154
Prvi koledarji ali prve pratike.
Prvi koledar je izdal, kakor se govori, Janez Re-giomontan ali Janez Muller iz Kralj evca v Frankonii, okoli leta 1476 na 30 let v Norimbergi, kteri se je sila naglo prodajal, dasiravno seje po 12 cekinov plačeval.— Stari narodi, ki niso znali še pisati, so imeli namesti koledarja neko vrv^ z vozali, od kterih so vsaki dan enega odvezali. Se o prvih časih Rima so zabijali vsako leto en žebelj v zid Minervinega tempelj na in so iz njih števila leta šteli. — Koledarji v Evropi vpeljani se dele v J u 1 i j e v e ali stare, G r e g o r j e v e; in na novo zboljšane ali državne koledarje. Julijevega je Juli Cesar vpeljal; bil je prvi pri Rimljanih v rabi. Rusi ga imajo še dandanes. Gregorjev je bil vpeljan po zapovedi papeža Gregorja XIII., jezuit Klavij ga je naredil leta 1582. — V novo popravljeni od Ethard Weigel-na, matematikarja v Jeni in od Leibnitz-a v red djan in še bolj natanko narejen, je bil leta 1700 po sklepu državnih stanov v Regensburgu sploh na Nemškem vpeljan. Najstareji koledarji, od kterih se tu in tam naznanila nahajajo, so bili natisnjeni: eden v Avgs-burgu leta 1491, eden v Ljubku leta 1519, eden v Ro-stoku leta 1523 z lesorezi. Najstarji koledar po sedanji navadni napravi je bil v Hamburgu leta 1546 v šest-najsterki natisnjen. Franški najstareji koledar je bil leta 1576 natisnjen. Največi rimski koledar Janez Koffler-ja je prišel na svetlo v Oppenheimu v Hessen-Darmstadt-u leta 1522. Prva pratika v slovenskem jeziku je bila natisnjena leta 1726 v Avgsburg-u.