitih uspehov njegovega dela: vsi prijatelji njegove dežele pa obračajo danes svojo misel k njegovemu grobu na Rdečem trgu, pod Kremljem. Spominjajo se, da če je revolucija izbruhnila, se vzdržala in zmagala, se! mora biti v veliki meri hvaležni njemu. Dnevi oktobra 1917., so največje gi-banjei v zgodovini, porodivše se iz delovanja človeka, ki je bil, od Kristusa do danes, eden največjih. 2.30 J.GO 4.20 13 — 11.80 G.GO 37.40 120.50 Tiskovni sklad A- Leban, N. Rut L Leban in Živkovič, Vipavsko » S. Š., čepovan » Nekaj sodrugov iz Liburnije » A. Ovidoni, Skrljevo nabral v-veseli družbi • » Nabrali delavci iz Lokve na Krasil » N. N. » Sodrugi iz Čezsoče — Bovec » iN atrrtmre pri—rroctl^ilniibl T IttTT* ji: K. B„ O- Ž„ A. Kav., F. Št., F. Kok, po 2 liri; F. K. 3 lire; M. Žak., P. Luk., M. Pet., A. Luk., M. Luk-, M. Kob., M. Str., I. Kog., M. Sterg., P. Str., O. Rov., F. Str., Mar. Luk., R-Bonč,. F. Ostr., V. Tomš., L. Luk., S. Kok. po f.— lire; J-Gnez. 50 vin,- » Nabrano v Ferencih: M. Bej. 3.— lire, Avg. Mil., Ant. Fer. po 2—-liri; Mat. Fer., Iv. Rad., Ant. Zavl., Iv. Rad., Iv. Fer., Ant-Bej., Fer., Iv. Fer. po 1— liro; Pav. Bej., And. Rad., T- Rad., Gr. Fer., Avg. Mil. po 50 vinarjev » Skupaj L a■a•a■a••a•a a■a■■a■■a a•a aa Izdajatelj : I. O. Komunistične stranke Malije. Odgovorni urednik : Posl. Gius. Bellone. 20.50 17.50 ,40 ■aaaaaaaaa St&billmento Tipografi™ Silvio Spazzal • Trieate COOPERATIVE OPERAIE (DELAVSKE ZADRUGE) -M- ZNIŽANJE cen na vinu. V vseh naših prodajalnah v mestu so naprodaj sledeče vrste vina v steklenicah in damižanah: Črno istrsko . . Beli vipavski rizling Beli pinot . . Dalmatinski tip . Sladki refošk • po L 2.70 liter >> »i 2.40 M i> *> 2.50 >* »> 2.70 J« II M 2.90 V damižanah ed 15 do 20 litrov 15 cent. popusta pri litru na vseh vrstah vina, izvzemši sladki refošk. Vsa navedena vina so naravni pridelki, kupljeni pri naših članih, odnosno v zadružnih kleteh. -vmuoo g o;88bjv 'tč 'HU \ uton,£ Tt,wR •|Hod "0 '•>