Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. (L List slovenskih delavcev v cAmeriki The brst Slovenic Daily~ in the United States. ' Issued every" day" except Sundays and Holidays. NO. 245. ŠTEV. 245. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 18, 1905. — V SREDO, 18. OKTOBRA, 1905. LETNIK XXL — VOL. XEL Canadska osveta in naši PRITOŽBE RIBIČEV ZJEDINJENIH DRŽAV PROTI CANAD-SKEJ VLADI SE MNOŽE. Zastopnik Gardner (Mass.) se je posvetoval z državnim tajnikom v prid ribičev. STARE PRAVICE. Washington, 17. cikt. Član kongresa, Avgust P. Gardner, ki lastnik ribiških pa rti i kov, Benjamin A. Sanith, iz Bostonu. Mas-;., sta danes izročila državnem tajniku Rootu pritožb« gkmoefttenskih ribičev glede lova na slainike ob newfotmdlandskean obrežju. Zadeva je že stara par let in radi ■nje so se že večkrat vršile diploma* tične ribramve med našo in angle žk o vlado. Z Obravnavami bodo sedaj nadaljevali. da se zadeva reži, prednc postane akutna. Od sklenitve utrechtdkfe pogodbe v 1. 1713 nadalje imajo ribiči Zjedinje-nih držav pravico ribariti ob obrežju Labradorja in New Foxmdlanda. Tudi imajo pravico prihajati v zalive ,luke in na reke. Francoski ribiči imajo na tamošnjem vodovja iste pravice, toda can;ul-ka, oziroma newfoundlandska vlada Francozom ne dela niti najmanjša pr«"_'lavice, kar naše ribiče Še bolj razburja. Newfoundlandske oblasti trdijo, da imajo naši ribiči pravico ribariti ob obrežju v zalivih in na re-Skah, toda le na l ab rado rskem, ne pa ma newfoandlaodskem vodovju. Gardner in f>mifch nameravata dobiti od državnega oddelka uradno pojasnilo o pravicah naših ribičev Washingtonske novosti, na potovanje. ROOSEVELT ODPOTUJE DANES ZJUTRAJ NA POTOVANJE PO JUŽNIH DRŽAVAH. General Chaffee priporoča vpeljavo velikih vojaških vaj. — Perdi-caris v Washington. PROTI VENEZUELI. BOLGARSKI KNEZ V PARIZU. V Franciji so ga sprejeli z vsemi častmi. Paris, 17. okt. Semkaj je dospel bolgarski knez Ferdinand, kteri ostane v Parizu teden dni. Kneza so sprejeli z v. jaškimi častmi, kakor sprejemajo člane kraljevih obitelji. V mini-sterstvu inost ranih del odkqzali so mu iste sobe, kakor svoječasno italjanske-mu kralju. Predsednik in knez sta se medsebojno < biskala. To dokazuje da Francija želi, da bi se vršilo balkansko vprašanje v kterem igrra Bolgarska važno vlogo, mirnim potom. Napad na vlak. Stamford, C« am., 17. okt. Na progo železnice New York, New Haven & Hartford je blizo tukajšnjega mesta nekdo položil težak železen južnih državah, Ikamor odpotuje jutri zjutraj ob S:30. Skoraj ves včerajšnji dan je bil s tajnikom Loebom na delu, da dovrši ono, (kar je bilo za rašiti. Predsednika so obiskali glavni poštni tajnik Cortelyou, senator Carter iz Montane, zastopnika Grosvenor (O.) in Smith (Mich.). Danes bode sprejel prt-dsednik le še par obiskovalcev. in sicer samo -take, ki pridejo v uradnih zajdevah. Iz juga se vrne Roosevelt 1. novembra. * * * Generalni poročnik Chaffee in general Crozier, ktera sta se vsled {»vabila francoske vlade udeležila francoskih velikih vojaških vaj, sta se vrnila v Washington, kjer bodeta o svojih doživljajih poročala vojnemu uradu. Poročila ostanejo naravno tajna General Chaffee se je jako laskavo izrazil o svojem bivanju v Franciji in Angliji. O manevrih v Franciji izjav. Jja, da so brezdvomno velike "vrednosti, ker v njih dobe vojaki, kakor tud.v častniki pojme o vojni, dasiravno tu^ j pri vajah ni vise tako, kakor v vojni Taiko je na primer pogrešati osobno nevarnost, ktera je velikega pomena v vojni. Vojaki so vedno prenočevali v stanovanjih im niso nikdar v dežju taborili, kar je v vojni neobhodno potrebno. Šef našega generalnega štaba jo mnenja. da bi talke vaje bile tudi pri nas velike vrednosti. Vendar pa kongres v, to "najbrže ne bode dovolil. i * * * V položaju med Francijo in Venezuelo ni opaziti nilkake spremembe Francija dosedaj ni izdala nikakib odredb proti Venezueili, dasiravno je znano, da bode zahtevala pripoznanje svojih pravic. Naša vlada ne bode ugovarjala ,ako bode Francija svoje pravice zahtevala z orožjem. Iz f herboinnra prihaja poročilo, dr je francoska kri žarka Desaix odplula na Martinique. Na poti se jej bodo pridružile križanke Jitrien de la Gra-viere, Lavoisier, Chasseloup-Laibat in Troaide. Rrodovje bode vodil admira'1 Bevoe de la Pevrere. * * * V kratkem pride v Washington znani John Perdicaris, kiterega so svoječasno vjeli marokanski roparji ;>od vodstvom Has Ulata. PendiearU se ne čuti varnega, v Maroku in bode ostal v Washington-it, dodder se razmere v Tangerju ne izboljšajo. Velikanska tatvina. Fejervary na Dunaju. 3,000,000 čevljev lesa. Zopet minist. predsednik. V COUNTYJTJ HERKIMER DRŽAVE NEW YORK SO DRŽAVNI VSLTJŽBENCI KRADLI KAKOR SRAKE. Les je dobila International Paper Co. Gozdarji so sedaj zginoli. PODKUPLJIVOST. Albany, N. Y., IS. okt. Državni (komisar za gozdarstvo, ribarstvo in lov, Mr. Whipple, naznanja, da njegov oddelek še vedno ni zasačil one ljudi, kteri so kradli; oziroma prodajali les iz državnih gozdov. Danes je dobil komisar poročilo, da je International Paper Co. v letih 1903 in 1904 ukazala v državnih gozdih posekati tri milijone kubičnih čevljev lesa. Imenovani državni oddeklk bode takoj vložil tožbo na plačilo odškodnine proti imenovane j družbi in pričel s preiskavo, da dožane, kako je bilo mogoče, da o tatvini vlada toliko časa ni izvedela. Gozdarskemu oddellku se še vedno ni posrečilo zaslediti gozdarja Chas A. Ivi očka iz Fairfield a, Kteri je ob-dolžen, da je zajed/no z gozdarjem H N. Gavlordom podpiral in prikrival imenovano tatvino, za kar je dobil od družbe $8000 podkupnine. Gavlord je ■zaprt. V ostalem pa nista kradla samo imenovana gozdarja, temveč tudi drugi. V spomin sklenitve mirti med Rusijo in Japonsko. Concord, N. H., 17. okt. Governer države New He pshire je sklenil onih $ 20.000 k t ere sta Sert -i Witte in Ju-taro Komura podarila ub( g" države New Hampshire, obrestonosno naložiti in obresti vsako leto, dne 5. sept. podariti kakemu dobrodelnemu zavodu v spomin sklenitve miru v Ports-monthu. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20 55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kron, za $ 204.40 ...........- 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 krom Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad ▼ 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-nrje do 125 t gotovini v priporočenem all re gist ro van em pismu, večje s&Mke ne Domestic Postal Money Order «Ji pa New Tork Bank Draft. F2ANK SAKfiEB, 109 Greenwich V M ARO KANS KEM JETNIŠTVU. Marokanski roparji so vjeli dva častnika angleške mornarice. Tanger, Maroko, 18. okt. Arabci iz rodu Anjera so vjeli dva častnika angleške vojne mornariee, ktera so odvedli seboj v fjorovje. Častnika sta bila na potu od poškodovane angleške ladije Assistance v zalivu Tetuan v špansko luko Cento na marokanskem obrežju. Častnika sta kapitan John E. Crr.wther in poročnik A. S. Hatton. Na potu ju je spremljalo 21 mož, ko ju je napadlo le 6 beduinov pod vodstvom brata glavarja Valiente. Njuni spremljevalci so bežali. Isti beduini so nedavno umorili qovemeria mesta Centa in niegovega sina. Marokanski "■overner Mohamed El Torres poslal je sčle v crrovje da pronajdejo kje sta angleška častnika in da se dogovore z roparji glede osvobodenja.. Gibraltar, 18. okt. Angleška tor-pedolr vka Cherwell poroča, da so včeraj ko je bila vsidrana med Cento ia Ceresom, Mauri na njo streljali. Krosi je so probile dimnik na ladiji. Ranjen ni bil nihče. Keglevič-Matašič in princ PEJEB.VAE.YJA JE SPREJEL CESAR FRAN JOSIP TAKOJ V AVDUENCO. — PRE-INAČENJE KABINETA. Pran Josip se je zadovoljil s splošno volilno pravico in imenoval Fe-jervaryja ministerskim predsednikom. KAZEN ZA FRAN JOSIPA. Razstrelba naravnega plina. Erie, Pa., 17. okt. V glavnem rezervoarju Pennsylvania Gas Co., v okolici tukajšnjega mesta pripetili sta se včeraj dve razstrelbi naravnega plina. Vsled tega je sedaj mesto brez plina, tako da vlada v hišah tema in vrhu tega tudi kurjave nimajo. Čuvaj Benjamin Dr.novan in njegov štiri leta star sin, sta smrtno ranjena. Tudi Da-novanova soproga je nevarno poškodovana. 0 Ponarejeni bankovci. Urad zvezinih detektivov naznanja, da ponarejeni desetaki, ktere so naj-preje pronašli v juliju 1903, sedaj zopet krožijo v prometu in sicer z ozi-rom na barvo, obliko in številke v po-boljšanej obliki. Ponarejen denar je sedaj pravemu še bolj sličen. Tudi zadnja stran bankovcev ni več tako temna, kakor je bila preje. Pege na solncu. Washington, 17. okt. Uradniki mor-naričnega observatorija naznanjajo, da so opazili na solneu veliko skupinjo peg. Te pege je opažati že dva dni in sieer na južnej solnčnej poluti. Skupinjo teh peg je videti tudi z prostim očesom. Med "sodrngL" Albany, N. Y., 17. okt. Socialistična stranka je danes izročila državnemu tajniku protest proti '* socijalisti-Čnej delavske j stranki" ktera slednja je nedavno tudi protestirala proti » Obe stranki Dunaj, 17. efet. General Fejervary, ogrsko-hrvat^ki ministerski predsednik, dospel je včeraj zajedno s finančnim ministrom Popovieem semkaj, Fejervary j a je cesar takoj sprejel v avdijeneo, (nakar je Fejervary obiskal ministra inostranili del GolnchoTvalke-ga. s k te rim se je posvetoval glede bodočega fLnancijelnega razmerja med Avstrijo in Ogrsko. Fejervary je gotov z rekonstrukcijo kabineta. Budimpešta, 17. okt. Tukaj se povsem odločno zatrjuje, da je Fran Josip privolil v splošno volilno pravico •na Ogrskem in imenoval Fejervaryja ministersfiim predsednikom s pravicc» da uvrsti v svoj (program splošno volilno pravico. Med poslanci koalicije je obudilo to nepopisno ogorčenje, kajti splošna volilna pravica pomen j a pravico za nemadjarske narodnosti, oziroma za večino ogrskega prebivalstva. Koalicija je s tem prisiljena izjaviti se tudi za splošno volilno pravico. Grof Teodor Batthyanyi izjavljaj da si bode koalicija izdelala sedaj še radikalnejši program in zahtevala — da se kralju Fran Josipu črta plača, ktero dobiva od Ogrske, da avstro-ogrška vojska ne bode več skupna in da se ustanovi posebna ogrska vojska, Budimpešta, 18. okt. Uradno vla-dino glasilo objavlja pismo Fran Josipa, s k te rim je general baron Fejer-varv zopet imenovan ogrdio-hrvartskim ministerskim predsednikom. Vladarje njegov program odobril in mm ukazal, naj popolni izpraznjena ministerska mesta. Danes se tnsdi naznanja, da je Fran Josip kabinetni naročil, naj raaspusti državni zbor in ukreni vse potrebno za nove volitve, ktere bodo v prvič, odkar obstoji Ogrska, splošne. Volil bode vsak polnoletni državljan. Volitve se bodo vršile v prihodnjem poletju. Vsled zopetnega imenovanja Fejervaryja ogrskim ministerskim predsednikom bode moral avstrijski ministerski predsednik Gautsch odstopiti, ker se ne strinja s splošno volilno pravico. Dunaj, IvS. okt. V .povsem verodostojnih krogih se zatrjuje, da bode ministerski predsednik baron Gautsch te dni podal ostavko, iker je tako reakcionaren, da se protivi uvedbi splošne voli In e pravice. Sedaj, too so na Odrskem dobili splošno volilno pravico, je dobe gotovo tudi v Avstriji, dasiravno se nekteri naizaanjaki, med temi — žal — tudi slovenski "na-prednjaki' % upirajo. LA MANO NERA. Italjani so razdejali z bombo proda-jalnico dveh svoji rojakov. Včeraj zjutraj ob 3. uri razletela se je bomba pred prodajalnico Italjanov bratov Giarabalno, št. 13 Stanton St. v New Torku. Sprednji del prodajal-nice je razdejan in sadje ter zelenjad, ki je "bilo v izložnem oknu je zletelo na ulico. Okna, okoličanskih his so pobita in stanovniki so bežali deloma v nočnih oblekah na prosto in tu kleli ter psovali, da je bilo veselje zopet drugi so pa molili in prosili svoje patron e za varstov. Bratoma Giambalvo, ktera sta v novejšem času dobivala redno grozilna pisma, se ni nič zgodilo Razstrelbo so pričakovali, kajti člani organizacije La mano nera, so jim obljubili bombe. OBRAVNAVA RADI LOČITVE ZAKONA MED KOBURŽANOM IN PRINCEZINJO LTJIZO. Sodno postopanje v Gothi je javno. Predlog za kompromis. DVOMLJIVA PRISTOJNOST SODIŠČA. Gotha, 17. okt. Pred civilnim od-, delkom tukajšnjega deželnega sodišča pričela se je včeraj obravnava v pravdi princa Filipa Saksonsko-KoburŠke-ga in Gotskega glede popolne ločitve od njegove žene, princezinje Duize. Princ je od svoje tehnične pravice odstopil in vsled tega se o zadevi ne bo obravnavalo pred posebnim sodiščem, kakor določajo zakotni njegove vojvod-sike hiše. Obe glavni osobi nista bili navzoči, tokla Hrvat, bivši potročniik: Keglevio-Matašič, z kterim je prineezinja ušla, je bil pri obravnavi. Predsednik sodišča je potem obojestranskim odvetniškim zastopnikom predlagal, naj se poravnajo, kar nr, pomenja, da bi princ in prineezinja zopet skupaj živela, temveč da bi se ločila v prijateljskem smislu in se dogovorila glede imetja. V to so zastopniki obeh strank privolili, toda po kratkem posvetovanju so zastopniki princa naznanili, da zahteva on popolno ločitev. Med pavzo so zastopniki členili predlagati sledečo poravnavo: Princ naj plača prkicezinji $18,000, ali pa budi $30,000, afco se ona odpove vsem nadaljnim zahtevam in ako po ločitvi zopet zavzame ime "Luiza, prineezinja belgijska". Obravnavo so preložili na 30. olkto-bra, da doženejo, je-li tukajšnje sodišče sploh koanpetentno razpravljati o tej zadevi. V prmčevej tožbi je navedeno, da je prineezinja grešila s Hrvatom Kegle-vič-Mat ašičem im da je napravila kljub ogromnim dohodkom za $744,8-12 dolga, od ktere svote je princ plačal $218,000. V mjenej garderobi so našli 75 parov svilenih čeviljev, 125 pa/rov drugiJh čevljev, 60 solnenikov in nad 100 klobukov. Vse to je navedeno ikbt dokaz zapravljivosti $ 10.000 VKRADEL. Oškodovana je Wells Fargo Express Co. El Paso, Tex., IS. okt. V Juarez Mexico so dc gnali, da je Wells Fargo Express Co., nekdo vkradel zavitek v kterem je bilo $ 10.000 v mehikanskem denarju. Imenovano svoto je poslala Banea de las minas v Chihnahna svo-jej podružnici v Juarez. Dosedaj še niso našli tatu. Zopet žrtev antomobila. Ko je 11 letni deček Lawrence Sexton skušal včeraj zvečer prekoračiti 7. Ave. blizo 40. ulice v New Yorku, ga je povozil nek automobil in ga tako težko ranil, da so ga morali poslati v bolnico. Automobil je last Walter C. Kerra. Njegovega šaferja so zaprli. Automobil je vozil počasi po 7. Ave. navzgor, ko se je pripetila nesreča. MY0BK je najboljSi prostor za poSilja-nje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tike tov, tam si lafeko poma-gaS kakor hočeš, imaš pa zato iavrst- LAKOTA KOT ZDRAVILO. Trditve, da je lakota pri raznih boleznih želodca in prebavljalnih organov dobro zdravilo, so zelo stare, in znani so nam slučaji, v kterih se je dc.seglo popolno ozdravljenje z pomočjo dolgotrajnega posta. V slučajih v kterih nastane bolezen vsled preobi-lega vživanja jedi in pijače, lakota gotovo dobro deluje. Toda v slučajih kjer je truplo slabo vsled dolgotrajne bolezni, priporočati je le Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero prebav-ljalne organe ozdravi in uredi. Ono prisili želodec, sprejemati hrano in ga tako olu^i, da zahteva hrano. Vsled tega pa postajajo tudi val drugi organi zdravejii in krepkejiL Imeli bodete do ber tek, zdravo spanje, jake živce re-dno vtripanje erea in Sato krt Blede Francosko-nemška afera Dogodki v Rusiji, je uradoma končana. Pogreb Trubeckegs. KLJUB TEMU PA VLADA V NEMŠKEM ČASOPISJU ŠE VEDNO VELIKA RAZBURJENOST. Anglija je kljub uradnemu dementiju obljubila Franciji pomoč proti Nemčiji. VILJEMOV A BLAMAŽA. Berolin, 17. okt. Dasiravno je uradno nemško časopisje včeraj poročalo, da je afera glede izkrcanja 100,000 angležkih vojakov že končana, in "da to sploh ni bila afera", opažati je v drugih časopisih vedno veliko razburjenje radi *''Matrnovega" odkritja. Časopisi izvajajo iz dosedaj znanih tozadevnih podrobnosti, da je bivši francoski minister inostranih del, Del-caese vendarle dobil od nekoga zagotovilo, da bode dobila Francija proti Nemčiji pomoč. Nadalje je tudi razvidno iz Lord Lansdownejevih izjav, da obstoji med Francijo in Anglijo dogovor proti Nemčiji. Delcassejeva naloga je bila le Nemčijo izzvati na boj in je potem pošteno klaznovati. Javmo mnenje se sedaj s to zadevo bavi še bo3.i, nego preje, ker se v gotovih krogih zatrjuje, da je cesar Viljem sam izzvali vso zadevo, ne da bi o tem naznanil nemškej vladi. Na ta način je hotel pridobiti državni zbor za povečanje mornariee. CUNLIFFEJA ŠE NIMAJO. , O tatu $101.000 ni niti najmanjšega sledn. Pittsburg, Pa., 18. okt. Dasiravno je minolo že teden dni, odkar je klerk Edward G. Cunliffe vkradel Adams Express Co., lepo svoto $101.000 v bankovcih o njem dosedaj še nimajo ne duha ne sluha. Išče ga policija vse dežele, toda vsi njeni napori so zaman. KRHANJE PARNIKOV. Dospeli so: Kronjprkiz Wilhelm 17. okt. iz Bremena s 1357 potniki. Noordam 17. cfotohra iz Antwerpenri s 1015 pobniki. Dospeti imajo: Federica iz Trsta. Cevic iz Liverpoola. Georgie iz Liverpoola. Teutonic iz Liverpooda. Rhein iz Bremena. Patricia 17 Hamburga. Amerika iz Hamburga. Hudson iz Havre. Emilia iz Trsta. La Tooiraine iz Havre. Celtic iz Liverpoola. Umlbria iz Liverpoola. 6t. Paul iz South am ptona. Finland iz Amtwerpena. Prinz Adalbert iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Statandam iz Ro+terdama. Kaiser "Wilhelm der Grosse iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Odplnli so: Baltic 18. ofct. v Liverpool. Potsdam 18. v Rotterdam. Odplnli bodo:- Deutschland 19. ofct. y Hamburg. La Sarvoio 19. ofct. v Havre. Erny 19. ofct. v Trst. Philadelphia 21. okt. v Southampton Campania 21. okt v Liverpool. Fuerst Bismarck 21. okt. v Genovo Zeeland 21. ofct- v Afitwerpen. Cadedotnia. 21. ofct. v Glasgow. ( Albano 20L okt. v Hamburg. NA TISOČE LJUDI JE IZKAZALO ZADNJO ČAST UMRLEMU VODJU LIBERALCEV. Št raj k črkcstavcev v Petrogradu; po-poludanski časopisi niso izšli. — Nova železnica. RAZNOTEROSTI. Moskva, 17. okt. VSera jse je vršil pogreb dne 12. t. m. v Petrogradu umrlega kneza Trubeckega, vodja li-berailcev in rektorja petrogradskega vseučilišča. Policija p grehu ni prisostvovala. Pogrelma slavnost je trajala skoraj ves dan in nihče ni kalil miru. Xa ulicah, po kterih se je pomikal sprevod. n«ft*ralo se je na tisoče ljudi. Sprevod se je poanillval od kolodvora v vseučiliščno cerkev in od tu v palačo pokojnega kneza in potem v domski samostan. Na kolodvoru st. je nabralo nad 20.000 ljudi. Na j>ero-nu so bili moskovski generalni guber-nator, žu ratifikaciji mirovne pogodbe. Zajedno je Lime vie dobil tudi naroČilo, naj stori vse potrebno, tako da zamorejo ruske čete v 18. mesecih o staviti Maindžur in Korejo. Prvi odpotujejo domov rezervisti in 13. kor, kteri so bili na pobu v Mandžur, ko je bil mir sklenjen. Kolika bode vojska ki ostane v Mandžuru in Sirarn, mi-nisterstvo ne poroča. Vojne 1 ad i je. ktere so internirane v Manili, Saigonu in Shanghai ju, od-plujejo v hike evropske Rusije. Pomožna križarka Lena, ki je sedaj v San Franciscu, Cal.. kakor tudi transportni parniki, se bodo napotili v Vladivostok. Petrograd, IS. okt. Vsled moskovskega štrajka nastalo je povso^li mnogo manjiii strajkov. Sedaj se poroča tudi o štrajkili in izgredih v Savato-vu, Kijevu, Kazanu, Haiko\"u in raznih di-ugih mestih. Tudi v Varšavi se je pričelo zopet ši rajkarsko gibanje. Iz Jekaterinodara, Hubana in Tif-lisa na Kavkazu, se javlja tudi o nemirih, kteri pa s štrajkarskem gibanjem niso v zvezi. Sedanje delavsko gibanje so zopet provzročili socijalni revolncijonarei. Danes je imendan prestolonaslednika Aleksej Nikolajeviea, kteri dan po vsej Rusiji praznujejo. Zvečer bode mesto razsvetljeno. Moskva. 18. okt. Štrajk črkostav-eev je končan in danes so zopet izšli vsi časopisi. $ 1,712.587 VKRADLI. Denver Savings banka oškodovana. Denver, Colo., IS. okt. Tukajšnja velika porota obdolžila je Leonard Im-bodena, Ja A. Hilla, C. B. Wilfleya, E. E. Hull a, C. C. Robertsa, W. T. Campa, D. M. C'areja, A. K. Davisa in I. H. Edm< ndisona tatvine v znesku $1,712.587 v Denver Savings Banki. Wilfley in Edmonson sta bila preje predsednika imenovane banke. Hill je bil tudi predsednik banke ko je prišla dne 19. avg. pod knratorja. Ostali so bili uradniki. SL0VEH0X m SLOVENKE I M ob ranih prilikah > ww, Cirila ta Hal pi»HH dar Rumena mrzlica. New Orleans, La., 17. okt. Ako se zvezine oblasti zelo ne motijo, bode rumena mrzlica še tekom tega tedna končana. Kljub temu je pa včeraj umrlo v mestu 5 osob, dočim jih je 15 zbolelo. Primeroma veliko število smrtnih slučajev zdravnike ne skrbi, kajti znano je, da je vedno predno epidemijo vgasne število smrtnih slučajev veliko. Včeraj so oblasti odslovile llf> zdravniških inšpektorjev. Sedaj imajo v slnžbi le se 400 mož. U "GLAS NARODA" * -st slovenskih delavcev v Ameriki. . isdnik: Editor ZMAGOSLAV VALJ AVE C.' ♦^sc.iit: Publishes FRANK SAKSER, '09 Greenwich Street, New York City. • »a leto velja list za Ameriko " pol l-ta.......... Ea Evropo, za vse i^to . . . . " pol leta . . . . " " četrt leta . . . . $3.00 . 1.50 . 4 50 . 2.50 . 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GIJVS NARODA" izhaja viaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People") Issued cvtry day, except b jndays and Holidaycf Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do de^et ; rstic se plača 30 Centov. Dopisi brez pudpiia in ofobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Hon*.y Order. Pri spremembi kraja naročnikov trosimo, da se nau tudi prejšnje bivali-Iče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisoma in pošiljatvam naiedite tii^ov. "Gfas Naroda'* ♦09 Greenwica Street, New York City. Telefon: 3798 Cortlana. Cigarete in šolski dečki. Američani imaimo novi "Fad", oziroma novo nevarnost, I; ter a "nam preti". Imamo tudi nov boj in novo vojno, s kbetro smo morali pričeti v jirid dru/ih ljudi, kte-r« moramo rediti. Z besedo "mi" mislimo one, kte-ri prema j de jo vedno nove bakcile na družabnem živJjenju in z besedo "nevarnost" menimo k aide nje cigaret, katero je zlatti med šolsko mladino, zlasti pa še oewyorakio, zelo razširjeno »Kitajska Kitajcem". "V nadalje", taiko se glasi v med ruskim* in japonskim cesarjem skle njen«? j mirovni pogodbi, "naj vlada med obema državama in prebivalstvom mir in prijateljstvo." Japonci bodo sedaj skrbeli za to da bode njim in m j i^ovim potomcem sedanja vojna, ktere sr^en izid je po mikadovem zatrdilu pripisati "dobrim duhovom prednikov", koristila srlede ljudskega naplredka in razvoja Tako smo poročali včeraj v "Glasu Naroda", iko smo objavili mikadov reskript. \ era na Japonskem, oziroma sli into i zem trdi, da blagoslov starišev grr di hiše otrokom. Toda Japonci so svoje nove hise opremili z modernimi na pravami, (kterim duhova Iz>anagu in Izaname, oziroma japonska Adam in Eva, gotovo nista podelila svojega l^lagoslova. Kljub temu pa Japonsfxa nadaljuje pri "urejevanju svoje hiša rabiti nove moderne naprave. 0 nalogah Japonske, k t era se je sedaj s posestjo Liaotunga udomačila na azijskej celini, podaja zelo zanimive podatke nek ruski trgovec, kteri je živel dolgo vrsto let v severnej Kitajski. On trdi, da Japonska že danes deluje na to, da probudi Kitajsko s tem, da si pridobiva na Kitajskem kulturelnem, političnem in gospodarskem pogledu vedno večji vpliv. Kakor hitro dobi tudi Kitajska moderno "pohištvo", se namerava. J a ponska tanukaj udomačiti. Toda na-prednii razvoj Kitajsike je ptujcem ve dno bolj sovražen in 'končno se bode to sovra/tvo obrnilo tudi proti kitajskim učiteljem — Japoncem, nakar se bode moralo sedanje geslo "Kitajska mongolskemu plementi" umalkniti geslu: i 1 Kitajska Kitaj cem.'' Kitajska se je pričela proiboijati v vojni proti Japoncem^ Ona vojna jo Kitajsko proibudila, tako da se sedaj ozira proti zapadu. Takratni porazi XajlwJj pa vdom&čeno kadenje med tudi titaj^im državnikom doka- mladino na dolenjej iztičnej strani, kjer naši "sociologi" najraje eksperimentu jejo in gotovo kaj pronajde-jo. — Dr. \Y. A. Shaw iz Indianapolisa, Xnd., dokazuje, da 90 odsU.;ikov ne\v-voiških ilečkov, Iki obiskujejo ljudske švule, vedno kade cigarete. Najmanj; šolskih kadilcev imajo v 1 Rhode 1 slami, namreč "sarm Mt«hlkov. iwidenf | ' 75 od- zali slabost starih običajev. In sedanja vojna je ponovno odprla oči Kitajcem ter ustvarila željo učiti se od belih ljudi ono, kar je koristno. Do uvedbe ustave na Kitajsikem bc ir.inoio sicer še mnogo let, toda kitajsko časopisje že piše o ustavi in bode "malo prišlo na dan s kitajsko — i Monroe doktrino. Izvajanja dr. Shawa o kadenju cigaret so tako radikalna, kakor izvajanja osnih, kteri se bojujejo proti uživanju ar':i-bolnih pdjae. Vsemu, kar je na-a šolska mladina zakrivila — slab napredrk, razposajenost itd. — mora biti kriva cigareta. Cigareta je za sedaj nadomestila allkoboine pijače. Ista »lružtva, ktera .so se preje bojevala proti alkoholu v posta voda jah raznih držav, nastopajo sedaj z istim fanatizmom i>in»ti cigaretam, naravno z jstim uspehom. Veliko število naših držav ima dandanes že zakone, kteri prepovedujejo prodajo cigaret in tobaka za cigarete; zopet drugod je natančno predpisano, kak mora biti cigaretni tobal; in zopet v drugih krajih je pr.wlaja cigaret zabratijena le v bližini cerkva in šol. Prohibieijski zakon se sedaj kuha t-udi za newvor-ško driavo. Ameriški deček, ki Ikadi cigaret t* ni prav nič slabši od slovenskega dečka. kteri skuša kaditi iz očetove pipe, ali pa za hišo sJkrit dela vaje v kade-nju. nakar dobi samoumevne zaušnice. Zakoni proti kadenju so obstali že v starih časih, in čemu bi jih sedaj tudi mi ne imeli T Kadenje «amo ob sebi ni talko škodljivo, kakor slabe navade, ktere so v zvezi s tkadenjem. JleČefc si misli, da je naikrat postal vHik in nastopa kakor odraščen celo proti očetu in učitelju. l>r. Sartmel Kahn je mnenja, da Shawove številke niso previsoke in trdi ,da je hade nje pred vsem udomačeno mul otroci dolenje iztočne strani. Zatrjevanje, da e*> gledu doneslo vsem Sr-b»m njihovo priključen je k federativni Avstriji. — III. Velika Malo Rusija. Dokazati korist, ki bi jo v narodnem in gospodarskem pogledu doneslo vsem Malorusom njihovo pri druženje k federativni Avstriji. — Ponudbe na ekšpedicijo lista pod šifro "Schrift-stellelr". ; .Misel, ki je šinila v poluoficijozno glavo '"TremdenibLatta", ni brez humorja. Čita se sikoro fkakor kaka pred-pustna šala... ali pa kaikor analogija s 'kakim velikim in svetovno znanim ■nacijonalnim ekonomom, ki uči ve? svet, Ikako treba gospodariti, a medtem mu gre — njegovo lastno posestvo na boben! A vstrija naj vaibi Malo-Rusijo in Srbijo na priključen je... ! Ne, stvar ne bi bila brez humotja in mi 'bi se smejali od srca, ako bi nas ne spominjala ob enem, s kafco malo modrosti in veliko laihkoanišljenosti se mogotci igrajo z osodo in .bodočnostjo monarhije. .. t'iv nezadovoljstva in ogorčenja raz razjeda malone po vsej diržavi. Tam £o«ri v deželah, kjer biva češki rod, vihra ljuft boj, ker se vrlemu šest-milijonskemu narodu, velekurturnemu jMHijctnemu in uprav o b ču . — »e..... 8,000 " >,000 * * ......____ 8.00C -« 9,000 * Slavna agencija: 32 BROADWAY. NEW YORK. od *edai naprej vedno ob ceirtkHi od 10. ari Copoiud^ is *mC9 St. 42 Koriti ot> ^onou St., >New Vork- •LA SAYOIE *LA TOURATNE LA LORRAINE La Bretagn« •LA SAYOIE 19. okt. 1905. -LA TOUR LLNE 23. nor. 1905, 26. okt. 1905. »LA LORRAINE 30. okt. 1905. 2. nov. 1905. La Gascogne 7. dec. 1905. 9. nov. 1905. *LA SAYOIE 14. dec. 1905. 16. nov. 1905. *LA TOURAINE 21. dec. 1905. ?araika > srcUo uziuiotuU ImaJo pe vijafcs. W« KoZmitlSki9 generalni agent za zapad,| 71 Dearborn St., Chicago, III. Rojakom v Pittsburgu, Pa. In okolici naznanjam, da jo za tainošnji okrfy moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle 4824 Blackberry Allejr Pittsburg, Pa. t 1 rfiP' i ■ - ■ . .. i ■ ' i :...... .. !>' i; Uradne ure: vsak dan od J 7. do J8. ure, ter ob sobotah do I 8. ure zvefier. Rojakom ga toplo priporočam. Frank Sakser. n n i^ii mg^ii ii Jugoslovanska »nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota,. v ELY, MINNESOTA. URADNTKi: Predsednik: MIHAEL SUNIČ!, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: J FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641. Eveleth, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDERC, m. porotnik, 1355, So. 13th St., Omaha Neb. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in drupe listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in ncbenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOT ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika, Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožba * Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILL K drnžftvu sv. Jožefa št. 30 v Ghishoimu, Minn., 4. oktobra: Ivan Hudolin ix>jon 1886 cert. 4047. Družtvo šteje 05 udov. K družtvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 4. oktobra: Anton Zore lNiS cert. 4049, Mariko Bajek 180G cert. 4050. Družtvo šteje 102 uda. ■ • ilf^ K družtvu sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., 4 .oktobra: Anton Ko-stdc 1887 cej't. 4051. Družt/vo šteje 51 udov. K družtvu sv. Janeza št. 37 v Cleveland«, Ohio, 10. oktobra: Ivan Rozman 1865 cert. 4052. Družtvo šteje 75 udov. ODSTOPILI. Od druživa sv. Janeza Krstnika št. 37 v Praznik cert. 2676. Družtvo šteje 74 udov. ZOPET SPREJETI. V družtvo sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 30. sept. Fran Fili-t. 2-">86. Družtvo šteje 161 udov, ČRTANL Iz druživa sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 30. sept. Iv. Ster-•rt. 3360. Družtvo šteje 160 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. plc Olevelandu, Ohio, Matevž 0R0BN0STI matičnega ''fehtanja". Tzjjoslovali so pri deželni vladi dovoljenje, da smejo "fehtati" za omejeno cerkev. Da bi >lo to beračenje bolje in hitreje od rok so najeli več tercijalk in jih poslali kot svoje agentinje po svetu. Ena teh agent in j je bila cigararea Marija Ah-lin, druga kuharica Okorn. Ti dve ženski sta lu dili po deželi in na vse načine nadlegovale ljudi. Pobirali sta * pred - sodišče, o ker .s jima pone- kranjske novice. v Ameriko. Dne 3. okt. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameeriko 40 Hrvatov, 60 Slovencu v in 20 Črnogorcev. Hud Amerikanec. Dne 2. okt. se je ...... pripeljal iz Amerike neki delavec in za cerkev in so se dotiena darila vpi- M v voz električne železnice ter vzel »■vala v posebno knjigo! pobirali sta vozni listek do Sv. Jakoba v Ljubljani ob enem še za opeko za zgradbo te Tam pa je sprevodnik opozoril, da mo- cerkve, a ta darila se niso vpisovala, ra izstopiti ali pa kupiti nov vozni li- A glej rJodja - rensk* v/Uc svoji Btek. Amerikanec pa ni hotel ne tega «lm poteancati yr sli na sam, da sta ne . nega in slednjič sunil sprevodnika : onovenla nehaj ,a opeko damvaneora v obraz in ga je telesno poškodoval, f?'^ m pnšh ** Potem je šel v neko gostilno v Flori- kl P« -1" K0»r0fL 1 janskih ulicah, se ga je tam dobre, na- ' "J* ni mog^ok^t, _ srkal in začel razbijati in je postal ta- Kazenske obravuavs pred deželnim ko rabijaten, da je moral biti aretovan sodiščem v Ljubljani Dne 12. kimavca lcar si more šteti le v srečo, kajti pri t. 1. je bilo trgovcu Lenartu Del Line posebni preiskavi so našli pri njem ček ™ Razdrtem izmaknjeno kolo, Vredno za 18.500 kron, ob katerega bi bil v svo lfi0 ge tiste^ ve,'era oro:!;:11- ii pijanosti prav lahko prišel, ko bi se & P^jeli storilca v osebi Alojzija Pro- i)il klatil po noči po mestu. Navedenec f'hazka brezposelnega ključavničarja je bil v Ameriki 20 let in si je ves ta iz *-omca na Češkem doma, ki je trdil, denar tam prihranil. izmaknil svojemu mojstru Fran Ivan tako rfzkačil, da je pograbil Ju Medicu ^ Parov e gnojne vile in ž njimi Zajca telebnil P°.tem Pro,lal v Steletovi gostilni- Ob-po glavi. Zajca so obvezali na policij- s' -len Je bil na 3 mesece tczke -lece- . ski stražnici, Ivan je pa šel pod ključ. France Breskvar, Anton Dolenc in Umrii so: Dne 4. okt. zjutraj dr. Leopold Elander, vajenci pri mizar-Anton Pfcfferer, v starosti 76 let, od- skt'mu mojstrn Ljudeviku Vidmajerju vetnik in bivši predsednik odvetniške v ^'"bljani so si iz mojstrove kleti deželni poslanec nemške pnvoSffli večkrat vina, masla in ja- jjec in si prilastili še nekaj drugih, k ..... , . .. Q, , , mizarskemu obrtu spadajočih reči. V T rebrnem je umrl v starosti 81 let , . Jr., . OQ _ ' , . v. 1 . 1 Storjeno škodo ceni Vidmajer na 88 Jo-in Kc-em, bivši poštar v itaani. QO . 00 , , . . . . • J kron 82 vin. 22 steklenic z vinom, ki so jih vzeli trgovcu Murniku, je našel zbornice stranke. ter V Ljubljani je umrla Klementina Sivic, soproga okrajnega tajnika pri dež. vladi, Antona Siviea. Posebno vr^te kupčija. Delavec Jožef Pavlic je v Gosposkih ulicah v Ljubljani ustavil branjevko Marijo Stancer, ki je peljala voziček s sadjem Nabral si jc precej dobrega sadja in hotel oditi. Branjevka pa s tem ni bila zadovoljna in je hotela Pavliču vzeti sadje nazaj, na kar jo je tako močno udaril s pestjo, da se je zgrudila na cesto. Plačilo za to pa bode dobil Pavlič pri sodišču. Otrok utonil. V Veliki Račni, okraj ljubljanska okoliea, je utonil 6 let stari sinček posestnika Janeza Godca. Kazenske obravnave pred okrajnim sodišče v Ljubljani. Tercijalke na delu. Palezijanci zidajo na Raktivniku novo cerkev, seveda ne na svoje stroške, marveč na stroške praznovernega ljudstva. Tudi se Salezijanci niso omejili na sprejemanje prostovoljno prinesenih daril marveč so se lotili siste- mojster skritih pod njih posteljah. Dobil je pa tudi ponev, ki so v njih cvrli jajca. Dva sta bila obsojena vsak na 2 meseca ječe, Flander pa na 14 dni zapora. PRIMORSKE NOVICE. Nove podmorske mine. Kakor poroča "Trščanski Lloyd'" izumel je neki Hrvat nove mine, katerih vspeh je skoraj v vsakem slučaju zagotovljen. Dosedanje mine so bile le defenzivno sredstvo in se je pogosto zgodilo, da je mina zadela namesto v sovražnikovo v lastno ladjo. Nove izumljene mine se dado pa lahko in brzo pritrditi na so-vražniško ladjo in je ta potem popolnoma v oblasti onega, ki jo je pritrdil. More jo v vsakem času zažgati in ladja se mora ali vdati ali pa propasti. Mina eksplodira, ko hoče sovražnik odstraniti užigalo ali celo mino. Mino more odstrani'1 le oni, ki jo je pritrdil in to brez vsake opaznosti. Te mine so AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU 31—33 Broadw?>» 4* Ite* ---ar-- Daje nasvete tia lntoi» macije- posreduje brezplačno službe ter deli v potrebnih siuSajih pocu pore pisarn* odprt* <*ji iar*> sjutra^ do 5. art pope adn. i*. »zemfc medel* pnucmKo> dozdaj najboljše in najpraktičnejše bojno sredstvo na morju, če bi ne imele uspeha, je zguba primeroma prav majhna. Tudi pripravne podmorske čolne je izumil Hrvat, a še ni napravil ž njimi nikakih poskusov. Policist — napadalec. Stražnik Viktor Denipoti v Trstu ima pet otrok in ženo, ki ima vsak čas poroditi. Stanoval je do 30 sept. v hiši p.enzioniranega profesorja Antona Budinicha, ki je pa trdil, da otroci Denipotijevi sosede nadlegujejo, in odpovedal svojemu najemniku stanovanje. Ko je dne 30. sept. dopoldne prišel izvršilni organ in hotel vreči na cesto družino; je prosil Denipoti toliko časa potrpljenja,, za nekaj dni, da se je izvršilni organ z ozirom na ženin stan vdal. Popoldne je šel stražnik prosit profesorja usmiljenja, a ta ga vkljub vsem gorečim in mnogim prošnjam ni hotel kar prav nič slišati, da je sicer mirnemu stražniku zmanjkalo potrplenja, da je potegnil samokres in streljal v brezsrčnega posestnika. Izmed petih krogel je zadela le ena, a še ta ni napravila velike poškodbe. Nesrečnega stražnika so aretovali. STAJERSKE NOVICE. Sleparka. 28 letna Ivana Jesenko iz Škofje Loke je letošnje poletje v neki gostilni v Gradcu najela za svojo gospodo, ki je bila baje na Se verniku (Semmering), dve sobi. Spisala je na to pismo, v katerem je v imenu svoje gospode naročila gostilničarju, naj da njej (Jesenkovi) jesti in piti, kolikor želi. Ko je na gostilničarja došlo nato pismo, da je gospoda vsled bolezni zadržana in da naj postrežnici da vse kar potrebuje, zdelo se je gostilničarju vse to nekako sumljivo in brzojavil je na dotično gospodo v Severnik. Izkazalo se je, da te gospode ni nikjer in da je Jesenkova obe pismi sama pisala. V zadnjem slučaju je napravila 32 kron škode. Ker je Jesenkoya že več goljufij in sleparij izvršila in presedela za nje tudi že zasluženo kazen, bila je obsojena na 6 mesecev ječe, potem pa pride pod policijsko nadzorstvo. HRVATSKE NORICE. Hrvaški dijaki v Budimpešti. V Budimpešto je došlo 20 zagrebških vseučilišč niko v. Na pozdrav zastopnika mažarskih vseučiliščnikov, da jih je došlo zato tako malo, ker so bili brzojavno obveščeni, da nameravajo bu-dimpeštanski vseucilišcniki prirediti demonstracijo proti Hrvatom. Mažar-ski budimpeštanski vseučiliščniki so na to poslali na 11 Hrvaško akademično podporno društvo v Zagrebu" pvzdrav no brzojavko, v kateri se naglasa, da je mogoče doseči uspeh obeh pod Štefanovo krono združenih narodov le, da se bore sinovi obeh narodov v ljubezni in sporazumno proti skupnemu sovra žniku. Mažarsko dijaštvo bo vedno gOr stoljubno pozdravilo zagrebške vse-učiliščnike. RAZNOTEROSTI. Kitajski kadeti v avstro - ogrski armadi. Dne 3. okt. prišlo je na Dunaj 10 mladih kitajskih kadetov, ki jih bodo uvrstili v razne avstro - ogrske polke, da se izobrazijo. Ostali bodo v Avstriji več let. Tudi na nemškem je že več kitajskih kadetov pri raznih pol kih. Profesor Zdziechowski kandidat v rusko dumo. Iz Krakova poročajo, da namerava profesor ondotnega vseučilišča g. dr. Marijan Zdziechowski, ki je doma iz Litve, v svojem rojstnem mestu kandidirati v rusko duraO. Umor v prisilni delavnici. V Nižje-avstrijski prisilni delavnici v Korneu-burjru so prisiljenci Slunski, Kličnik in Zeiler z nožmi umorili 18 letnega prisiljenca Evgena Kroisa. Na sabljo se je nataknil. Na vajah huzarjev pri Košicah seje nekemu hu-zarju splaŠil konj. Huzar je padel s k«*ija, med tem je pa sablja padla od njega tako nesrečno, da se je nataknil na njo. Sablja mu je šla skozi srce. Za "Veliko Avstrijo." Na Dunaju se je osn< valo društvo ki hoče z vsemi sredstvi delati nato, da se dualistična avst ro - ogrska monarhija zopet pre-osnuje v enotno Avstrijo, v kateri bi bilo samo eno glavno mesto - Dunaj in ki bi imela samo eden skupni parlament na Dunaju. Glavni namen tega društva je, delovati proti madjarskim strankam, ki hočejo Ogrsko popolnoma odtrgati od zveze z Avstrijo. V boju proti Madjarom hočejo pritegniti nase vse nemadjarske narodnosti na Ogrskem in jih pridobiti za svojo idejo Dunajski mesarji proti krščanskim socijalistom. Na občnem zboru dunajske mesarske zadruge se je bilo očitalo vladajoči krščansko - socijalni stran ki, da ni ničesar storila za obrtni stan, temue ga je proletarizovala. Zato je treba, da se to stranko spravi od vlade Strašni čin. V Horodenku v Galiciji je tergovec Berko streljal na svojo ženo in sedem otrok. Ženo in tri otroke je usmrtil, trije otroci pa so nevarno ranjeni. Morilca so odvedli v blaznico. Ako grof krade. Pomožni -uradnik v trgovinskem ministrstvu grof Eva-rist Arz-Vasegy je ukradel svoji gospodinji 500 kron. Dunajski sodni dvor pa ga je oprostil češ, da je tavino naj-brže izvršil v duševni zmedenosti. Tatvina juvelov. V Pragi je neznan tat ukradel juvelirju Bauerju, ki je izstopil v nekem ondotnem hotelu, tri ročne kovčeke, v katerih so bili dragi kameni, vredni 20.000 kron. Zapuščina barona Alfonza Roth-schilda, ki je nedavno umrl v Parizu znaša 940 milijonov frankov. Francoska država dobi na predpisanih davkih 21 milijonov, vdova 470 milijonov, oba otroka pa po 235 milijonov. Pri železniški nesreči v Rutki je ponesrečil tudi načelnik bosajisko - her-cogovske finančne vlade Nik. pl. Rai-ner. Umrl je v bolnišnici. Demonstracija proti škofu. V Igla-vu so povodom birme Nemci demostro-vali proti škofu grofu Huynu, ker je pridigoval češko. Posknšen atentat. Na voditelja srbskih radikal cev, odvetnika dr. Radjov-jeviča so neznani zločinci v njegovem vinogradu streljali. Odvetnik ni bil zadet, pač pa je obležal mrtev njegov viničar. Lazamsovo tovarno na Reki. je za- žgal Srb Milan Popovič kakor je sam priznal, iz sovražtva do Židov. Rev. iOsi, Martinček, rim. - katol" duhovnik o-pravlja službo Božjo North 6th Street, Williamsburg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 163 Bedford ave., Brooklyn, Y. „ Išče 66 IZURJEN SLOVENSKI PEVOVODJA za podučevanje petja pri novoustanovljenem slovenskem pevskem družtvu v Conemaugh, oziroma Johnstown, Pa. Družtveni odbor mu preskrbi obenem primerno dnevno delo. Glede podueevanja pogodimo se pismeno. Ponudbe maj se blagovolijo pošiljati na JOHN PAJK, P. O. Box 91, Conemaugh, Pa. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicaei, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, ill., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležaro Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu Jotujoči bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, * 617" So. Center Ave., Chicago, I1L Edina slovenska unijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnicl so vedno trije brivci. Rojaki, toraj "svoji k svojim"! JOHN KRALJ, 1772 8t Clair St., Clevelas^ Ohio. (13-6—13-0 tor čet sob) NI GL0VEK1 p KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL Y ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OB pl DI O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI? S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I LJU- $ ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo ,,Zdravje", s katero Knjiga: ZDRAVJE. je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. 7otnrQI f Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne- LdlUldJ ■ močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni moški in ženske. Ozdravljen. Reuma-tizma in kronične bolezni želodca. Ozdravljena glavobola, belega toka in bolezni notranjih ženskih organov. Ozdravljen: kaslja, slabine in jetike. Ozdravljen: živčne bolezni, pokvarjene krvi in izpadanja las. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^1 zmodernim kogljidčem, Sve2e pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna iu iz borna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča IVfartln Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, lil. Marko Lepetich, Olga, La. Alojzia Slama, Clarkson, Nebr. Janez Zabukovee, Box 86 Butle, Mont. John Krnae, Box 14 Connorville, O. Poleg teh imamo na rozpolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pro-štora, ne moramo tu priobčiti. Rniolf I f Predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, p lili I d l\l i pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt- j]J nino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano g Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in \'se glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS I MEDICAL INSTITUTE, J 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. I Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja, j Zavod "Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od io tire dopoldne do 5. popold?ie. i PRESELITEV! Rojakom t Clevelamlu, 0«9 111 okoliciinaznaiijam9 da se moja PODRUŽNICA sedaj nahaja t hiši štev. 1752 St. Clair St a ne Tee 1TT8 St. Clair St. imKiifel FRANK SAKSER. NAZNANILO. Na več vprašanj naznanjamo, da mora bita dober pamik na dva. vijaka, da dospe iz New Yorka v Genovo v 11—12 dneh, iz Genove v Trst ali Reko pa 4 dni. Piarniki z enim vijakom potrebujejo do Genove 16—19 dni, do Trata in Reke pa do 22 dni, pri slabem vremenu pa oefo 20—28 dni. To je že marsikdo dkteril, Id je bil zapeljan na eeno vožnjo. 0 Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 • THE STANDARD.BREWING GO. izdeluje najboljšo vrsto pive. 137 Train St. Cleveland, O. bil zapeljan na eeoo voeqa Janez Sol nee. Zgodovinska novela. (Nadaljevanje.) Ko je bilo dekle izginilo, se je obr nil k menihu ter i/pregovoril: "Pofi n« dekle je, santo padre, in dobrega imena. (V >etu tako sladak ž njo, nikar ne mislit*-, da imam kaj ž njo. To je Spanjubka navada. Tn don Mont« nam je pravil sto in stokrat*. Kdor je m< >k in poštenjak, ta je z žensko sladak ! To je dobra španjolska navada Vstopili so v malo, zakajeno in ni ?K o sobieo, imela je edino < kno, pri katerem se je videlo na dvorišče, Tomaž Ručigaj je posadil meniha xa mizo dijaku pa je odkazal mest na kli tii tik vrat irovoree: "Za vrat sedi, ah, in poslušaj, kaj bodo pa nut ni ljudje govorili! Ne fitej nama /lie preti usti in čakaj ponižno, dokler ne pride ■/, ostanki vrsta na te! Ali ni ko to iv šteni nauki, ki mu jih dajem sveti očn. Vid J«* sedel 7.a vrata. "Nauki so dobri, eapitano, a sa poznate ml*»lo kri. Preleta se rada in tc/ko t i<"• i na enem in istem mestu Kit j. ko hi mu odsekali ki s kruha ter pa M.rdili potem nn dvorišče ali pred grad, k Ter naj počenja. kar se mu Iju bi! Tudi ni, da hi o I ročaj posluSal vsa ki ji. izprefirovore od rasi li I udi VaSe mnenje, capi počeš. likim ler poljubil menihu g po trle j!'' je govo -i' odpočij! Kaj ta- ko besedo nio/ic Vi tono?" ^npitano Ručigaj se je čudil močno •enetra po novem naslovu. Z ve nt žem je odrezal mogočen kos od hleba, ležečega na mizi. "Tn im«5, tleealc, in jej! Potem pa stori, k n r ti i., ukazal sveti oče! Poljubi mu roko in odrini!" Vid je pristopi rok . "Malo okn ril leta, in malo eetra ne bo« skoraj doživel, da bi ti bil turjaški (rra. ^ ok kan en pripovedu je o slavi m. ,y,u"npvn turjaškega rodu, katerega nn i Hoc blagoslovi! Odrini in ime j od-nrte tiči, da ne boS nikdar pozabil, k-laj ti je na- eanitano dodelil vstop v ta ore^lavni irrad!" Dijak in vitez sta se ujela s pogledi, iti zadnji je bil prepričan, da mu bt.de 11 lati i tovu ri pa/no ogledal grad in n.jt ira posebnosti. Komaj je bit dijak zapustil sobico, ■I.....'l>ri TomaŽ Ručigaj omaro v Rteni ter iz nje vzel velikt vina. majoliko, polno se ,ie smejal kapuein, za svojo prosp..do tudi " Danes sem sam doma, santo padre '''hko tnalo oddahnem. Vse ie 4lo cesarja gledat, a jaz sem ostal doma. Kaj n 1 i če cesar, ko sem se vendar že tolikokrat bojeval v armudah, katerim je zapovedoval sam eesar! Kje so časi, kje so Časi, tisti časi!" Nalil je vina v kupo ter jo na hip izpraznil. Tudi menihu je nalil. Kisla je kapljica, santo padre, a če Vam rečem, da Se take nimam vsak dan, mi ne bode te hoteli verovati! "Ni mogoče!" se je začudil Solnee. "lu vendar je tako, sveti t če!" je pritrjeval Toma/ Ručigaj. "Kadar je oskrbnik doma. tedaj preteko tedni in tedni, preden dobim kaj moče v grlo! l"j, naša gospoda je nehvaležna gospoda. Dokler si mlad in trden, hoče, da se peha X in t rud iS za njo, da ti jezik moli iz ust kakor psu o vročini, če pa ostarafi, te p« za bi jo lepo, prav kakor tudi pozabijo na starega psa!" ' 'I?*« je tako," je dejal menih, "a mene vendar veseli, da sem Vas spoznal danes, senjor ■'"»pitano!" "To je se moja edina tolažba, da pride včasih kak pameten človek k nam, ki ni tak kot ta kisla gospoda! Zaradi n je se mora človek vedno jeziti ali pa greh delati!" "Ha, ha! "Vi morate greh delali! Kaj mi ne pravite? Ta je pa smešna, eapitano!" Nič smešna, santo padre! Resnična in pravična je! Ko bi vam hotel vse povedati J" Fmevno je, da je T« maž Ručigaj ves ta čas prav pridno pil in da se mu |e pričelo na lieeh žareti, kakor se žari gorovju pred vslajajočim solneem. Vitez, Solnee je z radostjo opazoval, kako je Tomaž Ručigaj vedno bo1 j v pijanost gazil, in je bil prepričan da se bode temu zvestemu slugi turjaških grofov jezik razve zlal, tako da bode morda vse izvedel, kar je hotelo njegovo kipeče sree izvedeti. "Tako, stari in z ves h služabniki," je pričel, "kakor ste Vi, eapitano Tomaž, izvedo marsikaj, kar se godi v hiši. v gradu in kar tlači gospodu srce in dušo. "Tslinn, istina, padre!" je gonil Ručigaj. "Marsikaj vem, o čemer bi vedelo mične reči pripovedovati kamenje v teh zidinah. He, he! Ali poznate tisto kislieo, tisto bledolično stvar, tiste ira Jurija Ljuddvika, ki Turjačane izpodjeda ter jim manjša imetje? He, ga li poznate, santo padre t" "Poznam ga!" "Koliko je ljudi, ki vedo, kako je ta žival na svet prilezla T He, povejte mi, koliko jih je, santo padre! Veste li Vi, kako je Juri Ljudevik na svet prišel?" "Ne vem." "Vidite, ne veste! In ste vendar svet in učen mož. Tomaž Ručigaj pa ve, he, he, he!" "Cul sem že, da ste uživali zaupanje gospodov turjaških, senor!" "Da, tla, sveti oče! Ko smo stali v boju proti Benečanom, sem bil z Janezom Vajkardom na Goriškem. In le-hko zastavim svoje življenje, da ni imel nihče gos|K>dov lepšega c rozja in ne čednejšega konja, nego ga je imel premilostivi Janez Vajkard. Tako vestno sem mu snažil orožje in konja. In še tako dobro vem. kako je bilo! Mladi gospod je imel tiste dni t gnje-vitega turškega konja, ki so ga bili hrvatski prekupci kupili pri paši v Rosni. Vsako dlako so mu bili z zlatom plačali. Vrag je tičal v tej živali. Če nisi pazil, takoj ti je ril z gobcem v meso in s kopiti je segal po tebi, da so se kar iskre kovale! Nekdaj me je vsekal čez koleno, da je vse zateklo in da nisem mesec dni mogel rab"ti n< ge. In še sedaj me trga po tistem nu ,! Ako se hoče vreme izpremeniti, tedaj mi je vsekdar, kakor bi se mi izpreha-jalo žareče železo po starem mesu. Toliko smo trpeli, santo padre, za te ljudi, in sedaj so nas pozabili, popolnoma poznbili.'' Tomaž Ručigaj je pričel jokati, kakor imajo to navado stari pijanci. "V kot so nas vrgli! A mi smo trpeli zanje, santo pad re! in to ni inalen kost!" "Naš gospod Rog ne b< de naprav-Ijal razločki med grofom in beračem! ga je tolažil menih. "Kaj?" je zakričal oni. "Kdo ve! Malo mu je verjeti! ("'emu pa je p< tem vstvaril grofe in berače? Čemu ni u-tvaril samih grofov? He? To Vas v-jtrašnm. jaz Tomaž Ručigaj!" • "Pregrešno govorite, senjor eapi-lanr !" "Pregrešno, pregrešno! Saj se kosam, sveti oče, saj se kesam!" — Stari pijanec je padel na kolena. — "Tu vidite, kaka zver postane človek, najboljši človek, če ga zapro v tak kurnik <«»t j« ta preklicani grad! Najin Ijši lovek se spremeni v zmaja, če mora -iz OAuisajv! o> rjup.»jS luo.vaup m. uup a nje. Poglejte me, kak sem. A sem podoben človeku? Ot.tovo nisem! Ko renjak kot jee bil nekdaj, ko bi lazil za nemškimi dekleti ob Reni in Labi — ne zobal bi Juri Ljudevik tega gro<-zdja! Pa kaj čem, ko sem ves gobav in bolan, kakor star konj, kisolze toči, 'e se mu Še toliko ovsa nasuje v jasli, Oj ti preklicana usoda, da se mi mora na stara leta kaj takega pripetiti!" Že je hotel Janez Solnee v svojem srdu pograbiti za bodalee, ki mu je tičalo za pasom pod kuto, kar se od-pro vrata in v izbo stopi Marijanca ter postavi polno skledo na mizo. Dalje prihodnjič. r^RS šal >B :rjev ^ »VAJENI 1 Nad 30 let se je obnašal Dr. rlICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper HEUMATIZEM, POEOSTHICO, PCDAGRO itd. • in razne reumatično neprilike. ^AHOj 25ct. In 5Oct. v v»U Irkarnaj ali pri F. Bichter & Co. 215 Pearl Street, New York. ANTOV OYEN tX žu^.- Po raonih krajih se raztresajo laži. da so parnik " Ija Savoie" prekrstili in da bode vozil na Laško, a to je debela laž; "La Savoie" bode redno vozila v Havre in tja dospe v 6 dneh. hi me nekdaj poznali, ko nas je vodil Tohannes Woe rt h. ter smo se na bist-ih kon jičeh drvili ]»o t( Istih poren-kih krajinah. pili vino, in poljubljali up 'ijipno os nt ijani.ns iq <>1 'tnoj^op je taka izprememha mogoča. Tnkrat sem bil mož. da je don Montez večkrat ravil. tin jih imn malo takih pr d svo-jo zastavo! Dnnes sem pa ženska, sta-a, slaba ženska, in skrbi me, kaj bo in onem svetu!" Zopet je pretakal solze. Vmes pa je unaško pil, da je pridno ginilo vino iz maji like na mizi. "Toliko Vam povem, sveti oče, če bom na onem svetu gorel v večnem gnju, bom gorel zaradi svoje gospo-le. Ona se bode morda po po nebeških išinah izprehajala ter uživala božjo milost. A jaz se bom kuhal v hudiče-em kotlu kakor zaklana kokoš. Ca-arambo!" Šk ripal je z zobmi in tiho sam pri sebi klel. "Videti je, da Vam nekaj uSo teži, eapitano, in za take prilike je najbolje, če svoje sree olehčate ter izpoveste služabniku božjemu." 'Res je, duhovni oče, velika skala ži nad mojim sreem in iki izpovedi repenim, kakor jelen po vodi. Nisem tak hudi bnež, kakor se govori. Oj Sve-Marijn ti me napolni z pravim dumi in prav ti si mi danes poslala te-\ pobožnega moža, da reši Tomaža učigaja peklenskega ognja!" "Naša sveta vera ima za vsako pre •elto svojo tolažbo. 'Ni je regrehe, da hi se za njo odpuščanja ne dobilo." Vitez Solnee je govoril te besede a pobožnim naglasom. "Ej ta stvar končfto tudi ni tako grozna, da bi me morala zaradi nje Lucifer gristi!" Videti je bilo tla si Tomaž Ručigaj ni upal prav na dan in da se je že kesal da je sploh zašel na to polje. " Vendar bi \ aui svetoval, da se izpoveste eapitano! Potem imate vsaj belo dušo in smrti se Vam ni bati!" Tako mu je prigovarjal menih. '•Siliti je /.mrii nu huda. Din Montez pa nam je večkrat dejal: Izpoved je zadnja. Izpovejte se takrat, kadar Vara tiči svinčenka v droLu, in niti trenutek ne poprej. To je španjolska navada J" "Pregrešna navada je. Bog daj, da bi se ne kesali, če se ravnate po njej senjor P' Vitez Solnee je utihnil ter nabral obraz v tožne gube, kakor bi mu velika bt lest stiskala sree, da je izteknil tako trdovratnega grešnika. Tomažu RuČigaju se je pričelo tajati sree. "Vraga, kaj se tako držite, kakor bi imeli poln trebuh pelina, santo padre! Saj res ni nič. Tam gori je mlada ženska in drugega nič Kdo pa nima rad mladih žensk? Hee, padre santo!' Tu se je Tomaž Ručigaj dolgo sme-jal. "Mlada žensko lahko zapelje človeka brez težave v greh. Take grehe nam bo pa gospod Bog rad odpuščal, ker bi sicer ne bil vstvaril mladih žensk. He, a ni tako?" 'Morda je že omožena!' Vitezu Solncu se je krčilo o teh besedah sree, in najrajši bi bil zadavil starega grešnika, če bi mu bil mcgel s tem iztisniti skrivnost, ki jo je moral izvedeti. ' Omožena,' je odgovoril oni lehkodu šno. Na obrazu se ji ne pozna, in lice, ličeče ima, santo padre, ki mora sladko biti kakor ravnokar namolzeno mle ko! He padre da je Tomaž še tisti ko- SVAEILO. Lepo nagrado izplačava onemu, ki nama. naznani sedanje bivališče Ferdinand Knaus-a, doma iz Podpraske na Dolenjskem. Star je 27 let. Od tukaj je izginil dne 8. sept. t J. in naredil dolga okoli $100. Vrhutega ;*>uareuil je v najinem imenu 3 čeke. Ferdinand Knaus je po Mississippi in Pennsylvaniji dobro znan med domačimi rojaki. Cenjene rojalk#» prosiva, da naj se ga varujejo in nama naznanijo njegov naslov, d» ne uide zasluženemu plačilu pri sodniji. P B. Glatz and Co., Harts, Pa. SLOVENSKA BABICA z lOletno prakso, ki je dovrSila skuSnjo pred ljubljanskimi zdravniki, se priporoča domaČemu občinstvu, Ana Braidich, 4*8 W. Elm, St. Leadville, Colo. c dzs*. / 1 U v Ml i Ako hočeg dobro postrežbo z mesom io grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršlča, I 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za s/tl / S/ . ^ * C -5 S/ Anton Oven, ki je pisal gori označeno zalivalo, je bil skozi 1 mesec v Slov.-Hrvatskem Ztlravifiču dr. I. E. ThompsoDa, 334 West 29th Street, v New Torku. Kedar Vam torej ne bodo mogli več drugi zdravniki pomagati pišite, ali oglasite se pri: "SLOV.-HRVATSKEM ZDRAVIŠČU" in boste gotovo ozdravljeni. Zdravila se pošiljajo na vse strani po ekspresu. PiSite v domačem jeziku I Naslov: DR. J. E. THOMPSON, 334 W. 29th STREET, NEW YORK. ADSTRO-AMERI6AN LIHE Regularni potni parnlkl "GIUI-tIA" odpluje 31. oktobra. "FRANCESCA" odpluje 7. novembra. « «QERTY" odpluje 25. novembra vozijo med New Yorkom.JTratom In Reko. Za kratek čas. Uzoren krčmar. Iz visokih krogov. j Kraljevska visi kost je obiskala me-'sto P. Sijajen je bil vzprejem. Drugo ! jutro si izvoli visokost poklicati k sobi nnjbi "jšegra brivca iz m'esta. Ta pri-Kržmar: "Zakaj so plazi ta človek de, a ne brije dolgo, ko vis-.kost pro- pod mizami t" Natakar: "Deset dolarjev v zlatu se mu je zatočilo nekam." Krčmar: "Vrzite ga hitro na cesto, predno najde denar." Se pozna. cej v brado ureže. Jezno poskoči visokost in pravi: "Tegn je vse kriva prekleta pijača." "Da, visok'st," odvrne brivec ponižno. "Pijača je naredila, da ni koža na obrazu tako prožna." Prva skrb. " ...Kaj gospodična? Dim moje anodke vnmi we ugaja Y Opwwtite, če plačam tako smodko z jeduim dolar- bi jem ..." j "Dobite vedmo 99 centov veji." "(bwtKHl Mast-ie, pojilite hitro domov, vaša iona se jo s plinom zadnši- M ase le: "Kaj? No, U> bode pa pet velik račun «»b meseeoi." Stric. K nekemu sorodniku v mestu N. pride stric iz dežele na obisk. Sprejmejo ga prijazno in ga povabijo na obed. "Škoda, stric," pravi žena, "da niste prišli jutri, ko bcJemo imeli purana. Danes je le govedina kot obie-110." "Nič ne stri," odvrne stric, "bom pa še "jutri tukaj." V naglici. Slabo razumel Zdravnik (revmatičnemu kmetu): '"Kje pa tiči vaše staro zlo?" Kmet -pokaže s prstom na svojo ženo) : "Tamkaj na klopi." Menjava. Gospo: "bowpod doktor, pa ne bode K j® j® pa otem je pa bil kaanovan zaradi zapeljevanja mladoletnega dekleta." Nepremišljeno. O Kaj je bil glavni dobitek na veselici ?'' Mož: "Živa gos." Žena: "Zaradi tega ti vendar ni bilo treba ostati do zjutraj tam. Jedno gos imaš doma tudi." V menažeriji. Vodja: "Vi hočot« torej postati krotilec živali j. Ali se pa čutite tuidi sposobnega aaa ta posel?" Prosilec: "Gobovo, saj sean tri leta regrute 'muštrov'." ..... . .LLi