TEDNIK LETO IL, št. 51 PTUJ, 19. decembra 1996 CENA 110 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN Mof/epša darìh nosimo v sebi v zadnjem mesecu veliko govorimo o pričakovanju. Otroci so že pozabili, da jih je obiskal Miklavž, zdaj pričakujejo, kaj bodo našli pod božičnim drevesom in kaj bo prinesel dedek Mraz. Največkrat so njihova pričakovanja omejena le na igrače, kijih v njihovo podzavest vtisnejo že veliko prej predvajani reklamni spoti. Toda presenečena in zamišljena sem obstala, ko mije v anketi, kaj naj ti prinese Božiček, neki fantek iz dokaj premožne družine dejal: "Želim si, da bi me moj ati močno stisnil k sebi!" in mi je to pokazal s stiskom svojega plišastega medvedka. Nekdo bi rekel, daje to samo otroška domišljija. Toda ali ni prav ta tista, kije najbolj neposredna in odkrita? Verjetno mnogi starši in tudi drugi razmišljate, kaj bi kupili, da bi obdaro- vali svojega otroka ali najbližjega. S pravilno izbranim darilom si lahko pri vseh tistih, kijih imate radi, ponovno pridobite naklonjenost ali se odkupite za kakšno manjšo oz. večjo napako, ki ste jo storili. Nekateri razmišljate ravno obratno: Nič ne bom kupil, ker si tega ni zaslužil ali ker tega ni vreden. Drugi spet se izgovarjate, da bi že kaj dali, a je sedanja ekonomska situacija in splošna draginja takšna, da nimate denarja za najnujnejše, kaj šele za darila. Gotovo pa ste tudi takšni, ki vam je obdarovanje drugega v užitek. Toda ali ste kdaj razmišljali, da lahko darujete tudi sebe, še posebej v družini? Ste svoje otroke kdaj vzgajali v duhu, da je lahko velik dar zdravje, razum, nasmeh ter ljubezen, ki jo prejemaš in daješ? Vsak človek ima pri sebi vedno kakšen dar za drugega človeka, s katerim ga bo presenetil in razveselil; zagotovo se vam je že zgodilo, da ste imeli lep dan in ste z veseljem pozdravili neznanca na ulici ali se mu nasmehnili, v trgovini strpno dali prednost nekomu, ki se mu je mudilo, z otrokom šli tudi po težkem delavniku na sprehod ...Ne samo daje tovrstnih obdarovanj veliko premalo, premalo tudi praznujemo. Mogoče se še spomnimo na rojstne dneve, ker so pri- jatelji in znanci imeli zabavo in to pričakujejo tudi od nas. Toda naučite svoje otroke praznovati tudi takšne dogodke, kot so uspešno opravljena preizkušnja v šoli, vrnitev staršev s službenega potovanja ali dela v tujini, ozdravitev katerega od družinskih članov, skratka vsak dogodek, ki prinaša veselje v družino. Prav takšni majhni, mogoče nepomembni dogodki nas lahko naučijo pravega, iskre- nega praznovanja brez dragih, nepotrebnih daril. Dandanes se nam prevečkrat dogaja, da tudi večjih praznikov ne znamo praznovati. Ponavadi poskrbimo, da so obložene mize, da se lepo oblečemo, pospravimo stanovanje, in da nam ne bo dolgčas, povabimo prijatelje ... Toda od takšnega praznovanja naša družina nima prav veliko, saj se ne moremo pos- vetiti drug drugemu. Od nas samih paje odvisno, ali bo družina za vse nas vir največjega veselja ali najbolj bolečih razočaranj. Nekomu je družina vir moči, drugega pa izčrpa- va bolj kot vsa druga področja njegovega življenja. Od nje lahko dobi namreč najdragocenejša darila in v njej doživi najhujše izgube. Mnoge družina v življenju rešuje, marsikoga pa tudi uniči. Zato razmislite in ne dovolite, da bi vam družina služila le kot kulisa in vaši družinski člani kot statisti na odru \ O življenja ... In preživite mirne in kar ijMuOjJvVa^ SKjoO