ODGOVORI NA VPRAŠANJA, POSTAVLJENA NA ZBORIH VOLIVCEV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH LITOSTROJ — 17. VE — 1. ZBOR Zakaj bolj urejajo zelenice na levi strani Ce-lovške kot pa na desni strani? Urejanje zelenic se izvaja po urbanističnem pro-gramu. Desna stran se ne more urediti dokler ne bo cestno območje temeljito urejeno po sedaj še nepotrjenem urbanističnem programu. Pripo-minjamo, da na tem območju ni predvidenih voč-jih zelenih površin, manjše, ki obstojajo, pa ure-ja KS iz sredstev občinskega proračuna. •Svet za komunalo SAVSKE ELEKTRARNE HE MEDVODE — 23. VE — 3. ZBOR Kam bo šel denar (10 din/m2) za zemljišče? Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se bo uporabil na podlagi programa Sklada za komu-nalno urejanje zemljišč, ki je bil v razpravi na zborih volivcev in ga je dokončno potrdila ob-činska skupščina. Svct za komunalo Podpiramo zahtevek, da se na cesti proti Preski napravi podvoz pri železnici zaradi vedno zapr-tih zapornic. Dela so v programu Sklada za ccste, priprave so v teku. Svet za komunalo Zahtevamo namestitev nove telefonske centrale. Kabli so namreč že položeni, dovoljenja pa ne da Republiški inšpektorat. Medvode bodo priključene na ATC ccntralo še v letošnjem letu. Svet za komunalo Kaj je s cestno razsvetljavo na Svetju pri Med-vodah? Cestna razsvetljava je v programu Sklada za kpmunalno urejanje zemljišč s sredstvi v višini 57.000 N din. Svet za komunalo OSNOVNA ŠOLA HINKO SMREKAR — 1 (PK) VE — 2. ZBOR Kolektiv Glasbene šole pričakuje, da se natančno določi in vrednoti mesto in pomcn glasbenih šol tcr se na podlagi tega zagotovi redno financi-ranje. Glasbeni šoli smo njeno mesto že priznali saj dobiva sredstva (osebni dohodki učnega ka-dra) iz sklada za financiranje vzgoje in izobra-ževanja SO Ljubljana-Siška v letu 1967 v znesku cca 600.000 N din. Materialne izdatke mora kriti iz ukovine. Oddelek za analize in programiranje OSNOVNA ŠOLA F. ROZMANA — 4 (PK) VE — 1. ZBOR Zaradi turističnega leta in povečanja proraeta je treba podvzcti varnostne ukrepe v Šentvidu. Treba je dobro označiti prehode in organizirati patrole LM, ki bi morale ob kritičnih trenutkih (prihod in odhod iz šole) nadzorovati promet sko-zi Šentvid. Dela so bila izvršena do 1. maja 1967, LM je opo-zorjena. Svet za komunalo Sklad za vzgojo in izobraževanje na.j bi dodelil sredstva šolam tako, da bi že sedaj lahko dvig-nili dohodkc vsaj za 10 %. Osnovne šole imajo v letu 1967 za osnovno de-javnost povečana sredstva iz sklada za vzgojo in izobraževanje za cca 10 % povprečno od re-alizacije v letu 1967, v gimnaziji in VV zavodih pa so sredstva povečana za 12 %. Koliko bodo ustanove povišale osebne dohodke v letu 1967, je odvisno od odločitvc svetov teh ustanov. Oddelek za analize in programiranje Telovadnica v Sentvidu je nujno potrebna. Zato predlaga zbor razpis občinskega samoprispevka za šolske objekte, med katerimi naj bi telovad-nica imela prioriteto. Ce bi znašali v letu 1967 neto OD 205.9 milijonov N din in bi od tegs dobili kot samoprispevek 1 °d, bi to znašalo 2,06 milijonov N din. To bi morali izglasovati z refe-rendumora. Glej odgovor pod Sentvid 70. Oddelek za analize in programiranjo C'e bi bili dohodki občine višji, kot se predvideva, predlaga zbor, da bi bile ob koncu leta šole de-ležne še dodatnih sredstev. Solam in VV zavodom bo možno dodeliti dodatna sredstva le v primeru, čc bi se dohodek. pred-viden v proračunu občine, do konca leta povečal m bi tako tudi plan sklada za financiranje vzgoje in izobraževanje lahko primerno povočali. Oddelek za analize in programiranje OSNOVNA ŠOLA A. GRAJZERJA — 5 (PK) VE — 1. ZBOR V planu so predvidena sredstva za gradnjo sla-novanj prosvetnim delavcem. Ker so na naši šoli težki stanovanjski problemi, nas zanima način delitve sredslev, namenjenih za gradnjo stano-vanj. V proračunu za leto 1967 je zagotovljen kot so-udeležba pri kreditiranju nakupa stanovanj za prosvetne delavce znesek 100.000 N din. Ta sredstva so bila kot kredit razdeljena petim pro-svetnim delavcem v naši občini, ki so že imeli sklenjene varčevalne in kupoprodajne pogodbe z Kreditno banko Ljubljana. Kredit jim je bil dodeljen kot 20 % prispevek k vrednosti stano-vanja, 40 % sredstev je moral zbrati sam uporab-nik, 20 % Pa mu Je morala dodeliti kot kredit ustanova, kjer je zaposlen. Ker so bila tako že razdeljena vsa sredstva, predvidena za leto 1967, bo mogoče reševati še nerešene prošnje le, če bodo v ta namen dodeljena ob rebalansu pi-ora-čuna dodatna sredstva. Oddclek za analize in programiranje Predlagamo, da se učencem, ki se vozijo iz Sore v višje razrede šole v Preski, odobri brezpiačni avlobusni prevoz vsaj v zimskem času. Zakon o osnovnih šolah določa, da mora ustano-vitelj šole (občina!) zagotoviti učencem osemlet-nih šol brezplačno šolanje. Ce je za obisk potre-ben prevoz učencev v šolo (razdalia od doma do šole mora biti nad 4 km), mora ta prevoz zago-loviti ustanovitelj šole brezplačnb. Skupščina ob-čine Ljubljana-Šiška je v letu 1964 sprejela od-lok, da plačujejo starši za šoloobvezne otroke od 25 do 75 ",o prevozne cene, če je oddaljenost šole od bivališča učenca od 2 do 4 km. Od šole Sora do šole Preska je razdalja nad 4 km, zato imajo učenci iz okoliša šole Sora pravico do brezplač-nega prevoza v šolo Preska. Oddelek za analize in programiranje Učenci vzgojnega zavoda v Smledniku naj ne obiskujejo pouka v novi šoli v Smledniku. Novo osemletno šolo v Smledniku bodo obisko-vaii le učenci iz določenega šolskega okoliša, zato varovanci vzgojnega zavoda F. Milčinskega v novi šoli ne bodo mogli obiskovati pouka. Oddelek za analize in programiranje SENTVID 70 — 2 (OP) — VE 2. ZBOR Kdaj se bo končno uredila cesta Šentvid—Ježica, zaTkatero se za vzdrževanje porabi dosti denarja, cesta pa je vedno slabo vzdrževana? Cesta jc v upravljanju Republiškega sklada za ceste, kateremu smo poslali urgenco gledc vzdi-ževanja. Svet za komunalo Ali se ne da počakati z gradnjo provizorične fizkulturne dvorane v Sentvidu, dokler ne bodo zbrana sredstva za dokončno gradnjo dvorane? Provizorij za telovadnico gimnazije v Sentvidu ne bomo gradili. Preverili pa bomo možnost, da se odobreni načrti za celoten prizidek priprav-ljajo tako, da bo mogoče v prvi fazi graditi le objekt telovadnice. To pa bi stalo cca 100,000.000 S din! Samoprispevek ne bo razpisan, ker bi v bodoči strukturi komunalne ureditve mesta Ljub-ljane tak način reševanja ne bil umesten samo za eno občino. Pripravlja se namrcč ustanovitev mestne skupnosti za financiranje vzgoje in izo- braževanja, ki bo morala enotno reševati tudi vprašanje invcsticij v šolstvu in varstvu otrok. Oddelek za analize in programiranje Zakaj še vedno dajemo finanfna sredstva za vzdrževanje hale Tivoli? Kje so njeni dohodki, ki jih dobi od reklam in mednarodnih športnih pri-reditev? Zakaj ne prcide na samoiinanciranje? Za poslovanje hale Tivoli občine ne dajejo no- benih sredstev. Hala Tivoli je od leta 1966 samo- stojno podjetje z lastnimi samoupravnimi organi in sc mora samo vzdrževati z dohodki od prire- ditev. Mcstni svet plačuje le anuitete za kredite, iz ka- terih je bila hala zgrajena. Oddelek za analize in programiranje ,,»OM" — 2 (OP) — 3. ZBOR V zdravstveni dorn Siška prihaja vsak dan mno-go ljudi, vsi pa godrnjajo zaradi počasncga dela zaposlenih ter vprašujejo: ali je premalo kadra, ali pa ta kader ne zna pravilno delati? Zakaj je treba porabiti celo dopoldne samo za pregled pri zdravniku? Na območju našega zavoda prebiva približno 22 tisoč odraslih občanov. za to štcvilo pa imamo 4 ambulante, ki skupaj ordinirajo po 39 ur dnev-no. Prvotno je bilo določeno. da vsaka ambulanta ordinira po 12 ur, to je skupaj 48 ur dnevno. Ker pa zdravniki opravljajo tudi druge upravne dolžnosti, oziroma ordinirajo v ambulantah go-spodarskih organizacij, je dnevni ordinacijski čas skrajšan na 39 ur. V tem času zdravniki pregle-dajo približno 273 do 280 pacientov, kar znaša 7 do 8 preglodov na uro. To je skrajna meja, če hočemo obdržati določen strokovni nivo dela. Ne gre, da pregleda zdravnik pacienta samo simpto-matično. temvoč ga je dolžan pregledati tudi si-stomatično. Poleg tega pa se želi pacient z zdrav-nikom tudi pogovoriti o svojih težavah. Zato je čas preglcda seveda daljši. vendar je takšen način dela utemeljen. Razdelitev pacientov na posamezne zdravnike je neenakomerna, razumlji-va pa je ob upoštevanju zakonskega določila o prosti izbiri zdravnika. Posebno poglavje jo administralivno dclo zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra v ambulantah. Pacienti prihajajo po vsa mogoča spričevala in potrdila. V zadnjem času zahtcvajo tudi delovne organizacije različna potrdila, kot: o čakanju na ordinacijo. o nezmožnosti dela za vsak dan itd. Drugi zopet prihajajo po spričevala za sodišča, za DOZ, za potovanje v inozemstvo itd. Vse to občutno obremenjuje zdravnike in veča frekvenco. Delovne organizacije bi morale razmisliti o načinu. kako naj delavci opravičijo izostanke do treh dni zaradi začasne nezmožno-sti za delo. Sedanji sistem pomeni veliko izgubo delovnega časa, tako zdravstvenih delavcev, ka-kor tudi zaposlenih delavccv v gospodarskih or-ganizacijah. Pripomniti moramo tudi, da nekateri občani prihajajo k zdravniku zaradi najmanjšega prehlada ali slabšega počutja. Tudi ti povečujejo frekvenco v ambulantah in podaljšujejo čake-nje. Z uvedbo prispevka za specialistične ordinacije se množe zahtcve pacientov za napotnice za spe-cialiste. Naši zdravniki ne izdajajo napotnic za specialistične prcglede, če ti niso nujno potrebni, upoštevajoč nsčelo, da mora biti pacient ,,obde-lan" v splošni ordinaciji. Izdajanje napotnic za specialistični pregled, ki po mnenju zdravnika splošne prakse ni potreben, pomeni veliko izgubo delovnega časa, vpliva pa na daljše čakanjc na ordinacijo. Obdolžitev nekaterih občanov, da zdravstveni de-lavci ne znajo pravilno delati, je zelo krivična in neobjektivna. Zdravniki in ostalo zdravstveno osebje imajo le malo vpliva na frekvenco in na čakanje. Pri sedanji organizaciji splošne zdrav-stvene službe se položaj ne bo dosti sprcmenil. Rešitev vidimo le v dispanzerskem načinu dela cb rcgistraciji občana za posameznega zdravnika. Takšna organizacija pa bi po našem mnenju v marsičem odpravila dosedanje težave občanov 3 čakanjem na ordinacijo. Mi smo dispanzerski način dela splošnih ordinacij že predlagali, toda do danes še nismo prejeli nobenega odgovora. Nasprotno kaže, da bo splošna zdravstvena služ-ba zaradi pomanjkanja denarja še okrnjena. Zdravstveni dom Siška