HatolUk cerbien Umt.
Tečaj XIV,	V Ljubljani 5. grudna 1861.	List 25.
Tri in dvajset
zveličanih japanshih tnučenihor iz t. in UI. reda se. očela Frančiška
bo posvečenih ali med svetnike prištetih.
(Dalje.)
Inteua 23 mačenikov iz frančiškanske deržine so pa te:
1.	Sv. Peter Kerstnik , iz terga sv. Štefana Abulenske škofije v Španiji, spisavec več pobožnih bukev, mašnik I. reda, provincialov pooblastenec na filipinskih otokih, svetih uiačenikov vodja in učenik, star okoli 50 let.
2.	Sv. Martiu od Jezusoviga vnebohojenja ali dc Aguir, iz Kantabriške Vergare, žlahtniga španjskiga rodu, mašnik I. reda, 30 let star.
3.	Sv. Frančišek Blanko, iz Galeškiga Monteredžio, Orške škofije v Španiji, mašnik I. reda, okoli 30 let.
4.	Sv. Filip od Jezusa ali Las Casas, v Mcksiku od španjskih staršev rojen, klerik, akolit (duhoven ki je imel 4 male žegne), star 23 let.
5.	Sv. Frančišek od sv. Mihela, iz Parilje blizo Va-lisoleta, Palentinske škofije naSpanjskim, obljubnik I. reda, 54 let star.
6.	Sv. Gonzalez (Konsalvi) Garcia, iz Bazajna vzhod-nje Indije, rojeu od portugeškiga očeta in indijanske matere, obljubuik I. reda, tolmač in vedni tovarš sv. Petra.
7.	Sv. Pavel Suzuki, iz Oara, japonec, III. reda. spisavec več podučnih bukev za japonske spreoberujeuce in tolmač manjših bratov.
8.	Sv. Frančišek iz Mijaka, lil. reda, zdravnik, spisavec več oddelkov za obrambo keršanske vere, manjših bratov tolmač, 46 let star.
9.	Sv. Bonaventura iz Mijaka, ki je bil že kakor otrok keršen, je vedno pri frančiškanih prebival in jim stregel, III. reda.
10.	Sv. Tomaž Danki ali Ksiko, iz Mijaka, že posta-ren, III. reda, tolmač.
11.	Sv. Lcoii Karusaman, japonec iz Oara, plemeni-tiga rodu, že 7 ali 8 let kristjan, lil. reda, pervi tolmač frančiškanov.
12.	Sv. Joakim Sakakibera ali Sakvi, japonec iz Osa-ka, III. reda, strežej bolnikov.
13.	Sv. Mihael Kozaki, japonec iz lške, III. reda, aosed in posoben prijatel manjih bratov.
14.	Sv. Pavel Ibarki, iz Oara, v rodu s sv. Leonaiu, mlad kristjan, III. reda, tolmač.
15.	Sv. Kozma Takedžija, v Oran-u od bogatih staršev rojen, ne davno keršen, III. reda, tolmač.
16.	Sv. Janez Kimoja ali Kvisnja, iz Mijaka, pred kratkim z vodo sv. kersta oblit, III. reda, bližin sosed frančiškanov.
17.	Sv. Gabriei iz Dviška, lil. reda, učenec manjših bratov, 19 let star.
18.	Sv. Tomaž Kosaki, japonec, III. reda, cerkveni služabnik pri frančiškanih, 15 let star.
19.	Sv. Anton iz Nanga-saka, mladenčič pri 15 letih, rojen od kitajskima očeta in japonske matere, III. reda, učenec, sv. Petru pri sv. maši nar ljubši strežej.
20.	Sv. Ludvik Ibarbi, japonec iz Oara, sv. Pavla Ibarki vnuk. fantič pri 12 letih, pred malo mesci keršen, lil. reda, učence, mašili strežej.
21.	Sv. Mutija. japonec iz Mijaka, ki je bil drugi Matija mučenikam pridružen.
22.	Sv. Frančišek Davto ali Fahelante. pred 8 mesci keršen, III. reda. ki je mučenike spremljal, jim po ječah stregel, iu zato ž njimi čast sv. niučcnstva dosegel.
23.	Sv. Peter Sukegir ali Sukveksik. iz Mijaka. III. reda, zavoljo dobrih del keršauskiga usmiljenja, mučenikam skazovauih, k njim zapert in ž njimi mučen.
Ko so naši mučeniki tako junaško za Jezusovo vero svojo kri prelili, in na križih svoje blage duše izdihnili, se je zijajoče pagau«ko ljudstvo razšlo, verni so pa pod križe vreli in si v njihovi kervi rute močili; proti večeru pa pridejo japonski škof Peter Martinec na križih visijoče muče-uike počastit. Bere se pri že zgorej imeuovatiim Henrionu in Bolandistih, de je Bog koj svoje mučenike s čudeži poveličal.
Natančen popis vseskoz keršanskiga življenja naših mačenikov, njihova gorečnost v ozuauovaiiji sv. evangelija, njihova neprestrašenost. s ktero so nvoje živjenje za Jezusovo vero dali, ob kratkim, vzrok in konec njihoviga niučcnstva se je v Rim v pretres poalalo do nar viši sodnije, sveta Rota imenovane, iu do zbirališa svetih obredov, ki ste za tako preiskovanje postavljene. Sv. oče papež Pavel V. so ves popis te dogodbe tema vreduijama v roke dali in 1616, tedaj 19 let po tej dogodbi, so po vestnim preiskovanji vsih okolišin trije sodniki imenovane Rote sv. očetu tako odgovorili:
„Ti sveti mučeniki, polni ljubezni, in gnani od njeoo popolnamosti, so svoje življenje, ki ga navadno ljudje med vsim nar bolj ljubijo, zaničevali, in si smert zvolili, ktera je med vsim nar bolj zaničevana. S svojo smertjo so priče keršanske vere, ker z deli so spričali iu pokazali svojo vero v Kristusa, in kako resnična je ona. In ravno ta resničnost Kristusove vere je bila edini vzrok vsiga njih inučenstva, ktero inučcnstvo so s tem končali, de so za Jezusa smert prestali in tako svojo vero z deli pokazali, iu Kristusovo terpljenje posnemali."
Ko sc sodniki sv. Rote pravdo ali preiskavo naših mačenikov piavično spoznali, ter izrekli, de njih inučenstvo za Jezusovo vero je dokazano, so sv. oče papež Urban VIII., zastran razglašanja svetnikov nar ojstrejši postavodajavec, ko so pravdo naših mučenikov sami prebrali, s svojim apo-stoljskim razpisani „Salvatoris" 14. kimovca 1627 razsodbo sodnikov sv. Rote iu kardinalov, ki so vredniki pri zbira-lišu sv. obredov, ue le samo poterdili io tudi oui ž njimi
vred izrekli: „de mučeništvo naših 23 mučenikov in čudeži so gotovi, iu zato se bodo, kadarkoli bo mogoče, slovesno za svetnike oklicali;" temveč ho do tistih dob tudi dovolili: „de oo. frančiškani po vsim svetu, v Japoniji pa le v Ma-linski škofiji, kjer so imenitniši tih mučenikov za Kristusovo vero nar več storili, tudi deželski duhovni od tih mučenikov duhovne ure moliti in od njih splošno sv. mašo, kakor je v mašuih bukvah za več mučenikov, na dan njihove smerti, to je 5. svečana, svobodno in veljavno brati smejo in zamorejo." Tako papež Urban VIII. Papež Klemen XII., prej kardinal Lorenc Korsini, mnogozasluženi zavetnik Frau-čiškoviga reda, so pa 13. mal. serpana 1739 z apostoljskim razpiram „lnjuucti Nobi*" podelili popolnama odpustek za vse čase, ue le samo Frančiškanam, ampak tudi vsim vernim obojniga spola, ki 5. svečana, ki je obletnica 23 japonskih mučenikov, kako frančiškansko cerkev skesano spo-vedani in obhajani obišejo iu v nji navadne molitve za sv. odpustke opravijo.
Ako tiste cerkve, ki so le za kak dan v letu z odpustki oblagodarjene, navadno že romarske imenujemo, smerno še vse bolj prav tudi vse frančiškanske cerkve romarske imenovati. ker njim so, kakor se iz bularja ali zbirke papeževih pisem neoveržljivo dokazati da, ue le samo 5. svečana, ampak tudi še 33 druzih dni med letam, ko se imenitniši redovni svetniki praznujejo, popolnama odpustki za vse verne zadobljivi pod navadnimi pogoji podeljeni. Kteri so pa ti dnevi, glej, ako imaš, bukvice imenovane: ,,Po-potui Tovarš" bratam iu sestram lil. reda sv. Frančiška, v Ljubljani 1861. stran 303 — 309. Dc siru, ljubi bravec, iz dobriga namena za tvoj dušni blagor skerbijoč, to les cm po«ta\il, bodi si svest. (Konec nasled.)
Vremenski ftneri (Mjasiagje **).
( konec.)
Vprašanje. Od kod |»a ta vera v vremenske dni? Zakaj zdaj tako malo prihodnje vremena kažejo?
Odgovor. Iz llo/jiga razodenja nc; se nikjer nič ne zasledi; natura in njene moči so pa nam še premalo znane, zlasti pola in časi vetrov, kteri se pri nas veduo spreminjajo, od ktciiii pridejo v godne ali ncvgudue vremena. Menim, ile se je ta prazna vera sčasama naredila, dc so jo ljudje izpeljali iz prave vere, ki je pri naših spred-nikih pred sto leti in še več bila bolj živa, vterjena in delavna, kakor pii na«, ki jo z mnogim vednostmi pokvarja-in», ker j• Ii napak obračamo.
V ti svoji dobri iu živi veri se jim je dozdevalo, dc Bog s posebnimi gnadami o velikih goileh tudi kake posebne pozemrlj-ke darove »klepa. in kakor je rojstvo Božjiga Sina za prihodnje pomenljivo bilo, tako so menili de tudi morajo ut ventili dnevi posebniga kaj pomeniti. Ali kakor je v veliki petek greli nvkj.i oioč zgubil, tak de dež velikiga petka de/ju čez lHo moč vzame, de nima trka, de ni nadležen. \avcži prazno vem na kaj. iu kmalo boš veliko napletel. Iz tih dveh praznikov so se pa druge vtaže ob manjših godovih spletle. I.ogično to sicer ni; pa sej marsi-kteri vernik svojo logiko včasi v žep dene. nckier, dc prazne reči veruje, nekter de razodetih resnic noče verovati Tuko mi je 1*1** nekdo, ki so mu po rongeanstvu sline Ifkle, rekel: ,.t*ez deset let ne bo več pap«-štva;" in mu odgovorim: ..Midva tega nc bova doživela" (de bi papeštva ue bilo J. Včasi kdo tudi iz norčije prerokuje, in se zgodi.
Zna biti. dc je Bog koga razsvetlil, dc je ljudem kaj vremena prerokoval, in no potlej pretečeno s prihodnjim vezali iu prerokovali; kar ni logično. Ali je tudi B »g kdaj svojim otrokaui po njih priprosti veri vreme dal, in so mislili, de mora vselej tako biti, zašli so v prazno vero.
•) Naraslo „laa t ■ g c" v prejšnjim litin aaj ae bere „Lodtage."
Sploh pa je v človeku neko posebno gnanje, prihodnje ali zvediti, ali sumiti, ali napovedovati.
Pri nas se pa omika povzdiguje, natoroznanstvo ae že po kmetih širi, prazni dozdevki se z zlatim zernam vred v smeti mečejo, nemška kultura s svojimi gerčami in izrastki se v nas silama vriva, vera mnozih je bolj čerka kakor duh, bolj v glavi kakor v sercu, podobna nogam Nabuhodonozorjeve podobe, ki so bile železne iu perstene, torej slabe, de jih je kamniček razdrobil, ki je od sgorej na-nje padel; vera ni več detinska, sinovska; zato take znamnja nam ne kažejo več vremen, ampak po druzih bolj veljavnih nam božja previdnost svojo voljo in uevoljo na-zn a ii uje.
Vprašanje. Zakaj nam je letaš Bog tako vreme io tako letinjo dal.
Odgovor. De je nas poskusil v veri, upanji in ljubezni; ne zavoljo samiga sebe, ker on dobro ve, kaj je v človeku, ampak zavoljo nas, de bi se tudi sami spoznali. Sv. Pavel pravi (Hebr. 1, 3j, de je Bog tudi čase vstvaril, dobre in hude, kterim se prištevajo tudi dobre iu hude letiuje, v-godne iu nevgodue vremena, in pristavlja: „po Jezusu," to je, z njegovo oblastjo, po njegovi kraljevi volji, de bodo ti časi dobri ali hudi, kakoršua bo naša vera, ljubezen, iu naše upanje do Jezusa, ker on hoče, de bi vsi zveličani bili in k spoznanju resnice prišli.
Če kdo reče, de je to vreme šiba Božja, mu poter-ditn, vsaj za terdovratne; za pravične je pa poskušnja. Sv. Peter pravi: „Vso skerb verzi na Gospoda, ker njemu je skerb za-te." Pa le takrat to verujemo, kadar tudi vidimo; skerbi nc veržemo v naročje Gospodu, in pozabimo, de je Bog neskončno dober, „in nič ne sovraži, kar je st varil." V svojim upanji smo pričakovali tople spomladi, pa je dan na dau bolj merzlo bilo; mi pak smo tarujali; drevje je cvetelo, mi pak smo obupovali in rekli, de bo vse pozeblo; pa le ui. Pride mesca rožnika suša, in smo zopet zdiho-vali: „vsega bo konec, sadje je vse odletelo," če smo tudi lep sad ua drevji vidili, ki ga je Bog čuduo pred mrazam obvaroval.
Dobro se je nam zdelo, de smo suho mervo in zrelo žito varno spravili, aj io in repo lahko sejali: ko je pa v drugo suša prišla, ajda in repa tii in tain celo ne obzele-nela, in ko so ljudje povsod molili, so rekli: ,,Zdaj že molitev n č nc pomaga." Takrat se je pokazalo pravo zaupanje, kjer je; mnogi pak so bili kakor Izraelci v pušavi, in Betuljci ob času serčne Judite. Neskončno dober Bog pa ni nas samo v sramoto djal z dobro letinjo, v kteri smo Božjo vscgamogočiio roko vidili. dal nain je tudi še lepo jc-en, dc take nihče nc pomni. Kdo bi tedaj tako dobriga Očeta v nebesih nc ljubil? Terda je bila skušnja, pa se je na dobro izšlo, in kadar ua« bo Bog zopet skušul, se na to poskušiijo spomnimo; in kadar bomo do dobriga po-skušeui, bomo prejeli krono življenja. Od Boga bomo torej vgodniga vremena pričakovali, in če ne bo po naši volji, bomo poterpeli, ker tudi Bog z nami po svoji neskončni milosti poterpljenje ima.	D.
Mle sv dn o rt storenskii/a eerrhrenigu in Hveinifja storstra.
Slovenski narodi so sicer silno stari in tudi njih pervo slovstvo kratko iu malo ui mlado. Ker miio pa Slovenci v širjim pomenu zavolj raznih naključji v slovstvu zastajali, ko so drugi uarodje hitro iu obširno uapredvali, na*e slovstvo prav za prav še le zdaj pomladanske dneve obhaja; za kar nam pa uc bodi žul, dokler je sleher-n i ui u ljubši, m I a d i in u kakor pa s t a r i m u biti.
Veliko živih, vnetih, gorečih, mičoih glasov se sliši pričujočo dobo po Slovenskim v daljnim iu tesnejim pomenu —, de narod likajmo in izobrazujmo. Imenitno pa je vprašanje, kako? Odgovor uaš zatiran slovstva je:
8 cerkvenim in svetnim s lovstva m. I)e se pa ne bo nam ali ponamcem kje očitalo, kakor mi radi na veliko strani res krastovi nemški kulturi; bodi oboje slovstvo v edinosti in ljubezni. Svetno slovstvo naj služi cer-kveuiinu, in cerkveno uaj svetnimu kviško pomaga; oboje uaj po zinožuosti in okolišinah za oboje dela. Vse bukve za svetno učenost, na pr. v šolah, naj ne le cerkvenimu slovstvu, duhovni izobrazi ne bodo nasproti, temuč uaj uni povsod na roko gredo in pot gladijo.
V oziru na ljudstvo ima cerkveno slovstvo na vse strani več prostora in veči moč tudi v tem, kar ouo za svetno slovstvo dela. Cerkvene ali duhovne bukve, v lepi slovenšini spisane, ne le de imajo silno moč za dušni blagor, blaženje čutila, olikovanje uma, lepšanje serca med Ijudatvam, ampak tudi za likanje in glajenje slovenšine in za dviganje ljudstva sploh na višji stopnjo izobraženosti. Vzemimo na pr. v zgled „S mamice," ki se zdaj tako pogosto obhajajo. Pred kako neštevilnim občinstvom se vsako leto skoz celi mesec dan na dan bero tako razne, na vse strani segajoče tvarine, popisane ljudstvu v cveteči in naj mičniši obleki in s preraznimi besedami, govorniškimi in pevskimi lepotijami blage naše slovenšine; kako se oživlja kus in čut mladiga Slovenstva za vse, kar je lepo, mično in blago. K temu pa prihaja še prenežno, široko znano, milo slovensko petje, ki je po spričevanji vsih narodov velik pomoček k omiki in obrazi. Enako je z drugimi v olikani in z domačo lastnijo pisanimi knjigami našiga naroda. Torej tisto očitanje, de imamo preveč duhovnih bukev, ni kaj modro in spodobno, ker s tacimi spisi se razširja vsestranska ljudstveua olika, ki seže res do sleherniga, če mu je tudi šola zaperta, če zna brati ali ne. kinetič v nar bolj goratih hribih dene sekiro in drevo z roke, kakor pastirček brezovec in torbico, v kteri južiuo nosi, in se prideta v vežo Gospodovo olikovati — ne le samo za dušne, ainpak z vsimi vred tudi za telesne potrebe. Kar pa cerkvena prizadetev v shodnih ogovorili iu druzih lepih prilikah za lepo omiko ljudstva dela, tisto naj svetno slovstvo podpera voljno in blagoserčno. Vsi spisi, pesniški ali ue-pesniški, umoslovui ali naravoznanski, slovniški ali zgodovinski itd. naj bodo taki, de solnca duhovne iu cerkvene olike nikoli kalili, mračili ali zateinnovali ne bodo.
Ta misel je silo imenitna in tehtna; mi smo jo samo sprožili; morebiti se komu hoče, snovati jo nadalje.
Shala #r. Petra in pehtennhe vrata•
Pod tem naslovam nedeljski list v Monakovim naznanja sedanje prizadevanje hudobnežev zoper katoliško Cerkev, iz kteriga naj nekoliko povzamemo.
Dve dogodbi zlasti poslednji čas na Laškim velik šum delate: nezgoda l.okatelli in nezgoda Passaglia, kar smo siccr že v Danici v misel vzeli, vender za take, ki so se kje iz lažnjivih časnikov napačne misli v ti reči navzeli, nekoliko še povzamemo. Perva nezgoda se je obernila v nar veči sramoto listini, ki so jo zoper rimski stol obračali. Lokatelli, razbojnik iu ubijavec, je umoril papeževiga žan-darja, pri čimur ga je pet francoskih vojakov zasačilo in so mu še kervavo bodalo iz roke izvili. 21. kimovca je bil po pravni obsodbi vsmerteu. Kmal potem sc je neki Castrucci ( Kastruči ) pred piemouško sodbo v Plorcncii skazal in rekel, de jc on uniga žandarja v Kimu umoril. Francoski vojaki so nato svoje poprejšnje pričevanje, dc je Lokatelli žandarja umoril, vnovič iu enoglasno poterdili; listi Castrucci sam je pa svoji materi v Kim pisal, de ou ni uniga žandarja umoril, »le se jc le zato za morivca štu-lil, ker je menil, de bo s tem Lokutelli-ta še smerti rešil. Tudi francoski poslanec v Kimu. ki jc od vsiga tega imel nar bolj natauke naznanila, je očitno pričal, de vsa ta Ka-struejarija jc nesramno zoper papeževo vlado razpreženo zalezovanje. Pri vsem tem je Cerkvi sovražno časiiištvo, ua-
prej piemonteško, strašin krič gnalo, de je papeževa vlada dala nedolžniga ob glavo djati. Neki freimaurersk list v Belgii je gobezdal med drugim : „Grozovito prelita kri pravičuiga iu vpitje lerpinčene natore se bo na vlado po-vernilo, ki nima nič več človeškiga uad seboj." Vsa ,,olikana" laška derhal je Lokatellita morivca za mučenca proslavljala in njegovo podobo nosila na gumbih in perstanih. — Ali ni to res pravo peklensko butanje zoper skalo sv Petra ?
Druga nezgoda je Pa s a g I i a ri j a. Passaglia, iz plemenite rodovine v Luki, mož posebnih duhovnih zmožnost, o pa ulj i ve govorljivosti, pa tudi veliki razdraženosti in ne-čimernosti podveržen, jc bil do lanskiga leta jezuit in si jo z več spisi pridobil velik slovez v učenim svetu. Zapustil je pa red zoper voljo in svet umnih mož. V svoji časti-željnosti je menil, de je poklican, v laških homatijah veliki zvonec nositi, po kterim naj bi se vsi ravnali. Ker se pa v Rimu uiso hotli v njegove osnove vdati, se je podal k sovražnikam papeževiga stola. Hotel je v nekim spisu papeža in škofe podučiti, de je njih naj svetejši dolžnost, novo naropano laško kraljestvo spoznati, in marsikaj gren-kiga je pisal, posebno škofain očital, de se temu spoznanju ustavljajo. Papeževa vlada je imela z njim dolgo časa nar veči poterpljenje in prizanašljivost; ker je bil pa verh tega tudi v sumu, de je iz drage jezuiške knjižnice dragocene bukve izmaknil, je dala vlada njegovo stanovanje preiskati. Nasledek je bil. tle sc je nato hitro iz Rima umaknil. Radikalni časniki so potem trobili, de je z begam ušel strašni osodi, „inkvisicionski ječi." Zdaj je Passaglia še z dvema odpadnikama, Liverani-em in Reali-em, pri liberalcih v silnim slovezu, iu listi, kakor „Allgcmeinc-rica" v Avgsburgu. so imeli že sladke sanje, dc utegne Passaglia razk<dništvo napraviti, to je, nc vemo koliko italskiga ljudstva od Kima odcepiti. Sploh so marsikteri kultur-inožiceljui, ki jim še zmiraj misel po glavi brede, de z Kimam bo vsak čas obdelano, iu ravno ..evangelische Allianz (luteranski zbor) v Genfu sc jc bil nedavno strašno razveselil, ko ji je neki govornik obetal, de bo kmalo v Rimu gnjezdila. Passaglia pa se le zmiraj globokejši po-grezva, kar tudi drugač biti nc more. Ko je bil v Tu-rin prišel, ga je Kralj pred-se sprejel, se tri ure z njim pogovarjal in ga je z redam sv. Mavricija okrasil in okin-čal, s čimur se očitno vidi, ua kteri strani je. Naslednjič pa se pripravlja, kar naravnost napadati sv. Očeta in neki pripravlja zu svitlo pierešetovanje nagovorov sv. Očeta od leta 1859 do sedanje dobe. — Take dogodbe nas učijo, kako potreba je molitve za sv. Očeta v njih britkostih, kakor tudi za nesrečne zmotcncc.
V napolitaiiskiui iu sicilskim kraljestvu so skorej vsi škofje ali v ječah ali pa pregnani in svojih posestev obro-pani. Nadškofov namestnik v Neapeljnu jc bil s 5 duhovni 40 dni v neki gerdi ječi zapert in še le, ko jc zbolel, v svoje stanovanje prenesen, kjer je čez nektere dui umeri, Nadškofovskc prihodke jc vlada pograbila, pri čimur revni in dobrotne naprave nar več terpijo, kterim jc pregnani vikši pastir od nekdaj skorej vse prihodke zročcval. Po odpravljenji samostanov iu pugrabljetiim premoženji reveži nar več terpijo, kterim zima še veči terpljcnje žuga. Celo liberalni listi tožijo, dc je stan prebivavcov ncprenesljiv po okrajiuah, kjer Pieiiiončanje gospodarijo, in dc picuionški vradniki skerbijo le za-se in nc za ,.o«vobodciio ljudstvo.44
Med tem takim sc pa debcioglavi picmoiilizcm nc sramuje, sv. Očetu penzijona ali kosca kruha nekaj sam ponujati. nekaj pri katoliških vladah izberačiti. de bi mu z lepo Kim prepustil, ker vidi, dc z gerdo se vender le ne bo dalo tako hitro, kakor jc menil. In pri tem zagotovlja papežu, kardiualam itd, kilo ve vse kake svobode, tisti pic-montizem, ki ob ravno tem času s Cerkvijo tako gerdo dela !
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Te dni urno v škofijsko pisarnico oddali zbirke poslednje dobe za hv. Očeta, namreč: v zlatu 3 cekine; — v srebru: 18 vetih in manjših tolarjev, za 11 gld. st. d. dvajsetic, in nekaj manjsiga denara; — v papirji pa 29 gld. n. d. — Tudi ta darček za suknjico Gospodovo, ki mu jo sovražniki v njegovim namestniku z života tergajo, gotovo ne bo pozabljen. — Xaj povemo o ti priliki, de verla ..Armonia" v Turinu je v denaru iu druzih dragoliuah že nad milijon lir vrednosti nabrala in v Kim poslala za sv. Očeta. Iz tega se vidi, kako globoko še spoštuje nar veči del Italijanov sv. Očeta, in de je le inaj-heu del tistih, ki ubogo Laško v strahu imajo in vero tarejo. S tacimi radovoljuimi darovi od vsih strani je papeževa vlada zavarvaua tudi že za leto 1802. Kako lep je ta sad otroške ljubezni vsega keršaustva do svojiga Očeta, ki so od vsih peklenskih moči napadani, stiskani, ropaui in se z milošnjo svojih otrok ohranijo! pravi neki katolišk list. .,Uniou" pripoveduje, de je nedavno neki Francoz C. B. v Bitu prišel iu sv. Očetu sto tavžent frankov iz svojiga zro-čil, kakor mili dar. Ta mož jc bil že poprej tudi dva sina dal v brambo sv. Stola. V Raveni jc hotla tudi ubožna deklica Ijubeznjiv darček dati za sv. Očeta, ker pa ni imela denaijev, si je svoje lepe lase odstrigla. jc za nje izkupila poldrugi rimski tolar, ter ga je vesela ..Armonii** poslala.
—	Sv. Oče so v kapeli Pijeviga semeniša vložili večno m«šo za vse liste, kteri so sedanji čas dobrotniki sv. Stola z darovi, ali z vojskovanjem, ali s pisanjem.
Iz Ljubljane. Včeraj - teden je mlada točajka ali kcrčinarska keišcuica na Bregu pri pranji iieprevidauia v derečo l.jublianico padla in utonili; dans-teden pa se je enaka zgodila nekimu hlapcu blizo mesarskiga mosta; še pozneje jc vozovlak sterl mlado žensko na železnici; in ta torek so pri Rudniku našli močniga človeka z odrezano glavo. — Take nesreče nrprevidene smerti so nar glasnejši pridigat ji mnogim mladim I iu Marim I ljudem, kterih sc težko vec prime lepa beseda v njih časni iu večni blagor.
Iz Ljubljane. I.. P—ški. (Plescem in plesavkam.) Danica! Ker ravno dokazuješ. kako je ples škodljiv duši in telesu, mislim, da ne bo odveč in nevšeč ne Tebi. ne čitateljem Tvojim, če povem dva žalostna nasledka, ki izvirata iz ple-a. — l.ansko leto jc nekje na Doleuskem mnogo plesalo sc pred pustom, pa tudi druge čase med letom. Marsktera gizdava gospodičuja -- goreča plesavka
—	je vertiia se, da je bilo kaj! Med vsemi se je ena pa še narbolj skazovala; imela je na slednjem plesu veliko pro»ivcev, izmed kterih je malo malokteremu odrekla. Bila je neko noč posebno gibčna, plesala in prcplesovala je vso ljubo noč do jutranje zore. Marsktera potna kapljica oblila ji je zdrave, cveteče lica, in kakor dokajkrat poprej, ji je bila obleka vsa premočena po mnogem znoju tudi (o noč; pa za %se to ni marala. Se le zjutraj zapusti vsa spehana plešišče, ter se domu poda. Večkrat pravijo: „Grehu je kazen brez števila krati koj za petami," in ravno to pot •c je vresničil stari ta pregovor. Domu pridši začuti in spozna kmalo, da ji utegne premnogo plesanje nakloniti neugodnih nasledkov. In taka je tudi bila. Skalila si jc bila zdravje, .lela je pokašljevati, se sušiti in veneti enako cvetki, ki zapre in pobeai cvetečo svojo krončico, ter zamre, kader jo miaz popari. Hirala je vidno dan za dnevom. Kmalo je vpadenih lic in suha, da je bila je sama kost in koža. Lahko bi ji bil preštel vse žile ua rokah, tako jc oslabela. Prej tako žive, svitle oči so ji bolj in bolj ugašale; zadnjič pa jo bolezea položi na posteljo. Kako je to razjedalo serce njenim roditeljem, kdo bi dopovedal? Poslali so sicer po zdravuika, pa kaj? Sam je vale spoznal in rekel: „Ce Bog ne bo pomagal, nikdar več ne bo tlačila trave.4* Hodil je kaj časa k njej, poslednjič pa ga nič
več ui bilo, ker je bilo vse piizadevanje čisto čisto brezi vspeha. Deržali so ji uže večkrat luč, ker so mislili, da bo zdaj zdaj ugasnila, ali mnoge goreče molitve tožnih roditeljev, in obljube v imenu bolne hčere so predcrle oblake. Sladke, vesele uade zvezda se je zasvetila v sercu mater-nem in očetovem; kajti obernilo se je na bolje: bolezen je jela zapuščati mlado bolnico in zadnjič pojemati. Ozdravela je popolnoma, pa tudi obljubila, da ne pojde nikdar več na ples, prepričana, da ples ne dela poštenja človeku, da inu ne pridobi nikake slave, temveč, da mu je v škodo in v sramoto pred Bogom iu pred poštenim svetom.
Omenim naj še drugo devico v onih krajih. Cisto serce, nravno življenje in blaženo zdravje ji je sijalo z obličja. Pa tovaršiee, goreče plesavke, jo kmalo pregovore in spravijo na ples. Pervič in drugič jo je bilo treba prositi in siliti, tretjič, četertič itd. pa nc več, šla je uže sama rada. Pa kakega sadu je to doueslo ? Dobrega ne. Pohujšala seje tako. da zdaj vse, mlado in staro kaže s pcrstoin za njo. To jc zrel sad nesrečnega plesa, kteri je prava strupena jama. Da bi pač že skoraj plescem in plesavkam mrena pretergala se na očesih, ter naj bi spregledali in se ogibali tega tako strupovitiga brezdna!
Iz Ljubljane. Pri pervi besedi ljubljanske slovenske čitavnice je njen predsednik, blagorodui gosp. Mih. Ambrož, imel ugovor in je rekel med drugim to le: „Novo ustanovljena družba je gotovo važen pomoček za izpeljavo imenovanega cilja in konca < olikovanja na uarodtii podlagi I, in akoravno v začetku tu in tam mora kako grenko požreti, nikar uaj se nc omaje v svojem poštenem, pravičnem, blagem namenu; saj nas zgodovina uči. da najbolj važne naprave so imele v začetku največ protivnikov. Odpustimo jim, saj ne vejo, kaj delajo! (Pravo! Pravo!) Tudi mladiko, ko perve korenine zastavlja, napadajo mnogokrat viharji; al če stoji v pravi zemlji krepko vsajeua, je ue podere nobena nevihta, temveč jo še bolj ukorenini. Mlada naša čitavuica stoji na domači zemlji poglavnega slovenskega mesta — toraj ua pravem kraji — ni se tedaj bati, da bi hirala, ako se bo ravnala v pravem redu; z Božjo pomočjo bo mladika čversto rastla, ako ji bojo domoljubi vsi skerbui vertnarji. (Zivio! živio!) — Ker pa na poti čitavnice naše želimo doseči svetejše dušno svetilo, morajo tudi vsi oskerbuiki njeni saini po svojih osebah z dobrimi izgledi svetiti. Pred vsem naj vsak sam zase se povsod iu v vsein skaže, da je resno omikan človek, da je priljuden, prijazen, prizanesljiv brez strasti, prav pošten Slovenec. Dobri ljudje se le k dobrim radi družijo, in ako bojo vodji čitavnice v tem duhu ravnali, bojo s prijazno roko čedalje več udov k sebi privabili, tako, da bo želel vsak Ic pri nas biti. In klilo bo naše mlado, pa že sedaj krepko drevesce, in mlada današnja lučica bo postala deželi duševno svetilo — kar iz globočine svojega serca želim!" (Zivio! živio! od vseh strani).
Iz Ljubljane. (Slovstvo.) Malo je morebiti še po Slovenskim znano, de se v Ljubljani natiskajo bukve, silo imenitne za povzdigo cerkveniga duha. Obsegale bodo ne mara blizo trideset pol, če ne več; natisnjenih je že čez tretjina; imenujejo se: Kal vari j a ali premišljevanje Jezusoviga terpljenja v petnajsterih križevih potih z drugimi navadnimi molitvami. Visokočastitljivi gospod Jožef Zupan, korar in fajmošter ljubljanske stoljne cerkve, ki so si, molčavši vse drugo, z izverstuim križevim potam v stoljui cerkvi toliko zasluženje in zahvalo občinstva pridobili, so tudi to imenitno delo na dan spravili. Prelepe in globoko-segajoče premišljevanja tega dela so veči del po bukvah nekiga mašnika iz reda sv. Frančiška od dveh duhovnov izdelaue in od v. č. korarja g. J. Volca pregledane; prelepe v jeklo vrezane podobe Jezusoviga terpljenja ua križevim potu pa so enake unim v stoljni cerkvi od slavniga malarja Firiha. Kar je za cerkev roka pobožniga umetnika napravila v velikih podobah, se kaže tukaj v manjših
obrazih, ki so lepota vsaki keršanski hiši, in zdatiu pomoček za premišljevanje Kristusovima terpljenja — še zlasti bolehuim, starim in bolnim v uj:h samotnim hramu. Kmalo po novim letu hi utegnilo to v čisti slovenšini in v vsakim oziru prelepo izveršeno delo gotovo biti. Ko na svitlo pride, hotno yše kaj spregovorili.
Smarnice, še mičniši kakor lanske, utegnejo v kratkim v natis priti. Vsaki dau je premišljevanje zloženo iz več cvetlic: Cvetlica iz verta večnosti i preiuislik), lilija iz verta Marijnih otrok (zgled), iu cvetlica za na dom. Vsakdanja molitev je „Memorare" sv. Bernarda,
Svete pesmi (tretje bukvice, nabral J. Volčič) pridejo zlo pomnožene zanesljivo do majnika (tretjič) na svitlo.
Biliarjevih pesem za Smarnice je 7 pol na svitlo prišlo, katere so z dvema polarna Potočnikovih pesem pomnožene, in pri vsaki teh pesmi je kazalo, ktero kaže na stran v novih natisnjenih Potočnikovih bukvicah. (Pola je po 20 n. kr.)
Ml)ouiač koledar slovenski" dekana Hitzingerja, ki se za I. 1802 že povsod dobiva, je nad vso hvalo. V njem imaš zraven koledurja in mnogih koledarskih reči n. pr.: kratko zvc:.doslovje, kratek zemljepis z naj novejši šta-tistiko, cerkveni pregled, pregled avstr. ces. hiše, vojaštva, štempeljne, železuične. poštne, telegrafne, čolne, merne in tehtne, denarne, sejmske, zakonske reči in zadeve, ogled po svetu z mnogoterim uličnim iu podučnim berilam, zglede za opravilne spise itd. Neštcvilni koledarji pitajo bravce s puhlimi romani in mnogoterimi netečuimi rečmi iu lažmi, od kterih človek za piškavi oreh prida nima, ko jih prebere; naš slovenski koledar pa jc napolnjen z zgoli rabuimi tehtnimi djanskimi tvarinami in torej nar holjšiga priporočila vreden. — (Kne reči moramo o ti priliki opomniti pisavce poštenih bukev, — tega namreč, de bukvarji k mnogoterim bukvam pridevajo iu natiskajo na platnice itd. priporočila svoje robe iu zaloge, iu med tako slovuiško šaro sc utegne marsikaj naleteli, kar se ne sme priporočati.)
Iz Krnsilje. Hudobni, se bere v sv. pismu, pravi v svojem sercu, da ga ni Boga. Takih spačeuih, na duhu slepih se tudi dandanašnji ne manjka, iu če se ozreš po šerekem svetu, najdel jih boš kar ua kope, ki so bolj ali inanj opešali v veri, ali pa so čisto ob njo. Taki se branijo dobrotljivega Boga, z nji in združeni biti nočejo; zato so pa, od Njega ločeni, zabredli v zmotnjave iu nejevero. I.e Gospod, kakor sam spričuje, je pot, je resnica in življenje; toraj pa tudi ta, ki z Gospodom združen ni, ne more biti ua pravi poti, ne v posestvu resnice iu življenja, on upanja v srečno večnost imeti ne more. Nejeveruiki nočejo Gospoda, zalo so zgrešili pravo pot resnice in življenja. Čudne so takih misli, čudne, neumne in kaj žalostne so njih menitve in terditve. Oni, ki si izmišljujejo bledarije take, so ljudje, ki se štejejo visoko učene, ki jih svet tudi ko take ima, kterim svet verjame, ali jih pa saj ko bistre glavice, ko modre može občuduje in povzdiguje. Za sveto pismo taki ljudje ne marajo, zaničujejo resnice, ki so na ueoveržljive dokaze operte, verjamejo pa svoje lastne bledarije iu sanjarije drugih zmešanih glav, in mnogotere zmišljave napuha pijanih posvetnih modrijanov. Brez vere v Boga. brez vere v neumerljivost duše v keršunskem pomenu, imajo sami sebe ko boga, ali ko stvar, v kteri sc še le njih bog. ali zmišljeni tako imenovani duh sveta, samega se zave. Zato jim jc pa tudi le življenje na tem svetu njih žalostni poklic, iu to življenje po zmožnosti vži-vati njih trud iu prizadevanje. Svoji nejeveri primerjeno strežejo oni zavoljo tega le svojim počutkarn, ljubijo bliž-njiga le toliko, kolikor jim je v pomoč časne sreče in po-čutno prijetnega življenja, pa ga tudi zaveržejo ko smet, berž ko jim no služi več v prid in posvetno srečo. Takošno djanje in ravnanje zdanjih nejevernikov pa se popolnoma strinja z njih verskim prepričanjem. Ali pa je morda čuditi se, da se trudijo, po zmožnosti časno osrečiti se oui, ki po
smerti ne pričakujejo ne sreče, ne nesreče? Dasiravno je pa temu tako, dasiravno sedanji nejeverniki svoji nejeveri primerjeno ravnajo in se po svojem dobro počutijo, sme li pravoverin kristjan tako djanje in ravnanje poterditi? Sme li mirilo gledati, da se širi iu šopiri? Ni morda verin človek veliko več pri vesti zavezan, spodbijati nejevere per-stene stebre, nje nespamet in škodljivost po zmožnosti ska-zovati in pojasuovati, s tem pa nejevere sad, nekeršansko djanje in ravnanje treti in zuverati? Nejevera nasprotuje pravici, ker Boga zametuje ter mu jemlje čast, in mu od-rekuje pokoršino, kakoršna Njemu Vsegamogočiicmu gre; nejevera nasprotuje pa tudi resnici, ker ziiiišljeue, prazne bledarije terdi iu veruje, razodeujc Božje ter resnice keršanske pa zametuje; nejevera nasprotuje Ijube/.ni, ker nejevere navzeti človek le edino sebe vidi, bližnjega pa ko sredek ima, iu tudi z njim ko takim ravna. Na pravici in resnici pod vodstvom ljubezni keršanske nam pa mora vse ležeče biti, ker le ta, kateri temu trojstvu v resnici služi, se znajde ludi na pravi poti k llogu, kakor viru zaresne pravice, večne resnice iu svete ljubezni. .Ie li pa temu lako. poleni je tudi jasno, da v resnici pravoverin kristijun ne nejevere in ne življenja izvirajočega iz nejevere hvaliti in terditi, ali se celo za nju potegovati ne more in ue sme. Aut, aut, pravi Latinec. — No, si bo gotovo kdo mislil, čemu se nam katoliškim, vernim čitatcljem pripovedujejo reči, ki sc žc same po sebi umejo? Ali pa morda pisatelj res misli, da jc kdo med nami. ki hi z nejeverniki deržal. ter hvalil njih nejevero in nejetersko življenje? Nc. dragi moj, mi ue mislimo kaj takega, in vemo. da živoverni kristijan z nejeverniki, kar njih nejevero zadeva, ne derži iu tudi nikdar deržal nc hode I razun ko bi se jel z izrastki, to je, z lažtijivimi in krivoverskimi. zlasti tudi z nrkterimi zoperverskiuii natoroziiau«kimi bukvami in -pi-d tiste kulture pasti in pitati, ktere so dosti medcnnslepilue. tudi verniga omamili Vemo pa. da se marskateri verin in izobražen Slovenec med nami nahaja, ki pravici iu resnici pod vodstvom ljubezni keršanske v neki reči enako nasprotuje, kakor s svojo nejevero nejcveriiik. Ko se (a pregreši zoper to sveto trojstvo v nar svetejši reči, se uni cuako pregreši zoper to trojstvo v zadevi svojiga naroda iu njegovih pravic; krivica pa ui nikdar pravica, laž ui nikdar resnica in trenje ni nikakor Ijubcziu. Nejeverni izobraženci so zabredli po napčnih, posebnih potih v nejevero ter odpadli od lloga, ali pa so bili že od mladega v nejeveri izrejeni; Slovencov izobraženih marskteri pa se jc znejeveril svojemu narodu ali iz sebičnih vzrokov, ali pa tudi navzet življa ptujega, ki ga je vodil in pestoval od mladega v šolah, v drušinah. pri čitanji in v pisarnicah, rekel bi, skor da povsod, na vsakem potu in v vsakem kotu. Nejevernik ne ve, kako imenitna, neskončno imenitna je sveta vera za slednjega človeka; Slovenec odpadnik pa ne spozna, ali spoznati noče, kolika dobrota, kolik blagor za narod je izobraževanje na vklad u narodovim. Nejevernik živi svoji nejeveri primerjeno, in meni, da prav ravna; iri Slovenec odpadnik se suče v sredi med slovenskim narodom ko ptujic, bi rad tudi svoj narod poptujčil, da hi ko laki z zemlje zginil, in pri vsem leni še misli, da jc njegovo djanje iu ravnanje dobro, da je morda celo kuke hvale vredno. Prištevaj Nemcu, Lahu. Francozu, da uaj vse ua pr. v rusovskim jeziku ravna, boš vidil, koliko mu boš vstrcgcl. Nejevernik nasprotuje s svojo nejevero pravici iu resnici pod vodstvom ljubezni keršanske; tudi Slovenec odpadnik se pregreši zoper to, ko nasprotuje pravici, ker napada in krati pravice, ktere narod od kralja vsih kraljev, od Boga samiga ima. in so mu zagotovljene od svitliga cesarja; on nasprotuje resnici, ker sili narodu ptujo narodovnost, ptuj živelj, in mu v tem obeta vso mogočo srečo olike in izobraženosti, da si ravno je svitlo in očitno ko zlato solnce, da je olika naroda ko takega na podlagi ptujega življa na ravnost nemogoča; in on nasprotuje ljubezni keršanski, ko nima ao-
čutja s svojim narodom, ker je zasmehovavec narodovih pravic, in ni njega voditelj ali zvest svetnik napoti omike, temveč naroda zapeljivec. Poti pravice in resnice pod vodstvom ljubezni keršanske pa zapustiti ni uikdar pripušeno, in ko bi se s pomočijo krivice in laza tudi nar boljši, nar imenitniši namen zahteval, ker ncoveržljiva, večno veljavna resnica je, da namemba pripomočka ali sredka ue opraviči nikdar nikoli ne.
Iz Gorice, 25. listop. Visokoč. o. Janez Rein-thaler, začasni prednik srednje-afrikanskiga misijona, je 28. vinotoka na parniku „Neptanu" s 26 tovarši v Egipt odrinil. Pred odhodam ho duhovni v novi cerkvi sv. Antona maševali, neduhovni pa ondi pri sv. obhajilu bili. Nekoliko po opravilih, nekoliko pa tudi iz vedičnosti, viditi in poznati novo frančiškansko deržino, ki ima po naših rojakih pričeto izobrazovanje pri nesrečnih Kamovcih nadaljevati, sim se podal v Terst. Mislil sim pa tud se ondi s prijatlam siliti, ki mu pa mende cesar (denar) ni na pot svetoval.
Med misijonarji so z očetam Keinlhalerjem 4 redovni duhovni, 14 je bratov (fratrov), in 9 je svetnih tercijarjev. Po narodu je 1 iz Soluograda (o. Reinthaler), 9 Italijanov, 4 Štajerci, 4 iz nemškiga Tirola, 3 iz Goriškiga, 2 Du-najčana, 1 iz Vogerskiga, I iz Parskiga, 1 iz Ilesije, in 1 je Kranjec iz Štavčc vasi žužemberške fare ua Dolenskim, France Zupančič se zove.
Ko že rečeni dan ravno 10. ura zjutraj bije, se velikanska parna ladija počasi odmika; na zagraji sau-Carlo imenovani stoječi za odjadravšiini milo gledamo, oni nam z ladijniga stropa z rokami mahajo, kar jim zvesto vračamo ter srečno pot „z Bogam" kličemo, in za njimi gledamo, dokler koli je bilo ladije viditi. — Soditi po vetru, ki je že drugi dan pihal od juga, ni bilo misliti, de popotovanje bo zanje brez morske bolezni. Težko sim pričakoval lista iz Aleksandrije, ki mi je bil obljubljen. Ino res, dobil sim ga. Akoravno kaj posebno zanimiv iga ne obsega, naj vender iz njega posebnim dobrotnikam in podpiravcam afrikan-skiga misijona nekaj naznanim. Po prestanim 24urnitn hudim viharji, ker so se le v Karvu 4 ure mudili, drugač uepretergano naprej vozili, so vernih duš dan ob 10 zjutraj ob aleksandrijskim brodišču mačke vergli in šc Ic ob dveh popoldne na suho stopili, in bilo je v ondotnim frančiškanskim samostanu vsih 27 gostoljubno sprejetih. 3 nov., ki je bila zahvaljena nedelja po ljubljanski škofii, so tud oni Boga hvalili za srečni dohod na novo zemljo in z .Jezusam sc združili v presv. altaruim Zakramentu, ter za vse misijonske dobrotnike molili. Razuoverstna obleka Arabcov, zamureov, in ptuicov mende izpod vsaciga obnebja, šege, očitno razveselovanjc itd., piše moj sobrat, so me nekako na smeh vabile, dc sini si mislil, kaj neki dans tukej pust obhajajo? So pa v Aleksandrii pobožni kristjani; frančiškanska cerkev jc bila v nedeljo polna in natlačena, iu dan vsih Svetnikov jih je bilo v nji 500 pri sv. obhajilu. Pač lepo število obhajaneov v turškim mestu!
V Aleksandrii so sc le do 5. listop. mudili, iu ker jc železnica po Nilovim izlivu poškodovana in nevozna, so hc ua neki francoski parni ladiji proti Kairi odpeljali, kjer bodo kaj d!c ostali in od kodar tud kaj več zvedili upamo. Ilozdaj so vsi zdravi iu veseli in željno pričakujejo, de bi le hitro na postajo k sv. Križu dospeli. V molitev sc nam priporočajo.	O. M.....t.
S P 0 R1INIC A
rajnimu precastitimu očetu
AKVINU RAMUTA,
frančiškanu, uimrlimu v Novim mestu 8. listopada 1861.
\ ojsak bojuje* v bran se domovine, Pa ran« v hoj' Ti zerklo clakne očrsa In s konja t riši v \aluv Te globine; Al cud' oluie — v vvjšaka za nebesa.
Bojniski oklčp is romske skut haline In meč sa posel zameniv peresa — Med samostanske sapreš 6e sidine, Odmreti sveta, zložnostim telesa.
To nova zvezda sijes učenosti, Sloveča dragocenih ved glavica, Sijajia apovedniške izgled modrosti.
Kak občno s' bil spostvan, blaga dušica, Na Tvora se grobi priča v spremembi gosti
V očesi vsakim ginjenja solzica. •
Poverni raj Ti blage trude Tvoje, Ti sprosi ga tud za spostvavce svoje.
Podninoski.
Razgled po her/ianshhn svetu.
Na Dunaji so ondotni kardinal vikši škof napravili opravilo k sv. Detinstvu, ki se bo v stoljni cerkvi sv. Štefana od 1. adveutne nedelje do Svečnice vsako nedeljo popoldne opravljalo.
Službini časnik „Wiener Zeitung" začenja pisati proti konkordatu, pravi „Zagreb. kat. list," in sklene po nekih povedanih besedah uniga lista, ter pravi: „Ali ni to spaka, de službiue novice avstrijanske vlade raznašajo take besede zoper obstoječi deržavni dogovor, ki je vladar slovesno svojo cesarsko besedo dal, de se bo vestno ohranil, govoreč pred seboj zbranim škofam: (Juae promisi, ea, quae virum et imperatorem decet, fidelitate executioui mandabo?"
V (*ottiiig-i je neka protestanška deržina v katoliško Cerkev prestopila in se misli v razne samostane razseliti: mož, vradnik, gre k benediktinarjem v Monakov, žena v neki samostan v Pariz, edina hči bo zročena v samostansko odrejo blizo Mouastira.
„Presse,*k hudoben dunajsk list, ima zlasti dve reči, na kterih jezdari: katoliške naprave in pa slovan-stvo. V štev. 323 napada katoliške bratovšine in družbe, in pravi, de „kirchlich-uationale Vereine" kakor gobe iz tal rastejo „in den nordslav ischeu Kmnlaudcrn," in de so te družbe „czechischc und panslavistische Agitations-Mittel," pomočki za rovarstvo; njih cerkveni namen pa dc je pretveza ali zagrinjalo i Vorvvand) tega rovarstva. Narbolj v želodcu je Pressi družba sv. Ladislava na Ogerskim. ,,Presseu uči katoliškiga vikšiga škofa Lonoviča, predsednika te družbe, de je celo nekaj n e k a t o I iš k i g a — ,,unkatho-lisch" — spregovoril, ko je to družbo priporočal; v spomin mu kliče Kristusove besede „moje kraljestvo ni od tega sveta," ker predsednik tudi od denarnih pomnikov za cerkvene iu druge potrebe govori. Lepo je. de judinja saj nekaj poterdi tudi iz sv. evangelija, ko bi le na svoj mlin ne napeljevala. Pozabila je pa ,,Presse," de sv. evangelij govori tudi od ..mošnje" ali denarnice, ki so jo po Zveli-čarjevi naredbi imeli aposteljni za čas potrebe. Ta reč, se ve, je Pressi manj všeč, desiravno je bil denarničar mož od verha do tal po njenim kopitu, ki je zatiral Cerkev in nje-n i ga poglavarja v pervim začetku, v tem ko ..Presne" napada že odrašciio Ceikev iu bi lada njeuiga vidniga poglavarja slekla majhne suknjiče, ki mu jc po božji previdnosti v merjena. — Rekla je „Pressc" bravcam, de tudi češke družbe sv. Janeza Nepomuka, ss. Cirila in Metoda, sv. Karola, sv. Prokopa, — pa sv. Klemena in sv. Mihela na Češkim in Moravskim so šolarice unc ogerske, če tudi slabe. „Presse" skazujc na svojim čelu ..gleiches Rcclit fur Alle;" mislimo si tedaj, ko bi bile vse unc bratovšine „Sehiller-Ycreinc," Gustav-Adolf-Vereine," temne freimaurerstva in druge propagande pangermanizma, pan-luteranizma in sovraštva zoper katoliško Cerkev: koliko glorijo bi „Presse" gnala, v koliki sreči bi sc zibala, kako bi človeštvo blagrovala! — V ravno tem listu ..Presse" tarna, de rimski stol noče do poljskiga škofijstva iu duhovstva svarila poslati ,.gegeu die Lutcrstutzung (?) des
rcvolutionaren Treibens." Sv. Oče so že dostikrat na znanje dali, de rovarstva nikoli in uikjer ne poterdijo;
Presne," ki na videz nosi enake pravice za vse, naj poprej ruskiga samosilnika in zaslepljene razkolnike opominja, de bodo tudi katoliški Cerkvi pravični, de ne bodo ubozih katoličanov v razkoluištvo silili, terli, iu za vsaki nič kakor ubogo živiuico v Sibirijo tirali; — to naj stori gleichrechtcrica, potlej še le naj papeža uči, kako in kdaj naj pomaga osornitnu razkolniku njegove ljudstva miriti. — V ravno tistim listu se bere, kako se je bilo Rcrno 21. u. in. „als eeht deutsche Stadt manifestiralo." To je pač čista vredna reč, kakor bi sc u. pr. reklo, de se je Dunaj za „echt slovansko mesto manifestiral," ker je v njem žc kaka slovanska beseda se obhajala v pričo nemških kapacitiitov.
Učeniski zbor v Bernu pri sv. Tomažu 21. u. m. kaže, de se nemškutarstvo tudi tam ošabno košati. Na vprašanje, kakošui otroci de v tem kraji prebivajo, so šol-maštri rekli, de večidel nemški; eden je pa terdil, de po otrocih sodili, so ondi veči del Slovani. Kaplan S. je na to pričal, ko ob nedeljah 5 do G ur spoveduje, dobi le kje 2 ali 3 nemške k spovednici; enako je pri pridigah in pri bolnikih. To, je rekel, že 8 let skuša. Kavno to je pričal drugi kaplan. Vender je bilo v zapisnik dano, dc jc ou-dotno ljudstvo po večini delu nemško. Na vprašanje: Koliko otrok v farni šoli pri sv. Tomažu Ic edino slovansko govori? je bilo katehetamu celo prepovedano govoriti, kakor de bi imeli le gospodje učitelji govoriti. tiden zmed njih se pa vender oserči vpraša: ,.Cc bi se to vprašanje ue dalo ober-niti?" iu dobi od gosp. predsednika osorno zaveinjenje namesto odgovora. Po uadaljuih obravnavah je bil dopisnik tako sklenjen , kakor se je nemškim učiteljem dopadlo. V tem pride tretji katehet iz cerkve, in berejo mu uarpred škofijski ukaz, v kterim je velevauo ,,vestno" naznaniti, potem mu protokol bero. Gosp. katehet opoinui k temu: ...Moj škof hoče „vestno" naznanilo; kar sim pa tu slišal, je nevestno!" — S tem je nar bolj očitno rečeno, iz kakih virov in kako vluda naznanila dobiva v ti reči, pravi dopisnik v ,.Volksfrdu."
Prcsse tarna, de je v Budejevicah nc'.i pridigar, od vere govoreč, tudi „Schaudblaiter" v misel vzel; znano je namreč, de tudi prese, cvili kadar ga ternkajo. — Tudi iz Ljubljane dopis šum de!a. ker napada osebe in sloveušino.
Na l'oZiiiil)j*killi. pravijo ,,BI. a. Tir.", je nezadovoljnost zbujcua s tem, kar se na rusovskim Poljskim godi. Vlada zopet vidi v katoliškim duhovstvu svoje nar veči pro-tivnikc. to sc pravi: ona ve, dc ji duhovstvo ue more prijazno biti zavoljo razširjanja protestantizma, kteriga vlada vse zverstama tudi ua Poznanjskim iše ra/širiti. Odkar jc vikši škof dal razpis, v kterim zastran novih volitev opominja, dc naj sc na postavnim potu še ostanki nekdanje narodnosti ohranijo, kar vender mende ne bo greh, je vlada še bolj natoleljiva postala iu je celo učenje keršanskiga nauka na svoje posebno privoljenje navezala. Kakošui bodo nasledki taciga triuoštva, si moremo misliti; zamerza do prusovskiga gospostva se bo zmiraj globokejši vkoreninovala.
Tako piše iiemšk pa pravičin li-t, kakor sploh le še med cei kvenimi nemškimi listi najdemo pravične do Slovanov. ugi so veči del taki. de bi nas radi pozobali. Taki slovaiiozerci se bodo prepozno zavedili, de so sami sebi nasproti delali; ni mogoče, de bi se mu za stanovitno prav godilo, kdor drugimu prav ne privoši.
Cerkve v Varšavi so bili zavoljo rusovskiga nasil-stva zaklenili iu so š-r zmiraj zaklenjene. Vlada, razkačena zavolj te naredbe geiicralvikarju llialobrzeskiga, ga je dala zapreti in ima celo pred vojaško sodbo postavljen biti, ker pravijo, dc ii bilo zudostuiga vzroka cerkve zapreti in se s tem ljudstvo draži Vlada je tirjala od stoljniga kapitelua, de naj se cerkve odprti iu nov generalvikarij postavi. Ker so pa skorej vsi korarji zaperli, je bilo oboje odrečeno, in
zastran noviga gcncralvikarija jc posvečeni škof v Kim naznanil, de naj sv. Oče ali napravijo, de se zaperti veliki namestnik izpusti iz ječe, ali pa nov izvoli, ker v ječi izsiljena odpoved je neveljavna. Nedvomljivo, pravijo „BI. a. Tir.," bodo sv. Oče o ti priliki svoje misli zastran vde-ležja poljskiga duhovstva nad sedanjimi homatijaini razodeii. Nagovarjanju rusovske vlade, de naj poljskimu duhovstvu pokoršino do nje zaterdijo, sv. Oče niso vstregli, dobro poninijoč. koliko je razpis Gregorija XVI. I. 1830 do poljskih škofov pomagal: po premagani vstaji je bilo preganjanje katoličanov in posiino tiranje v razkolništvo hujši. — 19. u. m. je v Varšavi umeri sufragan nadškofijski, škof Deckert v 75. letu svojiga življenja.
Monakovttko mestno svetovavstvo je sklenilo, vsaki usmiljeni sestri, ki je 25 let v kaki ondotni napravi doslužila, kak spominek zročiti. To je zares znamnje olike ali civilizacije, ko se zasluge čislajo; ue pa kakor na Portugalškiin, ki so jim bile usmiljcnice dobre, dokler je ljudi strašna žollnica ali rumena merziica morila ; kadar je bolezen prenehala, so jih pa spodili. Tudi jc neki duuajsk list gerdo lagal, dc so ob imenovani bolezni iz glavniga mesta duhovni z drugimi vred bežali, desiravno, kakor nekdo, ki je v l.isaboni bil ob času bolezni, v .,Vatcrland-i" za terdno priča, de se nc eden duhovnov ui bil ob bolezni umaknil; pač pa to, dc jih 45 svoje življenje o ti priliki darovalo.
V	Kaiserslanter-ii v Pfalci so mende sestre frau-čiškanarice od miiii«terstva povelje dobile, dc morajo v 4 tednih mesto zapustiti. Vložena jc pa prošnja za njih o-hranjenje s 700 podpisi, med kterim so tudi protcstauljc.
Po naznanilih iz Varšave je bilo 18. u. m. 14 obsojenih od vojaštva gnanih v Orcnburg. — Kdor je hotel zu škofani Deckertam zu pogrebam iti. je mogel |«rivoliv-ni list imeti.
V	amerikanskih južnih deržavah, ki so zdaj v ro-varstvu, jc 211,500 katoličanov, v severnih deržavah pa njih 2,906.000.
M)rotofiiiU*e.
(Lesnik za sedanji čas.) Učenik Anglež Vilijam Faber, bogoslovsk doktor, pravi v nekim govoru naslednje tehtne besede: „0b vsili časih ima Bog svoje posebne po-skušnjc, de zvestobo in pokoršino svojih stvari poskuša. Vsako stoletje ima svojo posebno skušnjo ali skušnje, in večkrat le eno kakor pa njih več. Nismo li dandanašnji vse preveč pozabljivi, de v tem ko je ves greh v volji zastavljen, so ravno tako grehi duha kakor greh serca, iu dc so lini po mogočnosti hujši kakor Ic-ti, ker so greham hudičev bolj enaki? Ako se duh iz spačeniga serca »temni, se zamore tudi serce iz otemnjeiija zaveržcuiga duha spariti. So časi na svetu, v kterih zmotene meuitve (nauki t za-m o rej o ravno tako strašni viri za pogubo duš biti. kakor zamore napačno življenje ob drugim času taki vir biti. lies-nice iskati iu resnice se deržati, je s ponižnostjo iskati, in se je v pokoršini deržati, so ravno tolike nraviic dolžnosti kakor spodobnost iu čistost. To pa radi pozabimo, ker iz preslabe gorečusti v molitvi imamo tako neprimerne in temne zapopadke od gospodovali)a lložjiga. Tako se dogodi, de vprašanja, ki grejo k naši pobožnosti iu naše zveličan je zadevajo, damo zaveruiti ua zgodovinsko, kritiško, modii-jausko ali politiško polje. Tamkej se neuiajljivi grehi /. novimi imeni kerstijo, in ue le de se našimu npoznanj« izmuznejo. temveč si goljufivo tudi naše .poslovanje in češenj e pridobijo. Nihče rad ne pravi, de ni prostomiselu ali liberalen. Nar veči del ljudi nima serčnosti, se takima dolženju nastaviti. Vender pa kaj je tisti duh. kteriga novo-šegna govorica z naslovatn prostomiselnosti ali liberalizma počešuje, druziga kakor stari greh brezpostavnost... ? Ilo-varstvo utegne v zgodovini to ali to, iu v politiški modrii kaj druziga pomeniti; v duhovaji ali aseetiki pa pomeni
zdaj, kar je v starošegnih časih pomenilo, in kar bo svet-oikam zmiraj pomenilo, naravnost smertni greh. Poskušnja, ki je čutiti, de nas hoče Rog z njo poskušati, jc spoštovanje do Cerkve." Učeni mož tehtno dokazuje in dokaže, de je nepokoršina do Cerkve greh zoper sv. Duha, iu zavrača na resnico, de greh zoper sv. Duha ima biti poglavitni greh poslednjih časov sv. Cerkve. (Gl. knjižico: „Ehrfurcht vor der Kirche" itd. von Fried. \Villiam Faber, Regensburg 1861, ktera bodi bravcam priporočena.)
Kekiuiu zavihaiiiinii pravniku, ki cerkveni rop in ogoljenje sveliša zagovarja, odgovarja neki pošten list, de veih krivice taka svetišu gerdobno ugrabljena reč tudi blagoslova nima. dc pervi posestniki so imeli prav malo prida od taciga posestva; nar lepši posestva so bile pod nič razprodane, pridobljeni denar je šel kakor skoz rešeto skoz roke tacih pervih posestnikov; deržine so bile že v tretjim rodu z tinini poropanim tudi svojiga lastniga od nekdaj prededo-vaniga premoženja ogoljene, kakor na Angleškim; deržave, ki so po taki poti hotle na mah in migljej obogateli, so bile v malo letih s podložniki vred v dolgove pogreznjene, zakaj: „krivično blago nima teka." K temu naj še pristavimo, kar je med ljudsivain dosti znana reč, de namreč posestniki ugrabljenih cerkvenih posestev brez dedov umirajo.
MJuhoeske spremembe.
V ljubljanski škofii. Nasledje duhovhije so podeljene: Farna vikat ija Šentlampreht g. A n t. Umek-u, duh. pom. ua Vačah; — lokalija bohinjska Bela g. Jan. Mesar-ju, duh. pom., katehetu in učitelju vRadolici;
—	mestna fara v Škofji loki g. Pri m. Remic-u, loka-listu pri sv. Lenartu; — fara Zali log g. A nt. Pintar-ju, fajmoštru na Turjaku. — Šentlenarška lokalija je 29. u. m. razpisana. — Turjaška fara ostane za zdaj prazna.
—	Gosp. Val. Lah pride iz Šmarje v Radolico za duh. pom., kateheta in učitelja; — g. Mat. To r kar od sv. Petra za duh. pom. na Vače. — G. Mat. Ferlan-u, eks-pozitu v Matenji vasi, jc dodeljeno privoljenje, v pokoj se podati; ekspozitura ostane prazna.
Dobrotni tiarori.
Za sv. Očeta: Filius carissimo Patri 2 gold. — Za misijon g. Olivieri-a: G. B. B.: 10 gld.; Eliz. P. 10 gld. — Za afrik. misijon: Iz Gorice po O. M. S. 2 gld.
M*ogorori z gg. tiopisorarei.
G. B. v Z.: Vse hvaležno prejeli. — Uni spis je dobro maslo; nazaj nič ne damo. Zastali spisi, Vaši in druzih, prej ko prej!
VABILO
k na rom anju na
za prihodnje leto 1802.
— 7 --------------; ----- 7 --- ------J — — -	"»»5 »v ""J " 5 »V. ... »v. uuh . •evnum
mescu, ob nedeljah in praznikih pa poprejšnji dan. Dragi Slovenci bodo pa za to, de dva dni po-
rakaiii. dobivali i [III f P I h ii i m h n I c i L* ll n L-nL-ni* In Itilit na iicmn <lni Iu t,it n a I n n I u Tu K/. *■«<!•
- — ^ ---- -----.j--- ... «...■■■>■■•■ I I I J J uu,,< r ■ u ^ i kjiu i vuvi uuuw |iu ku iu ^ uv u i u u 111 jiv;—
čakajo, dobivali po eeli puli in bol jši kup, kakor bi bilo na osem dni le po pol pole. To bo tudi zato bolj primemo, ker dostikrat pridejo nekoliko daljši spisi in obravnave na versto, ki jih je škoda preveč tergati; na pol pole pa bi mogli le kratke spise jemali, de bi ne bila vse preveč enotera. Berž ko bomo ,,cerkvene b I a gos I o v i 1 au dokončali, bo Danica prinašala daljši in prav mično in čljivo povest „F ranče med cigani," ki je posebno pripravna, de bi se u. pr. mladosti za prid— nasproti naznanovala, kakor tudi za obnedeljsko domače branje itd. V kakošnem duhu Danica
, ie obcilIStVIl Zliano; ninn iiticrl;i vilni imintMi ip rprl-rpim '/irlipnip itn cp *■■<(■ iu» črni cliivoncLi
Berž podučlj nost
Velja pa Zgodnja Danica:
Za celo leto po pošli ............3 gold. — kr. n. den.
Za pol leta po pošti ............1 „ 60 „	„
Za celo leto v tiskarnici ...........2 ,, 60 „	„
Za pol leta v tiskarnici............1 „ 30 „	„
Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača.....— „ 20 „	„
Ako je treba napis skoz leto prenarejati .....— ,, 15 „	„
Isuka Jeran,	Jožef Blaznik,
vrednik.	založnik.