KatjaKitek1,MarjanBilban2 Tveganje za srčno-žilne bolezni, pogojeno s stresom na delovnem mestu Workplace Stress-related Risk for Cardiovascular Disease IZvLEČEK KLJUČNEBESEDE:stresnadelovnemmestu,delovnookolje,srčno-žilnebolezni,akutnimiokardni infarkt,delovnipogoji Prevalenca srčno-žilnih bolezni v svetu narašča. So najpogostejši vzrok visoki obolev- nosti in umrljivosti odraslih tako po svetu kot tudi v Sloveniji. Dejavnik tveganja za nji- hov razvoj predstavljajo med drugim psihološke obremenitve. Ker ljudje veliko časa pre- živijo na delovnem mestu, je stres, ki so mu izpostavljeni zaradi narave dela in delovnega okolja, pomemben prispevek k celokupnim psihološkim obremenitvam in s tem k tve- ganju za razvoj srčno-žilnih bolezni. Prvo področje, ki mu v članku namenjamo pozor- nost, je povezava med dolžino delovnika in pojavnostjo srčno-žilnih bolezni. Delavci s 55- -urnim ali daljšim tedenskim delovnikom imajo 1,13-krat večje relativno tveganje za raz- voj akutnega miokardnega infarkta in 1,33-krat večje relativno tveganje za cerebrovaskularni inzult kot tisti s 35–40-urnim tedenskim delovnikom. Raziskave so potrdile, da obstaja povezanost med tveganjem za cerebrovaskularni inzult in številom ur nad standardnim delovnim časom – 1,10-krat večje tveganje pri delavcih z 41–48-urnim tedenskim delov- nikom in 1,27-krat večje tveganje pri delavcih z 49–54-urnim tedenskim delovnikom. Drugi dejavnik, ki ga predstavljamo v prispevku, je možnost sodelovanja pri sprejemanju odlo- čitev na delu in odnosi na delovnem mestu, ki prav tako predstavljajo dejavnik tveganja za pojav srčno-žilnih bolezni. Tretje področje, povezano z nastankom srčno-žilnih bole- zni, je nezadovoljstvo z delom. Negativna čustva in depresivno razpoloženje sta neodvi- sna dejavnika tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Ker negativna čustva in depresi- vno razpoloženje nista nujno posledica nezadovoljstva s službo, temveč sta lahko njen vzrok, ne moremo z gotovostjo trditi, da je nezadovoljstvo s službo vzročno povezano s srčno- žilnimi boleznimi. aBSTRaCT KEYWORDS:workplacestress,workenvironment,cardiovasculardisease,acutemyocardialinfarction, workingconditions The prevalence of cardiovascular diseases in the world is rising. They are the main cause of morbidity and mortality in the world as well as in Slovenia. One of the risk factors for cardiovascular diseases is psychological stress. Because people spend most of their waking 1 KatjaKitek,dr.med.,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Vrazovtrg2,1000Ljubljana;katja.kitek@gmail.com 2 Prim.prof.dr.MarjanBilban,dr.med.,ZVDZavodzavarstvopridelud.o.o.,Chengdujskacesta25,1260Ljubljana 35MedRazgl.2021;60(1):35–44 • Pregledni članek povzroča številne bolezni. Proces je poeno- stavljen na sliki 1. Povprečna odrasla oseba preživi vsaj osem ur dnevno na delovnem mestu, kar predstavlja polovico budnega časa v dnevu. Znano je, da na zdravje posameznika vpli- vajo fizične, kemične in biološke obreme- nitve na delovnem mestu – npr. vpliv hrupa na delovnem mestu na razvoj SŽB (7). Prav zato, ker ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, so psihološke obremeni- tve, ki so jim izpostavljeni zaradi narave dela in delovnega okolja, pomemben pri- spevek k celokupnim psihološkim obre- menitvam in s tem k tveganju za razvoj SŽB (8, 9). Med poklice, ki so ocenjeni kot naj- bolj stresni, spadajo: rudar, policist, grad- benik, novinar, pilot, paznik, zobozdravnik, igralec, politik, zdravnik, medicinski tehnik, gasilec, glasbenik, učitelj in socialni dela- vec (10). Glavni dejavniki stresa na delovnem mestu so narava dela (zahtevnost dela, pomembnost dela, samostojnost dela, tra- janje dela in izmensko delo), organizacija dela (stopnja odgovornosti, prisotnost konf- likta in nejasnost vlog), status (nazadova- nje, napredovanje, možnost napredovanja), odnosi s sodelavci in vzdušje pri delu (10). 36 KatjaKitek,MarjanBilban Tveganje za srčno-žilne bolezni, pogojeno s stresom na delovnem mestu hours at their workplace, workplace stress, including the nature of work and workplace conditions, are an important part of psychological stress and with that a risk factor for cardiovascular disease. In this article, we first examine the relationship between wor- king hours and cardiovascular morbidity. People working more than 55 hours per week have 1.13 times greater relative risk for developing acute myocardial infarction and 1.33 times greater risk of cerebrovascular insult in comparison to people working 35–40 hours per week. There is a relationship between the risk of developing cardiovascular insult and increased working hours – the risk is 1.10 times greater for people working 41–48 hours per week, and 1.27 times greater for people working 49–54 hours per week. Secondly, we focus on the level of involvement in decision-making at the workplace, with a lower level of involvement presenting a risk factor for cardiovascular disease development. Finally, we focus on job dissatisfaction. Negative feelings and depressed mood are risk factors for cardiovascular disease by themselves. Because both are not necessarily a consequence of job dissatisfaction and can in fact be the cause of it, we cannot state that job dissa- tisfaction is a risk factor for cardiovascular disease. UvOD Prevalenca srčno-žilnih bolezni (SŽB) v svetu narašča. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so najpo- gostejši vzrok smrti na svetu. Vsako leto zaradi SŽB umre 17,9 milijonov ljudi, tret- jina umrlih je mlajša od 70 let. Akutni miokardni infarkt (AMI) in cerebrovasku- larni inzult (CVI) skupaj predstavljata 80 % vseh smrti zaradi SŽB. V Sloveniji so SŽB najpogostejši vzrok visoke obolevnosti in umrljivosti odraslih (1). Vsak drugi odrasel prebivalec Slovenije ima arterijsko hiper- tenzijo, CVI doživi 4.400 prebivalcev letno, okoli 2.100 jih zaradi tega umre. Akutni koronarni sindrom doživi letno okrog 5.000 prebivalcev, približno 700 jih umre (2). Na višjo pojavnost in umrljivost zara- di SŽB vplivajo nezdrav življenjski slog, neustrezne prehranjevalne navade, raz- vade (kajenje, tvegano in škodljivo uži- vanje alkohola) in telesna neaktivnost (3). V zadnjem času se vse več pozornosti namenja tudi psihološkim obremenitvam kot dejavniku tveganja za razvoj SŽB (4). Psihološki stresorji tako kot katerikoli drugi stresorji sprožajo akutni odziv na stres. Dolgotrajna izpostavljenost stre- sorjem privede do kroničnega odziva, ki 37MedRazgl.2021;60(1): Citokinski odziv: interlevkin 1 interlevkin 6 tumor nekrotizirajoči faktor alfa • • • Simpatiko-adrenalinski odziv (boj ali beg) adrenalin noradrenalin • • • • • venokonstrikcija arteriolokonstrikcija minutni volumen srca↑ • • • • sistemsko vnetje nivo glukoze proteoliza glukoneogeneza ↑ • inzulinska rezistenca centralna debelost dislipidemija hipertenzija sladkorna bolezen tipa 2 ateroskleroza • • • • • Kronični stres Kortizolski odziv Akutni stresor Slika 1.Mehanizemodzivaorganizmanastres (4–6).Akutnistresorjispodbudijoaktivacijonespecifične- gaobrambnegaodzivaorganizma.Pridedoaktivaciježivčnega,hormonskegainimunskegaodgovorana stres.Stresorprekmožganskeskorjesprožiodzivlimbičnegasistema,kiprekcentrovv hipotalamususpro- žiaktivacijosimpatičnegaživčevja.Posledičnosezvišataravniadrenalinainv manjšimeritudinoradre- nalinav krvi.Aktiviranjeodziv»bojalibeg«,kiprivededovenokonstrikcije,arteriolokonstrikcije,povečane krčljivostisrčnemišiceinfrekvencesrčnegautripa,s čimersezvišaminutnivolumensrca.Spodbujenista glikogenolizav jetrihinlipolizamaščevja.Zvišatasekoncentracijikortizolaincitokinovv krvi.Slediporast koncentracijekortizolav krviprekživčnih,adrenergičnihincitokinskihmehanizmov.Kortizolpovečaučinek adrenalinaincitokinov.Natopridedoaktivacijecitokinskegaodziva,kipovzročiporastvnetnihmediatorjev (predvseminterlevkina1in6terdejavnikatumorskenekrozeα).Citokinskiodzivdelujenapresnovo –zvi- šajosekoncentracijeglukoze,kortizolainbeljakovinv krvi.Pospešenajeglukoneogeneza,proteolizav peri- fernemmišičju in sinteza beljakovin akutne faze vnetja. Dolgotrajna izpostavitev stresorjem  – tudi psihološkim –privededokroničnoaktiviranegaodzivaorganizma.Tovodiv anemijo,fizičnespremembe centralnegaživčevja,zaradikaterihjeorganizemboljdovzetenzastres(povečanjeodzivnastresinzni- žanjepragzazaznavostresorjev),motnjespominainkoncentracije(vzrokčesarbilahkobilapovišanakon- centracijaglukokortikoidovincitokinovv možganih,kiprekzmanjšanezmožnostiuravnavanjaravnikalcija nevronovhipokampusamotirastdendritovinsinaptičnoplastičnost.Pravtakopridedopadcaravnitro- fičnihinprotiapoptotičnihdejavnikov.Vsenaštetoprispevak zmanjšaniprostorninihipokampusa,kije povezanz učenjeminpomnjenjem).Polegnaštetegakroničnaizpostavljenoststresuvodiv centralnodebe- lost,kijeneodvisendejavniktveganjazainzulinskorezistencoinposledičnosladkornobolezentipa2.Prav takokroničnaaktivacijastresnegaodzivavodiv dislipidemijo,inzulinskorezistenco,sladkornobolezentipa 2inarterijskohipertenzijo.Zaradikroničnegavnetnegaodzivainporastakrvnegatlakajepospešenpro- cesateroskleroze,kijeosnovnipatofiziološkimehanizemnastankasrčno-žilnihbolezni. Raziskave o vplivu psihičnih obreme- nitev na zdravje srčno-žilnega sistema so se začele že v 70. in 80. letih prejšnjega sto- letja. V švedski raziskavi so dokazali, da psi- hološko zahtevno delo poveča tveganje za razvoj SŽB in prezgodnjo smrt zaradi teh (11). Raziskava slovenske populacije moških, starih 35–55 let, je dokazala pogostejšo pri- sotnost visokozahtevnega dela, slabšega nadzora nad delovnimi razmerami in dela na vodstvenih položajih v skupini delavcev s SŽB (angino pektoris, AMI v anamnezi) kot v kontrolni skupini brez SŽB (12). Ugotovitve raziskav na temo vpliva psihološkega stresa na delovnem mestu k tveganju za razvoj SŽB so si nasprotujo- če – pojavi se dilema, ali je odnos med psi- hičnim stresom in pojavnostjo SŽB zgolj povezanost ali gre za vzročnost. V pregled- nem članku predstavljamo ugotovitve razi- skav o vplivu stresa na delovnem mestu na pojav SŽB. Pripravili smo pregled doseda- nje literature na temo treh izmed glavnih dejavnikov stresa na delovnem mestu – to so delovni čas, udeleženost v sprejemanje odločitev in odnosi na delu ter zadovoljstvo z delom. DELOvNI ČaS V Sloveniji je zakonsko določen delovnik definiran kot delo 40 ur na teden. Kljub temu pa 70 % Slovencev dela več kot 40 ur tedensko. Posledično je v populaciji priso- tnih vedno več bolezni, ki se kažejo med drugim tudi v porastu odstotka bolniškega staleža (tj. število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca × 100). Odstotek bolniškega staleža v Sloveniji je od januarja do decembra leta 2013 znašal 3,9. Leta 2019 je odstotek znašal 4,6. V roku šestih let je na enega zaposlenega Slovenca izgubljenega 0,7 odstotka več (13). Daljši delovni čas sam po sebi pred- stavlja stresor za delavce. Poleg tega so delavci izpostavljeni dodatnemu psiholo- škemu stresu zaradi premagovanja utruje- nosti z namenom doseganja dobrih rezul- tatov pri delu (14). Že leta 1960 so v razi- skavi, izvedeni v Kaliforniji, ugotovili, da je pri moških, mlajših od 44 let, ki so delali več kot 48 ur na teden, povečana pojavnost ishemične bolezni srca, kljub fizično nezah- tevnemu delu (15). V švedski raziskavi, izvedeni istega leta, so prišli do drugačnih rezultatov – incidenca hospitalizacij zara- di AMI tekom enega leta je bila med delav- ci, ki so delali 10 nadur tedensko, v primer- javi z drugimi delavci nižja (16). V omenjeni raziskavi niso bili navedeni in analizirani delovni pogoji, kar bi lahko prispevalo k drugačnim rezultatom – nižja incidenca AMI bi lahko bila tudi posledica drugačne narave dela. V obeh primerih je šlo za raz- meroma kratkoročni raziskavi – pri prvi so preiskovancem sledili tri leta, pri drugi pa eno leto. Glede na to, da so dejavniki SŽB lahko prisotni dlje časa pred pojavom bole- zni, so za zanesljivejše ugotovitve potreb- ne raziskave daljših časovnih obdobij. Poleg tega ni šlo za randomizirani raziskavi, kar dodatno prispeva k nižji uporabnosti ugo- tovitev. Leta 2012 so izvedli prvi sistematičen pregled in metaanalizo podatkov o z dolgim delovnikom povzročenim tveganjem za ishemično bolezen srca. Dokazali so, da je dolg delovnik povezan z 1,80-kratnim pove- čanjem tveganja za ishemično bolezen srca. Zajeli so 12 raziskav, vključitveni kriteriji pa so bili široko zastavljeni. Delovni čas je bil bodisi objektivno registriran bodisi so o njem poročali preiskovanci sami. Raziskave so zajemale tako ishemično bolezen srca kot ostale oblike SŽB. Izključili so raziskave, ki niso imele kontrolne skupine preiskovan- cev. Glavna omejitev metaanalize je, da zaje- ma tudi retrospektivne raziskave in razi- skave, pri katerih so obseg delovnih ur poročali preiskovanci. Pri njih ocena delov- nih ur ni nujno zanesljiva. Poleg tega defi- nicija dolgega delovnika ni bila jasno dolo- čena (17, 18). Metaanaliza iz leta 2015 zajema 25 razi- skav in skupno 603.838 preiskovancev. 38 KatjaKitek,MarjanBilban Tveganje za srčno-žilne bolezni, pogojeno s stresom na delovnem mestu V raziskave so vključili preiskovance brez predhodno znanih SŽB. Sledili so jim pov- prečno 8,5 let za AMI in 7,2 let za CVI. Kriterije dolgega delovnega časa so jasno definirali: standarden tedenski delovnik obsega 35–40 ur, dolg delovnik pa 55 ur ali več. Rezultati metaanalize so pokazali, da imajo delavci z dolgim delovnikom 1,13-krat večje tveganje za razvoj AMI in 1,33-krat večje tveganje za CVI kot delavci s stan- dardnim delovnikom. Ugotovili so poveza- nost med tveganjem za CVI in številom ur nad standardnim delovnim časom – 1,10-krat večje tveganje pri delavcih z 41–48-urnim tedenskim delovnikom in 1,27-krat večje tveganje pri delavcih z 49–54-urnim teden- skim delovnikom v primerjavi s standard- nim delovnikom (19). Obstaja več mehanizmov povezave med dolgim delovnikom in pojavnostjo SŽB, ki se med seboj dopolnjujejo. Dolg delovnik sam po sebi predstavlja psihološki stresor in s tem vodi v že omenjeno kronično akti- vacijo stresnega odziva organizma. Slednji preko zvišanih koncentracij kateholaminov in kortizola vodi v razvoj arterijske hiper- tenzije, dislipidemije, inzulinske rezistence in debelosti. Posledično je pospešen proces ateroskleroze, ki je osnovni patofiziološki mehanizem nastanka SŽB. Poleg tega je pri- sotno večje tveganje za hipertrofijo levega prekata, ki vodi sprva v diastolično in kas- neje sistolično disfunkcijo levega prekata, obenem je tako srce tudi bolj podvrženo raz- voju ishemije miokarda (17, 20, 21). Drugi mehanizem, ki prispeva k tveganju, je pomanjkanje spanja. Delavcem, ki delajo dlje, primanjkuje spanca, kar je tudi dejavnik tve- ganja za pojav SŽB (22, 23). Vpliv stresa na delovnem mestu zara- di dolgega delovnika bi lahko zmanjšali s krajšim delovnikom. V nekaterih švedskih podjetjih so uvedli šesturni delovnik. Narejena je bila raziskava, pri kateri je eksperimentalna skupina delala 30-urni tedenski delovnik, kontrolna skupina pa 39-urnega. Delavci so izpolnili vprašalnik o počutju in zdravju pred začetkom razi- skave in eno leto kasneje. Rezultati kontrolne skupine so bili nespremenjeni, medtem ko so se rezultati eksperimentalne skupine izboljšali. V podjetjih so opazili boljše zdra- vje in počutje zaposlenih, ki so delali 30- urni delovnik v primerjavi s tistimi, ki so ostali na 39-urnem. V Franciji so z reformo leta 2000 uveljavili 35-urni tedenski delov- nik. Delo, ki presega 35 ur na teden, šteje kot nadure (24). Oboje služi kot dobra prak- sa zmanjševanje stresa na delovnem mestu zaradi dolgega delovnika. DELOvNO OKOLjE IN ODNOSI Na DELOvNEM MESTU Slabi odnosi pri delu – z nadrejenim, sode- lavci in podrejenimi – spadajo med dejav- nike stresa na delovnem mestu (10). V pri- meru negativnih odnosov, nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu je delavec izpostavljenem večjemu stresu, kar zopet privede do aktivacije stresnega odgovora organizma. Vprašanje, ali omenjeno pred- stavlja tudi večje tveganje za pojav SŽB, so si zastavili že v raziskavi, izvedeni leta 1984 na Švedskem. Opisali so povezavo med stresnim delovnim okoljem in večjo pre- valenco kajenja ter pogostejšimi epizoda- mi porasta krvnega tlaka. Ugotavljajo tudi višjo incidenco AMI pri delavcih v stresnem delovnem okolju v primerjavi z delavci v manj stresnih delovnih okoljih (25). Kas- nejše raziskave na to temo so pokazale podobne rezultate. Švedska raziskava, v kate- ri so 14 let sledili 12.517 preiskovancem, je pokazala, da imajo delavci z nižjo stopnjo možnosti sodelovanja pri odločitvah in manj podpore na delu 2,62-krat višje tve- ganje za SŽB od delavcev z večjim vplivom na odločitve glede dela in več podpore na delovnem mestu (rezultati so prilagojeni glede na spol, starost, kajenje, telesno aktiv- nost in socialno-ekonomski status) (26). Področje odnosov med sodelavci je tudi v Sloveniji deležno veliko pozornosti. Šte- vilna podjetja uvajajo dogodke za krepitev 39MedRazgl.2021;60(1): medsebojnih odnosov in sodelovanja (angl. teambuilding). Ukrepi na tem področju, kot so ozaveščanje o prepoznavanju stresa, orodja za obvladovanje stresa (npr. dihalne vaje), delavnice veščin za obvladovanje stre- sa v Centrih za krepitev zdravja in spod- bujanje zdravega vedenjskega sloga tako v delovni organizaciji kot izven nje, imajo lahko velik vpliv na zmanjšanje stresa na delovnem mestu in izboljšanje zdravja zaposlenih (27, 28). ZaDOvOLjSTvO v SLUŽBI  Posameznikovo zadovoljstvo z lastnim življenjem je pomembno za njegovo zdrav- je. Depresija, anksioznost, občutki jeze in sovraštva predstavljajo dejavnike tvega- nja za razvoj SŽB (29, 30). Po drugi strani pozitivna naravnanost, občutki sreče in zadovoljstva nižajo tveganje za SŽB in slabše izide bolezni (31–33). Vpliv psiho- loške naravnanosti na zdravje je mogoče pojasniti z aktivacijo tonusa parasimpati- čnega živčevja v stanju pozitivne naravna- nosti. Nasprotno psihološki stresorji vplivajo na zmanjšanje aktivnosti parasimpatičnega in zvečanje aktivnosti simpatičnega živčevja (34). Parasimpatično živčevje prispeva k nižji frekvenci srčnega utripa in nižjemu krvnemu tlaku (35). Poleg tega je pozitivna naravnanost povezana z nižjo ravnjo nora- drenalina in nižjim porastom kortizola v prvih 30 minutah po jutranjem zbujanju, kar ugodno vpliva na krvni tlak in počas- nejši razvoj ateroskleroze. Mehanizem za tem je med drugim vpliv višje ravni sero- tonina na nižanje ravni noradrenalina (36). Nižja je tudi incidenca sladkorne bolezni (33). Pri razlaganju rezultatov raziskav je treba upoštevati tudi njihove glavne ome- jitve, in sicer majhne vzorce populacije, v katerih je zajetih le 328 preiskovancev (36). Zadovoljstvo z delom vključuje več komponent: zadovoljstvo z vsebino dela, posameznimi elementi dela in delovnega okolja, odnosov in razmer na delovnem mestu. Ker je ocena zadovoljstva subjekti- vna, absolutne formule ne moremo določiti. Vsekakor pridejo v poštev parametri, kot so vrsta dela, delovni dosežki, plačilo, osebna rast, pohvala za dobro opravljeno delo, možnost odločanja, raznolikost dela in odnosi na delu (37). Poenostavljeno para- metre zadovoljstva z delom prikazuje pri- lagojena hierarhija potreb po Maslowu na sliki 2, ki se nanaša na razmere na delov- nem mestu. Ljudje na delovnem mestu preživijo večji del dneva, zato zadovoljstvo z naravo dela in delovnim okoljem pomembno vpli- va na splošno psihično stanje posameznika, to pa bi lahko vplivalo na njegovo zdrav- stveno stanje. Rezultati raziskav na tem področju so si nasprotujoči. Raziskave, katerih rezultati potrjujejo vpliv stresa v službi na zdravje srčno-žilnega sistema, navajajo naporno delo kot dejavnik tvega- nja. Ta je opredeljen kot skupek učinkov nizke plače, visoke zahtevnosti dela in majhne možnosti vpliva na delovne razmere (dopust, višanje plače, napredovanje) (38–40). V raziskavi, ki je sledila preiskovancem pov- prečno 4–7 let, so dokazali povezavo med nezadovoljstvom z delom in višjo ravnjo psi- hičnega stresa, za povezavo med nezado- voljstvom z delom in pojavnostjo SŽB so bili dokazi minimalni, povezave med nezado- voljstvom z delom in umrljivostjo za SŽB pa niso dokazali (41). Dojemanje stresa oz. samoocena stresa je subjektivna, nanjo ne vplivajo le objektivno določljivi dejavniki, temveč je definirana tudi s strani preisko- vanca samega. Preiskovančeva ocena stre- sa je med drugim odvisna tudi od spola, sta- rosti in izobrazbe. V slovenski raziskavi so ugotovili, da del populacije z največjim tveganjem za pogosto dojemanje stresa predstavljajo zaposlene ženske v starostnem obdobju 40–49 let z vsaj univerzitetno izobrazbo (42). Nezadovoljstvo z delom je lahko vzrok za negativno naravnanost in slabše psihi- čno stanje posameznika, lahko pa je njuna posledica. Zato ne moremo z gotovostjo trdi- 40 KatjaKitek,MarjanBilban Tveganje za srčno-žilne bolezni, pogojeno s stresom na delovnem mestu ti, da so rezultati raziskav, ki kažejo na pove- zavo med stresom zaradi nezadovoljstva na delovnem mestu in pojavnostjo SŽB dejan- sko posledica tveganja, ki ga ta stres pred- stavlja. Enako mogoče je, da je nezadovoljstvo z delom posledica negativne naravnanosti posameznika, ki se hkrati odraža v višjem tveganju za obolevnostjo. ZaKLjUČEK Stanje duševnega zdravja posameznika vpliva na njegovo zdravstveno stanje (3, 4, 19–26). Odrasla populacija velik del svoje- ga časa preživi na delovnem mestu, zato so razmere v službi pomembna determinan- ta psihičnega stanja (4, 5, 8). O povezavah med stresom na delovnem mestu in pojav- nostjo SŽB je bilo narejenih kar nekaj razi- skav. Glavne predstavljene ugotovitve so: 41MedRazgl.2021;60(1): • Daljši delovnik je lahko vzrok za kroni- čni stres in posledično vodi do pojava SŽB (9, 11, 12, 14–18). • Obstaja sorazmerna povezava med koli- čino dela preko 40-urnega tedenskega delovnika in pojavnostjo CVI kot enega glavnih vzrokov smrti zaradi SŽB (14). • Nižja stopnja sodelovanja pri sprejema- nju odločitev glede dela in pomanjkanje podpore na delovnem mestu sta dejavnika tveganja za pojav SŽB (25, 26). • Stanje duševnega zdravja je povezano s pojavnostjo SŽB (19–23, 25, 26). • Negativna čustva in depresivno razpolo- ženje nista nujno posledica nezadovoljstva s službo, temveč sta lahko njen vzrok – zato ne moremo z gotovostjo trditi, da je nezadovoljstvo s službo dejavnik tvega- nja za pojav SŽB (29–32). POTREBA PO SAMOAKTUALIZACIJI POTREBA PO VARNOSTI varni delovni pogoji, stabilno delovno razmerje FIZIOLOŠKE POTREBE plača, malica, delovne razmere POTREBA PO SPOŠTOVANJU, SAMOSPOŠTOVANJU POTREBA PO PRIPADNOSTI odnosi na delu naziv, ugled dinamično, zahtevno delo, možnost napredovanja, odločanja Slika 2. LestvicapotrebpoMaslowu,prilagojenazapotrebenadelovnemmestu.Najprejmorajobitizado- voljeneosnovnefiziološkepotrebeinpotrebepovarnosti.Tesolahkov nevarnostipridelu,kipredstavlja tveganjeboljzatelesnepoškodbekotduševnemotnje(npr.padci,zastrupitve,okvarasluha).Zgornjetri kategorijepredstavljajodejavnike,ki –v kolikornisoizpolnjeni –vplivajopredvsemnapsihološkistresna delovnemmestu. Glavna omejitev dosedanjih raziskav so majhni vzorci populacije, kratek čas slede- nja preiskovancem in subjektivno poroča- nje doživljanja stresa, čustev, zadovoljstva ter trajanja delovnega časa. To so tudi gla- vne omejitve tega prispevka. Potencialni ukrepi, ki bi lahko prispe- vali k zmanjšanju tveganja za pojav SŽB, ki ga predstavlja stres na delovnem mestu, bi lahko vključevali skrajšanje delovnika, izboljšanje delovnih odnosov in razmer ter morda tudi izboljšanje zadovoljstva zapo- slenih z delom. Delovnik bi, kot že predla- gano, lahko skrajšali na krajšo tedensko kvoto ali uvedli krajši dnevni delovnik. Odnose na delovnem mestu lahko gradimo z organizacijo dogodkov za krepitev med- sebojnih odnosov in izobraževanjem na področju mehkih veščin, kot so komunika- cija, podajanje povratne informacije, pristop k reševanju težav, reševanje konfliktov ipd. Zadovoljstvo z delom zajema številne para- metre, izboljša pa ga lahko bolj raznoliko in dinamično delo, pogostejša pohvala in priznanje za opravljeno delo in večja vpliv- nost pri odločanju na delovnem mestu. Visoka prevalenca SŽB in številni doka- zi o tveganju, ki ga za razvoj SŽB predstavlja stres na delovnem mestu, vabijo k podrob- nejšemu raziskovanju tega področja. Dodatne raziskave bi omogočile boljše razumevanje povezave in predvsem stopnje tveganja, ki jo stres na delovnem mestu predstavlja za razvoj SŽB. Pomembno je odgovoriti na vprašanje, kateri dejavniki dela in delovnega okolja najbolj prispevajo k stresu na delov- nem mestu in s tem k tveganju za pojav SŽB. S poznavanjem teh dejavnikov bi bilo mogoče vzpostaviti primerne preventivne ukrepe, s katerimi bi tveganje, ki ga stres na delovnem mestu predstavlja za pojav SŽB, učinkovito zmanjšali. Stres na delov- nem mestu lahko namreč uspešneje obvla- dujemo in tako zmanjšamo tveganje za pojav SŽB. 42 KatjaKitek,MarjanBilban Tveganje za srčno-žilne bolezni, pogojeno s stresom na delovnem mestu LITERaTURa 1. Srčnožilnebolezni[internet].NacionalniinštitutzajavnozdravjeRS[citirano2020Apr29].Dosegljivona: https://www.nijz.si/sl/srcno-zilne-bolezni 2. 17.maj –Svetovnidanhipertenzije[internet].NacionalniinštitutzajavnozdravjeRS;2018May16[citirano 2020Apr29].Dosegljivona:https://www.nijz.si/sl/17-maj-svetovni-dan-hipertenzije-0 3. RuanY,GuoY,ZhengY,etal.Cardiovasculardisease(CVD)andassociatedriskfactorsamongolderadults insixlow-andmiddle-incomecountries:resultsfromSAGEWave1.BMCPublicHealth.2018;18(1):778. 4. MenezesAR,LavieCJ,MilaniRV,etal.Psychologicalriskfactorsandcardiovasculardisease:isitallinyour head?PostgradMed.2011;123(5):165–76. 5. CurtisBM,O’KeefeJHJr.Autonomictoneasa cardiovascularriskfactor:thedangersofchronicfightorflight. MayoClinProc.2002;77(1):45–54. 6. RibaričS.Temeljipatološkefiziologije.Ljubljana:Univerzav Ljubljani,Medicinskafakulteta,Inštitutzapatološko fiziologijo;2014. 7. TominšekJ,BilbanM.Theinfluenceofnoiseoncardiovasculardiseases.ZdravVestn.2011;80(5):395–404. 8. KivimäkiM,KawachiI.Workstressasa riskfactorforcardiovasculardisease.CurrCardiolRep.2015;17(9):74. 9. KivimäkiM,VirtanenM,ElovainioM,etal.Workstressintheetiologyofcoronaryheartdisease—a meta- analysis.ScandJWorkEnvironHealth.2006;32(6):431–42. 10. BilbanM.Kakorazpoznatistresv delovnemokolju.In:In:Zaletel-KrageljL,ed.Cvahtetovidnevijavnega zdravja. Zbornik prispevkov 5. letno srečanje; 2009 Sep 25; Ljubljana. Ljubljana: Univerza v  Ljubljani, Medicinskafakulteta,Katedrazajavnozdravje;c2009.p.21–34. 11. KarasekR,BakerD,MarxerF,etal.Jobdecisionlatitude,jobdemands,andcardiovasculardisease:a prospective studyofSwedishmen.AmJPublicHealth.1981;71(7):694–705. 12. RatkajecT,BilbanM,StarcR.Influenceofpsychosocialwork-relatedfactorsonconventionalriskfactorsof ischemicheartdiseaseandhomocysteineinSlovenianmaleworkers.CollAntropol.2008;32(2):391–7. 13. Bolniškistalež[internet].NacionalniinštitutzajavnozdravjeRS;2020May19[citirano2020May12].Dosegljivo na:https://www.nijz.si/sl/podatki/bolniski-stalez 14. KondoN,OhJ.Suicideandkaroshi(deathfromoverwork)duringtherecenteconomiccrisesinJapan:theimpacts, mechanismsandpoliticalresponses.JEpidemiolCommunityHealth.2010;64(8):649–50. 15. BuellP,BreslowL.MortalityfromcoronaryheartdiseaseinCaliforniamenwhoworklonghours.JChronic Dis.1960;11:615–26. 16. SpurgeonA,HarringtonJM,CooperCL.Healthandsafetyproblemsassociatedwithlongworkinghours:a review ofthecurrentposition.OccupEnvironMed.1997;54(6):367–75. 17. VirtanenM,HeikkiläK,JokelaM,etal.Longworkinghoursandcoronaryheartdisease:a systematicreview andmeta-analysis.AmJEpidemiol.2012;176(7):586–96. 18. VirtanenM,KivimäkiM.Longworkinghoursandriskofcardiovasculardisease.CurrCardiolRep.2018;20 (11):123. 19. KivimäkiM,JokelaM,NybergST,etal.Longworkinghoursandriskofcoronaryheartdiseaseandstroke:a sys- tematicreviewandmeta-analysisofpublishedandunpublisheddatafor603,838individuals.Lancet.2015; 386(10005):1739–46. 20. BrotmanDJ,GoldenSH,WittsteinIS.Thecardiovasculartollofstress.Lancet.2007;370(9592):1089–100. 21. Ulrich-LaiYM,HermanJP.Neuralregulationofendocrineandautonomicstressresponses.NatRevNeurosci. 2009;10(6):397–409. 22. CappuccioFP,CooperD,D’EliaL,etal.Sleepdurationpredictscardiovascularoutcomes:a systematicreview andmeta-analysisofprospectivestudies.EurHeartJ.2011;32(12):1484–92. 23. VirtanenM,FerrieJE,GimenoD,etal.Longworkinghoursandsleepdisturbances:theWhitehallIIprospective cohortstudy.Sleep.2009;32(6):737–45. 24. BerniellI,BietenbeckJ.TheEffectofWorkingHoursonHealth.IZADiscussionPaperNo.10524[internet]. 2017[citirano2020May12].Dosegljivona:https://ssrn.com/abstract=2911462 25. TheorellT,AlfredssonL,KnoxS,etal.Ontheinterplaybetweensocioeconomicfactors,personalityandwork environmentinthepathogenesisofcardiovasculardisease.ScandJWorkEnvironHealth.1984;10(6Spec No):373–80. 26. JohnsonJV,StewartW,HallEM,etal.Long-termpsychosocialworkenvironmentandcardiovascularmortality amongSwedishmen.AmJPublicHealth.1996;86(3):324–31. 43MedRazgl.2021;60(1): 27. MisraS,SrivastavaKBL.Team-buildingcompetencies,personaleffectivenessandjobsatisfaction:themediat- ingeffectoftransformationalleadershipandtechnology.ManagementandLabourStudies.2008;43(1–2):109–22. 28. AgaD,NoorderhavenN,VallejoB.Transformationalleadershipandprojectsuccess:themediatingroleof team-building.Int.J.Proj.Manag.2016;34(5):806–15. 29. ChidaY,SteptoeA.Theassociationofangerandhostilitywithfuturecoronaryheartdisease:a meta-analytic reviewofprospectiveevidence.JAmCollCardiol.2009;53(11):936–46. 30. SulsJ,BundeJ.Anger,anxiety,anddepressionasriskfactorsforcardiovasculardisease:theproblemsand implicationsofoverlappingaffectivedispositions.PsycholBull.2005;131(2):260–300. 31. DavidsonKW,MostofskyE,WhangW.Don’tworry,behappy:positiveaffectandreduced10-yearincident coronaryheartdisease:theCanadianNovaScotiaHealthSurvey.EurHeartJ.2010;31(9):1065–70. 32. RozanskiA,BlumenthalJA,DavidsonKW,etal.Theepidemiology,pathophysiology,andmanagementof psychosocialriskfactorsincardiacpractice:theemergingfieldofbehavioralcardiology.JAmCollCardiol.2005; 45(5):637–51. 33. RichmanLS,KubzanskyL,MaselkoJ.etal.Positiveemotionandhealth:goingbeyondthenegative.Health Psychol.2005;24(4):422–9. 34. RauberM,BilbanM,StarcR.Occupationalstressandheartratevariability.ZdravVestn.2015;84(1):47–58. 35. BhattacharyyaMR,WhiteheadDL,RakhitR,etal.Depressedmood,positiveaffect,andheartratevariability inpatientswithsuspectedcoronaryarterydisease.PsychosomMed.2008;70(9):1020–7. 36. BrummettBH,BoyleSH,KuhnCM,etal.Positiveaffectisassociatedwithcardiovascularreactivity,norep- inephrinelevel,andmorningriseinsalivarycortisol.Psychophysiology.2009;46(4):862–9. 37. ZobecP.Motivacijainzadovoljstvozaposlenih:študijaprimerazaposlenihv službinujnemedicinskepomoči [magistrskodelo].Ljubljana:Univerzav Ljubljani;2011. 38. KuperH,MarmotM.Jobstrain,jobdemands,decisionlatitude,andriskofcoronaryheartdiseasewithinthe WhitehallIIstudy.JEpidemiolCommunityHealth.2003;57(2):147–53. 39. SackerA,BartleyMJ,FrithD,etal.Therelationshipbetweenjobstrainandcoronaryheartdisease:evidence fromanEnglishsampleoftheworkingmalepopulation.PsycholMed.2001;31(2):279–90. 40. MarmotMG,SmithGD,StansfeldS,etal.HealthinequalitiesamongBritishcivilservants:theWhitehallII study.Lancet.1991;337(8754):1387–93. 41. HeslopP,SmithGD,MetcalfeC,etal.Changeinjobsatisfaction,anditsassociationwithself-reportedstress, cardiovascularriskfactorsandmortality.SocSciMed.2002;54(10):1589–99. 42. Zaletel-KrageljL,PahorM,BilbanM.Identificationofpopulationgroupsatveryhighriskforfrequentperception ofstressinSlovenia.CroatMedJ.2005;46(1):137–45. Prispelo20.5.2020 44 KatjaKitek,MarjanBilban Tveganje za srčno-žilne bolezni, pogojeno s stresom na delovnem mestu