Ncmško - nacionajna pravitnost napram Slovcncem. Nemci se delajo velike gorečnike in pravičnike v vprašanju narodnih manjšin. Ker v postopanju z narodnimi manjšinami, ki jih imajo na svojem državnem ozemlju, niso pravični, marveč skrajno krivični, je njihova goreenost za rešitev tega vprašanja sumljiva, ker izvira iz sebičnega nagiba. Potom nemških narodnih manjšin v drugih, zlasti v slovanskih državah. hočejo Nemci širiti svojo gospodarsko, Kulturno, pa tudi politično moč v tujinstvu. Kakšna je nemška pravičnost napram drugim narodom, dokazuje zgodovina zadnjih petdeset let nekdanje avstro-ogrske monarhije. Nemci nekdanje Avstrije so bili prešinjeni z duhom nemško-narodne nostrpnosti in s s-.remljenjem po ponemčevanju slovangkih narodov. Osobito mi Slovenci smo čutili vso strahoto in vso težo ponemčovalne strasti avstrijskih Nemcev. Načrt nomške razširjevalne strasti je bil na kratko izražen v znanem geslu: Od Hamburga do Trsta. Ker smo Slo.veuci bili napoti uresničenju tega velikega nemškega načrta, so nas hoteli s pomočjo nekdanje države in z vsemi gmotnimi in duhovnimi sredstvi ponemčiti. Kako pa je sedaj? Danes preplavlja javnost v Nemčiji in Avstriji klic: »Avstrija naj se združi z Nemčijo! Meija Nemčije bodi na Karavankah!« O posledicah tega klica, ako bi postal reSnica ter bi se Nemčija razširila do mej sedanje Avstrije, o gospodarskih Jn političnih nasledkih tega čina za Srednjo Evropo in zlasti za slovanske države nočemo danes govoriti. Izpregovoritl pa moramo o nasledkih tega gesla za koroške Slovence. Izvajanje tega gesla pomenja pospeševanje ponemčevalne politike napram našim elovenskim bratom na Koroškem. Ako naj meja nemštva sega do Karavank, gmejo do Karavank prebivati samo Nemcl, torej se morajo koroški Slovenci ponemčiti. To je ista politika, ki jo vodi Mussolini napram Slovencem in Hrvatom ter Nemcem na ozemlju italijanske države. Ker si je Italija prisvojila zemljo, ki je prej bila slovenska, hrvatska, od- nosno nemška, zato je treba vse te narode iztrebiti ter z njihovim poitalijančenjem doseči, da bo ta ozemska osvojitev ne samo naknadno opravičena, marveč da bo tudi ostala trajna. Istotako hočejo Nemci zaželjeno postavitev meje za nemštvo in Nemčijo na Karavankah doseči in pospešiti s tem, da ponemčijo vse Slovence na Koroškem. Ta cilj so imeli pred svojimi očmi že ob času plebiscita. Takrat so sicer nemški uradni in neuradni mogotci Slovencem slovesno zatrjevali, da jim bodo dali in pustili vse narodne pravice, če glasujcjo za Avstrijo. Ko pa je plebiscit izpadel v prid Avstrije, niso izpolnili niti ene obljube, dane Slovencem. Niti ene narodne pravice niso dali Slovencem ne v uradu, ne v šoli, ne v cerkvi, sploh nikjer ne. Kako grdo prevaro in goljufijo so izvršili nad Slovenci, dokazujejo s tem, da sedaj tolmačijo glasovanje povodom plebiscita tako, da se morajo dati tisti, kl so povodom plebiscita glasovali za Avstrijo, ponemčiti, ker so »politični Nemci«. Težnja, in to glavna težnja koroških Nemcev je ta, da število teh »političnih Nemcev«, boljše in jasno reCeno: nemškutarjev, pomnožujejo od dne do dne. To dosezajo s strahovanjem Slovencev v vsem javnem življenju, z gospodarskim zapostavljanjem narodno zavednih Slovencev, z izključitvijo Slovencev od vseh javnih služb in ustanov, z nemško šolo in s ponemčevanjem javnega bogoslužja po cerkvah. Vnebovpijoča krivica je, da Slovenci na Koroškem nimajo niti ene slovenske šole, marveč se vsi slovenski otroci silijo v nemške ali takozvane dvojezične, v resnici pa tudi samo neniŠke šole. Da so te dvojezične šole najkrutejše ponemčevalnice, kl nimajo drugega namena, kakor da odtujejo slovenske otroke materinemu jeziku, dokazuje ukaz okrajnega šolskega sveta v Celovcu krajnim šolskim svetom, naj sklepajo o tem, da bi se tudi veronauk poučeval v nemškem jeziku. Torej zadnji predmet, ki se je še po nekaterih šolah poučeval v slovenščini, naj se poučuje v nemščini. , Lepe »dvojezične« golef Hva-la Vam p-ospodjo koroški Ncmci, za ta sklepi Je vsaj konec VaSe hinavSčine, ki s$f jo doslej uganjali s temi »dvojezičr mi« Solami. Sedaj ne morete več ret da so te šole »tudi slovenste«. Ako boste še v bodoče upali v javnosti k| takega trditi, Vam bo ta laž priletei nazaj v obraz. Iz pripadnosti k 'nemški državi izvajajo koroški nemški nacionalisti, ki so zastopani v vseh koroških nemškflS strankah, nujno potrebo, da mora ncnatščina gospodovati ne samo v šoli, mai> več tudi v cerkvi. V pretežno slovenste« župnije pošiljajo nemške duhovnikfl. Na primer župnije v celovžki okolicii Vetrinj, Št. Jakob, Žrelec, Grab-štaj«| Timenica, Št. Lipš in druge so jjretežna slovenske, ker je občevalni jezik prebivalcev po večini slovenski. In vendap so v poslednjih desetih letih nemški duhovniki iz cerkva popolnoma iztrebili slovenščtno in Jo nadomestili z nemščino. Nemžko-nacionalni časnDd zahtevajo, da se mora to zgoditi tu<51 po vseh drugih župnijah. Tako piše na primer »Kartner Heimat« (»Korošltft domovina«), glasilo narodnih odpadnfkov, v svoji številki dne 2. avgusta tega leta: »Občina Hodiše je pri ljudskem glasovanju 10. oktobra 1920 glasovala z 52.6% za Avstrijo in se je s tem z večino odločila za nedeljeno Koroško. Glasom izida Ijudskega štetja iz leta 1923 se jih je 58.1% priznalo kot Nemce, medtem ko se jih je samo 41.9% dali vpisati kot Slovence.« Na podlagi tega list zahteva, da se vpelje v cerkvi nenaška pridiga, Kaj pa pravijo k temu Nemci v na» ši državi, osobito oni v Sloveniji? All se naj z njimi postopa na isti podlagL ki jo postavljajo in zahtevajo nemškl nacionalisti proti koroškim Slovencem? Kako bi potem bilo mogoče, d« ostanejo nemške pridige v Mariborn^ Celju, Ptuju in drugod? In ako bi S9 isto merilo, a katerim uierijo nemškl nacionalisti koroSkim Slovencem pravice na šolskem polju, uporabilo napram Nemcem v Sloveniji, ali bi mogel potem ostati v naSi državl le samo en nemški šolski razred?!