Izdaja »Zazavskl tednik« * Trbovljah. — Urejuj« oredmiki odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave; »Zasavski tednik*. Trbovlje I, Trg revolucij« ta. — Telefon U 81. — RaOun pri Komunalni Banki Trbovlje 608-70-1-14« — Ust izhaja vsak petek. — Ustna narodom« «00 din polletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna «0 din. Cena Izvod a « Kolpo rt al: It din, — Tlaka tlakama Časopisnega podjetja »Slov poročevalec* v Ljubljani. — Rokopisi, tel morajo biti v uredništvo najkasneje vsak torek. w ne vračajo.
i ' > •	*
otompoxt(n

Štev. 51
TRBOVLJE 19. december 1958
Delo komunistov je
Afrika se trga iz spon suženjstva in kapitalističnega izžemanja. Afrika je napovedala neizprosen boj imperializmu; Afrika si hoče sama krojiti st;ojo usodo. Nedavna konferenca v Akri, prva te. vrste v Afriki, je potrdila enotno voljo afriških narodov do svobode, neodvisnosti in samostojnosti afriških narodov.
DVA POMEMBNA SKLEPA sprejeta na tej konferenci malone vseh afriških narodov, kažeta neizprosno odločnost doseči svoje 'pravice. Prvi je ta, da bodo takoj pričeli akcijo za gospodarske sankcije proti rasistični južnoafriški vladi m da bodo v dveh mesecih orgaonizirali dan solidarnost i Af » ke in Alžirije«, da bi gmotrlo in moralno podprli alžirsko ljudstvo. Konferenca pa je sprejela tudi vrsto resolucij, v katerih odločno obsoja vse vrste sodobnega kolonializma In imperializma ter rasno diskriminacijo, podpira na alžirski in druge narode. ?ci prelivajo kri za svojo svobodo.
NEENOTNOST V PARIZU
Kot kaže na tokratnem zasedanju sveta ministrov atlantskega pakta, ni vse tako rožnato. Veliki vztrajajo prj svojih odločitvah, mali se jim upirajo m skušajo ubirati bolj realistično pot. Čeprav so vse seje za zaprtimi vrati, je vendarle tu pa tam kakšna razpoka, skozi katero uide kakšna vest, ki jo tisk pohla-sta kot informacijo iz prve roke. Kako odgovoriti Sovjetski zven na njen ultimat? Kako odpraviti nesoglasja glede evropskega trga, kako spraviti v sklad nacionalne koristi velikih ril? Vprašanja se grmadijo, zato so bile tildi seje nagrmadene z večurnimi dnevnimi redi. Sicer pa bomo kmalu videli, kakšne odgovore je pripravil Zahod Vzhodu, in kaj ie odločil glede gospodarskega sodelovanja.
KAJ JE NOVEGA V ŽENEVI?
Ce smo morali zadnjič ugotoviti, da konferenca v Ženevi * ni prinesla še ni česar novega, moramo zdaj povedati, da je vendarle dosežen določen napredek. Prejšnji teden so se namreč delegati sporazumeli o tekstu prvih treh, paragrafov sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov eksplozij in o mednarodni organizaciji za izvajanje kontrole nad prenehanjem. Prvi trije paragrafi imajo splošen značaj in bodo tato predstavniki treh sil morali vnesti vanje nujne podrobnosti sporazuma. Kot kaže, smo lahko vsaj delno optimisti, da bo po dolgem razpravljanju in konferiranju možen vsaj določen uspeh.
V PRIČAKOVANJU OBISKA TOVARIŠA TITA
V Indoneziji nestrpno pri-dfkufejo bližnji obisk tovariša tika <in njegovega spremstva. Te dni je bil pri predsedniku vlade Džuandi naš veleposlanik. Govorila sta o obisku <n nekaterih drugih zadevah. Indonezijski časniki vsak dan pijejo o naši deželi, kakor o tovarišu Titu kot voditelju jugoslovanskih narodov im pobor-nfiou za mir v svežu.
med množicami
S plenuma občinskega komiteja ZK v Trbovljah
ANALIZA VOLITEV V ODBORE SZDL — AKTIVI KOMUNISTOV NA TERENU — ENOTNA GOSPODARSKA POLITIKA V TRBOVLJAH — PLENUMU SO PRISOSTVOVALI RAZEN ČLANOV SEKRETAR CK ZKS TOV. MIHA MARINKO, ČLAN CK ZKS TOV. FRANCE KIMOVEC - ŽIGA IN SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS LJUBLJANA TOV. JANEZ VIPOTNIK
Zadnji plenum občinskega komiteja ZKS Trbovlje je obravnaval volitve v odbore SZDL. Ugotovil je, da so bile volitve v osnovne organizacije Socialistične zveze odraz pripravljenosti trboveljskih volivcev za delo in napredek trboveljske občine. Volitve so nadalje potrdile program SZDL. Prav tako važna je ob teh volitvah ugotovitev, da volivci na terenu niso postavljali kakšnih posebnih zahtev, ugotovljeno pa je bilo, da je na terenu vrsta majhnih vprašanj, ki jih je treba urediti, za katere pa ni treba velikih sredstev in so stvari, ki jih je mogoče spraviti z dnevnega reda.
Plenum je prav tako ugotovil, da so veliko vlogo pri teh volitvah odigrali kolektivi komunistov na terenu. Kjer so komunisti razumeli potrebo po sodelovanju, so bili uspehi na dan volitev vidni že v dopoldanskih urah, so pa bili tudi izjemno aktivi komunistov, ki so bili preveč gotovi v uspeh, kot na primer aktiv na terenu Terezija. Ta pa je bil popolnoma pasiven. Za zgled lahko služi aktiv komunistov na terenu Trga revolucije, ki sc redno shaja in ki ga sestavljajo komunisti iz podjetij kakor tudi s terena ter dosega tudi določene uspehe. — Delo komunistov ni samo v tovarni ali podjetju, ampak prvenstveno na terenu. Kljub temu, da se člani ZK shajajo posebej v svojih organizacijah, je njih delo takšno, da ne morejo stati izven organizacij SZDL na terenu, če hočejo Imeti stik z množicami. Potrebno je še bolj povezati aktive komunistov na terenu z osnovnimi organizacijami SZDL, da se skupno
pogovore o Izvršitvi nalog na terenu, ki jih Je pred nami na stotine. Ce se bodo komunisti na terenu približali množicam, vedeli za probleme v svoji najožji okolici, potem tudi ne bodo imeli časa za razna rovarjenja, ki so se zadnje čase pogosto pojavljale v kraju.
Plenum je ostro obsodil vse prizadete In prišel do sklepa, da je treba enotnost komunistov v Trbovljah še bolj utrditi in poglobiti, če hočemo, da bodo naloge, ki stoje pred nami, izvršene. Drugače tudi ne more in ne sme biti. Komunisti se morajo dosledno boriti, da bo njih delo v kraju enotno. V Trbovljah Je treba ustvariti vzdušje prijateljstva In sodelovanja vseh sil za napredek in razcvet kraja. Tisti, ki nič ne delajo, tudi nimajo nobene moralne pravice kritizirati in ukazovati, še manj pa imajo pravico biti člani ZK.
V razpravi so se oglasili k besedi tudi gostje iz Ljubljane, ki so vsi poudarili, da je treba imeti pred očmi enotnost v delu. Osnova vsega našega dela pa* naj bo program ZKJ in pismo CK ZKJ, kar je še posebno podčrtal sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko, ki je dejal, da smo vsi odgovorni za delo v Trbovljah in si moramo povedati iz oči v oči, kaj je nepravilno, drugače pa moramo enotno delati in braniti naš program. Mislim — je dejal tov. Miha Marinko — da so dovolj jasen dokaz v Trbovljah, da je naša *pot pravilna, volitve v osnovne organizacije SZDL, na katerih so ljudje potrdili politiko občinskega vodstva Socialistične zveze. Naša dolžnost pa je tudi, da odstranimo vse pojave, ki nanje opominja pismo CK ZKJ. — Poudarjena je bila šc vloga mladine, ki se je izkazala v vseh svojih dosedanjih akcijah in tudi pri zadnjih volitvah.
S plenuma so člani ZK odhajali zadovoljni, zlasti ker so odhajali s sklepom in nalogo, da bodo tudi v Trbovljah vsa vprašanja urejali tako. kot je potrebno, yse to pa ne bo
in ostali v svojem delu in pri-S. 9.
težko, če bodo vsi komunisti zadevanju enotni.
Uspešno delo DOZ v Posavju
Velik del ozemlja, na katerem poslu i« ta podružnica DOZ. ie bil pred vojno globoko pasiven. Razumljivo. <iq se ie to žalo=tno stanje zaradi posledic zadnje vojne še bolj poslabšalo.
Prebivalstvo Zasavja je bilo leta 1941 preseljeno v tuja taborišča. ostali del pa izročen gospodarskemu, političnemu in kulturnemu propadanju. Herojska narodnoosvobodilna borba nam je po štirih letih nadčloveških žrtev in trpljenja prinesla težko pričakovano svobodo. Naši ljudje so se po vojni vrnili v zapuščene in zanemarjene, a mnogokrat tudi v porušene domove. a z znano slovensko marljivostjo so se lotili obnove svojih domačij. Hkrati z obnavljanjem pa se je vzbudila in rastla zavarovalna zavest. Čeprav so bili ljudje razočarani nad delovanjem bivših zavarovalnih družb, so kaj kmalu spoznali prednost zavarovalne zaščite, ki jo nudi naša socialistična družba.
Prva tri leta Do Osvoboditvi sta zavarovalne posle na našem ozemlju opravljali podružnici DOZ v Celju in Novem mestu. Hitri gospodarski razvoj predelov okrajev Trbovlje io Krško, ki mu je ljudska oblast posvečala vso pozornost, je zahteval tudi od DOZ ustrezne korake. Državni zavarovalni zavod je socialistična ustanova, namenjena ljudstvu, ki se je z ustanavljanjem novih podružnic hotela čimbolj približati ljudstvu. Tako je bila leta 1948 osnovana podružnica DOZ v Krškem. Vodje te ustanove so bili tov. Cene Marinko, Jože Fabčič, Bojan Gabrijel, predvsem pa sedanji direktor. Jože Bukovec, in so s svojim neutrudnim delom in delom svojim pomočnikov dosegli, da je ta podružnica v 10 letih iz skromnih začetkov prerasla v
Letos poteka deset let, odkar Je bila ustanovljena podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Krškem. Delovno območje te ustanove so predeli bdvših okrajev Krško in Trbovlje, torej vse naše Posavje. Ker Je delo podružnico DOZ v Krškem izredno velikega pomena za naše gospodarstvo, je prav, če na kratko opišemo delo kolektiva v tej ustanovi.
odlično organizirano ustanovo, ki ima svoje poslovne prostore v novi zgradbi v V i dmu-Krškem.
O velikem razvoju te podružnice DOZ govori promet vplačanih oz. pobranih premij vseh vrst zavarovanja. Tako je znašal ta promet leta 1948 5,740.000 din, a konec leta 1957 že 242,644.000 din. Prva leta je odškodnine likvidirala direkcija DOIZ. S prevzemom vseh poslov v podružnici pa so znašala izplačila raznih odškodnin leta 1953 17.330.000 din, a leta 1957 že 90,928.000 din. Največja zasluga za ta velik napredek gre zastopnikom podružnice, ki jih
je bilo ob ustanovitvi 30, danes pa 46.
Stotine slovenskih domov je bilo po elementarnih nezgodah uničenih in nato obnovljenih z odškodninami, ki jih je izplačala ta podružnica. Med raznimi zavarovanji je posebno pomembno in ugodno za naše kmetijstvo zavarovanje proti toči. Zanimivo je, da predvojne zavarovalne družbe te zaščite niso hotele poznati, ker je pasivna, medtem ko se to zavarovanje danes skrbno goji in s tem socialistična družba mnogo prispeva k razvoju kmetijstva.
Med zelo pomembno dejavnost
• •
t
*
* t
f 17. leto mineva, ko se je v Rudtt rodila naša ljudska armada, i Pod vodstvom Partije se je razvila v eno izmed najmočnejših ^ armad. Danes si pripadniki naše ljudske armade osvajajo ^ najmodernejšo taktiko bojevanja, ne zato, da bi osvajali tuje a dežele, marveč zato, da bi branili naše pridobitve in mir v
svetu.
podružnice lahko štejemo nezgodno in življenjsko zavarovanje. Tisoči in tisoči naših delovnih ljudi so zavarovani v tiem zavarovanju. Za primere nezgod so bile izplačane že milijonske vsote. Naši delovni kolektivi eo spoznali prednost kolektivnega zavarovanja, kjer so za sorazmerno majhne prispevke visoko zavarovani za primer nezgode, zlasti »a smrt ob nezgodi.
Pred kratkim so se predstavniki podružnice sešli v Brežicah z zastopniki območja bivšega okraja Krško. Med ostalim so ob tej priliki intimno praznovali 10-letnico svoj© podružnice. Priznanja so bila izročena tov. Andreju Bukovinskiju z Jesenic, Albinu Pisamskiju iz Podbočja in Antonu Mlakarju s Studenca, ki so zastopniki GOZ že od vsega začetka.
Marljivemu kolektivu podružnice DOZ v Vidmu-Itrškem čestitamo k 10. obletnici njenega obstoja, prav tako mu želimo še obilo uspehov v službi delovnega ljudstva našega Zasavja. ek
Prvo Tomosovo prestavništvo v tujini
Pred nedavnim so v Patrasu pielepMMNMi v Grčiji osnovali Mgvo predstavništvo Tomosove tedanje i* Kopra, Po vse) Grulil, kakor tudi; po aoeednjlh dr-Ifceah Bližnjega vzhoda, vlada JVftjfen zanimanje za izdelka te
VREME
v teku tekočega tedna s« prehod dežja v sneg HadešUnJem poteku pre-nfttu tn mrzlo zimsko
te*-
naše tovarne, zlasti z? mopede »Colibri« in za stabilne univerzalne motorje UMO-05. Po letošnjem uspelem velesejmu v Solunu, kjer je Tomos prikazal svoje najnovejše izdelke, je zanimanje zanje še bolj zraslo.
Vzporedno z osnovanjem prvega predstavništva tovarne Tomos v tujini prihajajo poročila, da v Grčiji končavajo priprave za ustanovitev prve Tomosove servisne delavnice, k[ bo nudila usluge z rezervnimi del! in popravili številnim grškim lastnikom Tomosovih motornih koles.
Obisk na Prežganjem, hribovski vasici pod Jančami, mi bo ostal za vedno v prijetnem spominu. To pot se je snemalna kamera že drugič zazrla v zasavsko pokrajino. Pred leti je izdelal prvi film o našem Zasavju tov. Arnošt Adamič, ki je bil pred drugo svetovno vojno učitelj v Zagorju, zdaj pa je eden naših marljivih in sposobnh filmskih režiserjev in scenaristov (DOBRO MORJE). Prvi film je ail posvečen našemu rudarskemu Zagorju. Bil je upravičeno deležen mnogih pohval, ker je prikazal Zagorje in delo naših tamkajšnjih požrtvovalnih rudarjev. Drugi film, ki ga snemajo v Zasavju v letošnjem decembru, je film DOBRI, STARI PIANINO po zgodbi znanega slovenskega humorista in pisatelja Frana Milčinskega • Ježka.
Zgodba »Dobri, stari pianino« je zgrajena na motiv iz druge svetovne vojne, ki prikazuje življenje okrog tega pianina. Ta je bil najprej last nekega učitelja, potem so ga rekvirirali Švabi in ga odpeljali s seboj na obmejno utrjeno postojanko. Partizani so, misleč, da je instrument radijska oddajna postaja, napadli švabske spremljevalce tega zgodovinskega pianina.
Zunanje posnetke /,a Ježkov film snemajo na Prežganjem. Tam je zdaj živahno življenje. Na prostoru pred šolo parkirajo avtomobili, kamioni in druga vozila. S seboj imajo tudi napravo za proizvajanje električnega toka, ki ga potrebujejo za »umetno sonce«, s katerim osvetljujejo posamezne prizore in glavne igralce. Pri filmanju sodeluje tudi partizanska četa, ki ima s seboj ie
mule. Delo režira tov. France Kosmač, ki je izjavil našemu sodelavcu, da bodo snemanja na Prežganjem trajala kaka dva tedna.
Prežganje so oddaljene od Litije 12 kilometrov. Do njih drži lepa avtomobilska cesta iz Litije skozi Zavrstniško dolino proti Trebeljeve-mu in skozi dolino Besnice do Ljubljane. Ta predel ima tudi ugodno avtobusno zvezo, iz Ljubljane proti Litiji, oskrbuje pa jo SAP iz Ljubljane. Prežganje so uro hoda od novozgrajene planinske koče na Jančah. Filmarji na Jančah Imajo zmeraj dovolj radovedne publike, ki spremlja zanimivo snemanje posameznih kadrov. Tako najlaže spoznaš mučno delo filmskih zvezdnikov.
Tehnični sodelavci filmskega podjetja »Triglav« so cerkev na Prežganjem preuredili za švabski tabor z bunkerji. Cerkev ima namreč značilno starinsko taborniško obzidje. — Ježkov film bo obogatil zalogo slovenskih celovečernih filmov, našemu Zasavju pa bo napravil veliko uslugo, ker bo na platnu prikazal mnoge naravne lepote in privlačnosti naše, do sedaj skrite, zasavske pokrajine širom po svetu.
Prgv zaradi tega pozdravljamo zamisel snemanja Ježkovega filma v Zasavju in mu želimo vso srečo na poti v svet.
Jože 2upančič
Pesem spremlja naše enote na dolgih pohodih, pesem spremlja njihovo življenje v kasarnah. V JLA odmeva črnogorska, j makedonska, bosenska, slovenska, srbska in hrvaška pesem.
( t (i
( j
t
*
# i t
*
*
*
* t *
*
*
* t
t V JLA se krepi tudi prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi. * Mladi gojenci vojnih akademij marljivo študirajo, da bodo f lahko jutri prevzeli pomembne dolžnosti v Armadi od sta-f rih, prekaljenih borcev, ki stopajo v zaslužen pokoj.
Sevniški pionirji so razvili svojo zastavo
Pionirji sevniške občine so lepo proslavili praznik naše mlade republike — 29. november. Ta dan so- ob jutranji uri odprli razstavo izdelkov tehničnih krožkov.
Z njo so nas presenetili. Nismo pričakovali tako uspelih in tako pisanih izdelkov. Povedali so pa, da bi zelo radi napravili yeč električnih izdelkov, a da jim primanjkuje zanje materiala. Potrebno je, da se najde možnost, ki jim bo omogočila še to. Res, škoda bi bilo, če te spretne roke našega mladega naraščaja ne bi mogle ustvariti še zapletenejših, težjih izdelkov. S tem bo naša družba samo pridobila, saj si
NAROČNIKOM IN BRALCEM
Prihodnji petek časnik ne bo izšel, ker smo sklenili iziti dva, tri dni pred novoletnimi prazniki na 20 straneh z bogato in pisano vsebino. Vsak posamezen izvod novoletne številke bodo prodajali v kolportaži po 20 din, medtem ko je za naročnike cena navadna.
Opozorite na novoletno številko vaše znance.
Uredništvo in uprava Zasavskega tednika
bomo na ta način vzgajali sposobnejše proizvajalce.
Zadovoljni smo odhajali iz razstavne dvorane, kjer so naši pionirji mnogo pokazal; — in to delo krožkov v dveh mesecih. To kaže njihovo veselje do dela v krožkih, pa tudi požrtvovalnost in sposobnost njihovih voditeljev.
Še neki drugi dogodek nas je razveselil: sevniški pionirski odred »Savo Kladnik« je v počastitev rojstnega dne republike razvil svojo zastavo. Ponosen je na svojo zastavo. Pa je lahko, saj kaže polet odreda in predanost pionirski organizaciji. Najmlajši cicibančki so pred zastavo napravili pionirsko zaobljubo, starejši pionirji pa so ob tem slovesnem trenutku začutili veličino dogodka in ponosno sklenili, da bodo postali še boljši Titovi pionirji.
Zahvalo pa moramo izreči voditelju pionirskega odred* tovarišu Žgajnarju in delovnim kolektivom v Šmarju in Sevnici, ki so omogočili uresničitev želje vseh pionirjev: dosego zastave.	C«
Stran 2
•ZASAVSKI T E D V I K«
Štev. 51
19. decembra 1950
Gradnja stanovanj v Brežicah
Na nedavnem zboru volivcev v Brežicah smo v obširnem poročilu občinskega ljudskega odbora sli-šali tudi zanimive podatke o stanovanjski problematiki in o gradnji stanovanj.
Prav gotovo Je, da Brežice zaradi zaostajanja v gradnji potrebnih novih stanovanj niso kakšen izjemen kraj, saj je ».> boij ali manj neizbežen pojav v državi z naglim gospodarskim razvojem. Toda, če primerjamo Brežice z ostalim! mesti in kraji, moramo priznati, da se je tu vse premalo delalo na objektih družbenega standarda. Vzroki za to so jasni: v Brežicah namreč ni Industrije in je bil tu do sedaj glavni investitor stanovanjske izgradnje JLA. Tudi ObLO je zgradil 12-stano-vanjski blok in še več drugih stanovanj, ostala pa razna podjetja in zasebniki. Glavna sredstva za tovrstne gradnje se črpajo iz stanovanjskega sklada, ki pa še dolgo vrsto let ne bo dovolj velik za kritje vseh potreb.
Letos Je bil dograjen 4-stano-vanjski blok, ki ga je zidalo podjetje Elektro Videm-Krško in so se v lepa stanovanja stranke vselil« pred kratkim. Skončava se nadalje velik stanovanjski blok Gozdnega gospodarstva, prav tako 21-stanovanjski blok za pripadnike JLA. S temi objekti bo dograjena Vodnikova ulica.
Veliki stanovanjski blok JLA bo ena izmed največjih tovrstnih zgradb v Brežicah. V pritličju stavbe Je predvideno 8 lokalov — prodajaln, v ostalih treh nadstropjih pa udobna dvosobna stanovanja. Sam blok stoji na bodočem prometnem centru avtobusne
postaje, tržnice, pošte in še dru- instrumentih res še nimajo inve-gih objektov družbenega standar- sticijskih sredstev, gotovo pa je, da za novi predel kraja. Lokacija da bo čas omogočil tudi rezervi-je ob Bizeljski cesti, bodoči glav- ranje teh sredstev, ni prometnici v Brežicah. Zamiš- Vprašujemo se, kaj pravi k te-ljeno je, da bo to naselje v nekaj mu ObLO, namreč če pride do letih štelo nad 3.800 prebivalcev omenjene spremembe gradbenega Seveda bo morala stanovanjska načrta in preureditve prostorov za skupnost imeti tu svoj center, ki stanovanjske namene. Kaj bo sto-bo skrbel za udobno okolico in ril ljudski odbor v bližnji bodoč-praktičho lokacijo raznih oskrbo- nosti za zagotovitev omenjenih vališč. po načrtu se bodo gospo- prostorov družbenega standarda? dinje v neposredni bližini oskrbo- Ali niso že danes problematični vale s svojimi gospodinjskimi po- lokali za razne servise in obrti? trebščinami. Nujno je kajpak ra- Vsekakor je nujno potrebno, da se čunati tudi na razne servise sta- / ta korak temeljito premisli in ne novanjske skupnosti, ki so prav rešuje po trenutnih potrebah.
tako pogoj za dvig ravni.
življenjske
temveč edinole s stališča perspektivnega razvoja kraja. Ce bomo o
stvari trezno razmišljali in sledili našemu komunalnemu razvoju in politiki, predvsem pa razvoju stanovanjskih skupnosti in njihovih nalogah, morajo vsekakor odpasti take in podobne variante reševanja trenutnih vprašanj na račun in škodo bodočnosti kraja.
Velik problem glede preskrbe stanovanj za svoje uslužbence stoji pred samo občino in pred krajevnimi podjetji. Veliki izdatki za prevoz zaposlenih, ki se vozijo v službo in iz nje, sorazmerno manjši delovni efekt zaradi utrujenosti, nujno govore za nove stanovanjske gradnje. Seveda se bodo te razvijale v okviru zmogljivosti ln uvidevanja podjetij, ki bodo
prej ko slej morala prispevati k Izgradnji novih stanovanj ln v ta namen iz . razpoložljivih sredstev rezervirati določene denarne zneske. Tako bo na primer tudi KPPZ Brežice pričela graditi šest stanovanj bodočega 12- stanovanjskega bloka. Tudi Tovarna pohištva resno razmišlja o graditvi stanovanj za člane kolektiva. ObLO Brežice tudi gradi pri gimnaziji stanovanjsko hišo za prosvetne delavce. Resno Je vprašanje stanovanj za zdravstvene delavce, ki se skuša rešiti v okviru možnosti. — In ostala podjetja?
Res, velike in nujne so potrebe. Toda ob reševanju stanovanjskega vprašanja, za katere moramo združiti vse sile, ne samo gledati s stališča trenutnih potreb, ki so seveda velike, temveč s perspektivnega vidika, kajti samo tedaj, če bomo ob potrebi novih stanovanj mislili tudi na ostale potrebe, bodo naši delovni ljudje in stanovalci res zadovoljni in ne bodo z leti očitali odgovornim čl-niteljem kratkovidnosti.	ek
Zadnje čase pa je čuti glasove, da ima investitor namero preurediti prostore, namenjene za trgovske lokale, za stanovanja — ostali naj bi le trije prostori za trgovino, morda trafiko in menda še za mesnico. — Kakor znano, pa je investitor dobil gradbeno lokacijo pod pogojem, da bo pritličje zgradbe rezervirano za lokale in ne za stanovanja. Nekateri opravičujejo to spremembo s stanovanjsko stisko, drugi spet,
"Češ da trenutno ni investitorjev za ureditev lokalov, in še marsikaj. Stanovanjska stiska Je v Brežicah nedvomno zelo velika, saj leži v stanovanjski upravi preko 180 nerešenih prošenj za dodelitev stanovanja, in to brez nujnih potreb pripadnikov JLA. Toda s pridobitvijo 5—7 stanovanj stanovanjska stiska v kraju ne bo dosti ublažena, pač pa bo
storjena nepopravljiva Skoda v	. han«n_m ,^,1X^111 ________
perspektivnem razvoju kraja. Na- nem in	poslopju,
ša trgovska podjetja po sedanjih Prav tako bi bilo nujno usta-
Zdravstvo v hrastniški občini
Doslej so imeli v Hrastniku tri splošne ambulante, ker pa so potrebe znatno večje, so sklenili ustanoviti še četrto, ki bi delovala v središču Hrastnika. Zdravnico imajo, prostore za ambulanto pa bi našli za zdaj verjetno v novem pošt-
OBCINSKI ljudski odbor je poslušal obrazložitev PREDSEDNIKA HRASTNlSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA O ZDRAVSTVENI POLITIKI IN V RAZPRAVI SPREJEL NEKATERA STALIŠČA TER SKLEPE ZA POŽIVITEV ZDRAVSTVENE SLUŽBE
Z občnega zbora Sveta Svobod in prosvetnih društev v Trbovljah
Bogata žetev
noviti še šolsko zobno ambulanto, kajti v dveh sedanjih ambulantah je tolikošna gneča, da otroci težko pridejo na vrsto. Zdravstveni dom si sicer prizadeva dobiti v kraj potujočo šolsko ambulanto, medtem ko so hrastniški steklarji na letnem občnem zboru
oddelek. Nastaja pa vprašanje, ( kje dobiti sredstva za sodoben zdravstveni dom, ki bi moral biti nekje v središču kraja. — Vsekakor pa je prva razprava o potrebni gradnji zdravstvenega objekta sprožila več predlogov in mnenj, ki pa jih bo moč uresničiti le s sodelo-
svoje sindikalne organizacije vanjem vseh hrastniških de-mnogo govorili o tem, da bi lovnih kolektivov.
ustanovili svojo lastno zobno ambulanto. Seveda pa je vprašanje, kje dobiti dentista.
V okviru I. splošne ambulante obstaja tudi fiziotera-
Zdravstvene razmere se v Hrastniku precej boljšajo. Zal je v splošnih pa tudi zobnih ambulantah še vedno precejšnji naval, kar ni v dobro ne

svetnih društev v soboto zve- Nadalje je treba omeniti šte- gotovil sodelovanje društev v ter v predavalnici Delavskega Vilne proslave, novoletno jel- pripravah na proslavo 40-letni-cboma v Trbovljah je nadorne- ko, pionirsko maškarado in še ce KPJ. V prihodnje bo postil dober referat tovariša Ja- marsikaj. Sekcije »Svoboda trebno tesnejše sodelovanje
svoje naloge tako, kot bi bilo želeti. Pa tudi posvetovalnica, ki je v rudniški ambulanti, ni povsem primerna zaradi od-
neza Zalaznika in prav tako Dobrna« so razveselile ljudi z med Svobodami in prosvetni- daljenosti. Kazalo bi tudiusta-iivahna razprava številnih di- 29 prireditvami, ki so bile vse- mi društvi, izmenjava izku- noviti laboratorij v okviru
-	- - -	-	- -	... zdravstvenega doma, da ne bi
za vsako malenkost pošiljali
skutantav. Kulturnega skvpa lej dobro obiskane. Ravno to šepj, medsebojna pomot itd.
pa so še vedno tuberkulozni bolniki. Resda, da se je število teh bolnikov zmanjšalo, vendar živijo le-ti v dokaj slabih življenjskih pogojih. Zato je občinski ljudski odbor sklenil predlagati vsem podjetjem v hrastniški občini, naj prven-
ce je udeležil tudi gost, Pavle	pa dokazuje	navezanost Do-	Repertoar prireditev bo treba	™ vsaKO maiemrosi posiijan	v	£ ~
vnZ,*	"ArJLintn rih.	hmčann., vn	društvo.	Vri.lanrd.iti okusu, in felmm	zavarovancev v Trbovlje ali v	stveno	poskrbi za te ljudi, m
Kovač, tlan sekretariata občinskega komiteja ZKS. Po-
brnčanov na svoje društvo, prilagoditi okusu in željam Bera izobraževalne sekcije je ljudi, pri čemer pa si bo treba Celje. V bodočem zdravstvenem domu (sedanji sploh ni
______ ___________ _ primeren za to) bi morali do-
skladu s splošnim napredkom, biti svoje prostore tudi nekatere druge posvetovalnice,
za
sebnega priznanja delegatov bila skromnejša: organizirana prizadevati, da bodo okus in pa je bila deležna znana gle- sta bili samo dve predavanji potrebe vedno zahtevnejše, v dališka igralka Anica Kužni- in diskusijski večer, kova, ki ravno te dni praznuje Referent in razprava 20-letmico svojega odrskega udejstvovanja v Trbovljah.
sta Občni zbor je precej pozor-
spregovorila tudi o uspehih in nosti posvetil materialnim predvsem posvetovalnica težavah prosvetnih društev na vprašanjem društev. Sklenje- matere dojenčkov, nosečnice,
-	—	1—‘--------— zobna
Kulturna žetev je bila kljub Čečah in na Kleku delu ljud- no je bilo da upravni odbor kontrace^ijo^ Jdl&ka
jim po možnosti nudi ustrezna stanovanja.
Prav tako je občinski ljudski odbor predlagal podjetjem, naj ob zaključnem računu prispevajo določena sredstva za začetek gradnje zdravstvenega doma. O problemih zdravstve-
SJvSZ^gleTamTa SS gostovanjih vrl drugih področ- svete s prošnjoTda ob zaklhtč-
pri »Snobodii-Ceniter« teredni Ph kultumoprosvetne dejav- nem računu namenvo del Wn h’ h’’ v zdravstvenem do uspehi delavske godbe, gleda- nosti trboveljske občine. Dam sredstev za potrebe kulture v Vike družine in pevskega zb o- *n biu tuAi številni koristni trboveheki dol im.
ske knjižne, šolstvu, /Umu, Zs/^iv ^Z delčke ambulanta in seveda splošna ne službe javljajo te dni
tega bi bil v zdravstvenem do« mu tudi rentgen, protituber-kulozni dispanzer in otroški
tudi ljudje na zborih volivcev, ki se obenem tudi seznanjajo z nekaterimi problemi te službe.	(v)
ra, ki so ponesli sloves Trbo- predlogi, izmed katerih naj vetj tja do Ohrida, plodno de- omenim samo nekatere, lo ostalih sekcij, ki so uprizo- Poudarjena je- bita »lasti pori!« 74 prireditev, to je bilan- treba, da se poživi izobraže-ca dela osrednje trboveliske tratna dejavnost v okviru »Svobode«. Tudi »Svoboda Tr- »Svobod« in prosvetnih dru-bovlje ID ni bila brez kultur- štev, ki pa mora biti dovolj
Odločnost hrastniške mladine
nega pridelka. Pohvaliti je treba zlasti pevski zbor, ki se
pisana in privlačna, združena z vsemi mogočimi sredstvi za
je uspešno predstavil na fes ti- ponazoritev snovi. Pri organi-valu v Kranju. Posebno pri- ziranju izobraževalne dejavno-
Zgraditi cesto
Zadnjič se je v Hrastniku sešla posebna komisija za delovne akcije, ki deluje v okviru občinskega komiteja LMS, in pripravila obširen program Ijah d^Mld^uZeiM je pr e- loga društev, da bodo nenehno delovnih akcij hrastniške mla-
{skala nove oblike dela, ki bo- dine za leto 1959. Mladinski do omogočile pritegnitev mla- komite resno računa z ureditvijo ceste v Hrastniku, o kateri je vsem znano, da je nuj-
Zasaviie« je dala na oder kar bo prek svojih sosvetov orga-5 premier, v svojem delovnem nizirai širša posvetovanja o
znanje pa zasluži to društvo rti se morajo društva poveza-zaradi zgleda, ki ga je dalo z ti s Centralno l,udsko umver-organiziranjem rednih mladin- *o, ki je dolina nuditi vse-skih kino predstav ob nede- stransko pomoč. Nadalje je na-ljah dopoldne Uspe stopila prag tudi izobraževal
na sekcija, ki je organizirala	_	. ..	_
že dva kvalitetna predavanja dine v razne sekcije. Svet za širše občinstvo. »Svoboda Svobod in prosvetnih društev
TRBOVELJSKI RUDARJI SO ZBOROVALI
Poročilo rudniške sindikalne podružnice Je nakajalo v»o skrb, ki ie bila v minulem obdobju namenjena delovnim ljudem v Dodletku hkrati pa je Čudi samokritično ocenilo vse nepravil-KSTS' so s e d os* e J 5 e pojavljale v delu delavskega sveta ln ostalih organizacij. kakor tudi nepravilnosti v lastnem okviru.
V načrdh pa “e tako v poročilu kakor tudi v razpravi zavzel lajpomembnejlie mesto spet človek s svojimi *iv ?n^klmLpr". aiAtvti KkunftMna ie sklenila, da Je treba storiti vif, da se iivlientskl pogoji delovnih ljudi v Trbovljah Se nadalje
la Jo Trboveljski rudnik bo napel v“ *lle za “f SjiinmM^taže komunalnih problemov v mestu, ki »daj še najobčutneje teže
”J* S°kup?č”^ae<jee udeležil tudi član CO sindikata rudarskih ln metalurških delavcev Jugoslavije tov. fankovlč, član republl-ikega odbora sindikata rudarjev ln metalurgov, tov _ Leben, podpredsednik llubljanskega okraja tov. Kotnik trboveljske občine, tov. Tine Ooiak in sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje, tov. Alojz Ribič.
V delavski svet na rudniku je jn opozarjajo na premajhno upo-
no potrebna popravila. Lani se je akcija izjalovila, vendar ne zaradi nepripravljenosti hrastniške mladine, marveč predvsem zaradi tega, ker niso bili končani potrebni načrti, in ker ni bilo na voljo potrebnih sredstev.
Občinski ljudski odbor je zdaj odprl vsa vrata, da bi našel razumevanje za ureditev ceste. Videti je, da bo končno le uspel, saj bodo potrebni načrti narejeni prihodnjo pomlad.
Komisija za delovne akcije je sklenila ustanoviti tri de-
lovne brigade, ki bi štele tri sto mladincev in mladink. — Eno brigado bi sestavila steklarska mladina, drugo mladina rudnika, v tretji pa bi delali ostali hrastniški mladinci in mladinke.
Pred začetkom del bo v Hrastniku veliko mladinsko zborovanje, predvideno pa je, da bi brigade začele z delom 20. aprila, na dan, ko je bila ustanovljena KPS na Cebino-vem. Gradnja ceste bo obenem velik prispevek hrastniške mladine v počastitev 40-letnI-ce SKOJ In KPJ. Kolikor bo občinskemu komiteju LMS uspelo dobiti privolitev glavnega odbora za delovne akcije pri CK LMS, bi podeljevali najzaslužnejšim brigadirjem ln brigadirkam kot brigadam udarniška priznanja. Sicer pa bo tako celotno delo organizirano po preizkušenem načinu mladinskih delovnih akcij.
Računajo, da bi brigade
opravile vsa zemeljska dela na vsej dolžini rekonstruirane ceste, ’ seveda, če bo to v teh pogojih sploh mogoče. Vendar pa bo tudi drugo leto odšlo lz Hrastnika na zvezno delovno akcijo na gradnjo ceste Beograd—Niš vsaj tolikšno število mladincev kot letos na avtomobilsko cesto Ljubljana— Zagreb.
Po končanem delu bo v Hrastniku spet veliko mladinsko zborovanje, na katerem bodo pregledali opravljeno delo in se pomenili še o drugih zadevah. Ce k temu dodamo še pripravljenost mladine kar najdostojneje pripraviti oziroma organizirati najrazličnejše prireditve v počasti tey 40-letnice SKOJ in KP Jugoslavije, ji je treba priznati veliko voljo'in požrtvovalnost za rešitev določenih komunalnih problemov svojega kraja.	(v>
I
OBRAČUN DELA SINDIKALNE ORGANIZACIJE ZAiGOJš* SKEGA RUDNIKA
Celoten
radarski kolektiv
MORA SODELOVATI IN ODLOČATI 0 VAŽNEJŠIH VPRAŠANJIH RUDNIKA
Osnovna značilnost nedeljskega občnega zbora, ki je bil na Izlakah, je bila kritična analiza dela sindikalne organizacije zagorskega rudnika. PredVsem pa skrb za delovnega človeka, za tesnejše odnose s komuno In izboljšanje dela samoupravnih organov ter najvažnejše: kako odpraviti nekatere slabosti v medsebojnih odnosih v celotnem kolektivu.
Čeprav je sindikalna organizacija dosegla nekoliko uspehov, zlasti prj organizaciji obratnih konferenc, dopustov ln skrbi za človeka, je bilo v razpravi poudarjeno, da je bilo njeno delo vse preveč drobnjakarsko, kar je zameglilo reševanje važnejših osnovnih problemov. Organizacija je sicer pomagala razvijati delo organov samoupravljanja, vendar mnogo premalo. Tako podružnica ni bila dovolj uporna, da bi vsi člani delavskega sveta obveščali kolektiv o svojem delu in tako opravljali svoje osnovne dolžnosti. Dostikrat se je v kolektivu postavljalo vprašanje: »Kaj dela delavski svet?« Resda so bili sklepi samoupravnega organa razobešeni, toda to zares ni vse, kajti nobenega dvoma ni, da so osebni stiki za zdaj še bistvenega pomena za obveščenost naših kolektivov. Sekretar občinskega komiteja ZK tov. Rudi Bregar je opozoril na važnost najtesnejšega sodelovanja celotnega kolektiva pri reševanju vseh_ važnejših problemov podjetja in poudaril, da mora vseh 2400 delavcev rudnika vedeti za vse, kar se dogaja v podjetju. Gospodarjenje Slehernega našega podjetja mora biti na stežaj odprta knjiga, iz katere lahko vsak bere, se spoznava s stanjem in vsemi problemi, ki jih je treba rešiti.
Celoten kolektiv pa se na drugi strani zaveda važnosti izpolnjevanja letnega proizvodnega načrta In je za to vložil vse svoje sile. Čeprav rudarji do konca junija letos niso izpolnili svojih obveznosti, kajpak zaradi nekaterih težav, se je sedaj stanje bistveno spremenilo, saj so do 30. novembra nakopali 518.000 ton, kar je 6000 ton nad njihovim proizvodnim načrtom. Poročilo dosedanjega upravnega odbora sindikata pa ja opozorilo na problem neupravičenega Izostajanja od dela. Do novembra je bilo kar 3604 Izostankov od dela, kar je seveda manjšalo uspeh podjetja, saj so prikrajšani za 4340 ton premoga. Razveseljivo pa je, da odstotek bolezenskih dopustov v primerjavi z letom 1956 in 1957 počasi pada, kar je do neke mere pripisati tudi smotrnemu vlaganju sredstev za higiensko-tehnič-no zaščito dela.
Ni moč trditi, da podjetje ni skrbelo za življenjske pogoje delovnega človeka, saj je delavski svet namenil za letovanje svojih delavcev približno 7 milijonov din, v celoti pa je letos letovalo doma in ob morju 1184 aktivnih delavcev in 344 svojcev. Nadalje je podjetje prispevalo nad tri milijone din za menze v Zagorju in Kisovcu, precej sredstev pa je bilo dano tudi za vzdrževanje samskih domov, medtem ko znašajo stroški prevoza z avtobusi za rudarje, ki se vozijo iz okoliških vasi, skupno 8 milijonov din. Kot pa je videti, je življenje v samskih domovih še vedno slabo urejeno, ker so nekateri domovi stari. Podobno Je s stanovanjskimi pritiklinami nekaterih rudarjev. Ravno zavoljo tega so delegati v razpravi poudarjali važnost tesnejšega sodelovanja z občinskimi organi, da bi s skupnimi prizadevanji začeli urejati pereče stanovanjske probleme.
Nasploh so v razpravi o odnosih podjetja do občine precej govorili. Sindikalna organizacija je sprejela priporočilo nedavnega plenuma republiškega sveta sindikatov Slovenije, naj bi vsa slovenska podjetja Izločila dve tretjini sredstev skupne uporabe za reševanje komunalnih problemov. V razpravi pa je bilo poudarjeno, naj bi se ta sredstva združila, se pravi, naj bi vsa zagorska podjetja združila svoje sklade in skupno z občinskim ljudskim odborom sestavila prioritetno listo potreb z« izboljšanj« družbenega standarda. Kolikor bodo vsa ostala podjetja privolila v združitev teh sredstev, bi bilo moč v Zagorju že prihodnje leto začeti reševati najnujnejše komunalne probleme, Ti pa so: dograditev pekarne, gradnja šole, vodovoda, kanalizacija in še nekateri drugi objekti.
Občni zbor Je opozoril tudi na nevzdržnost netovariških in nehumanih odnosov v podjetju. Čeprav se je stanje letos precej popravilo, tu pa tam nekateri posamezniki še skušajo v kalnem ribariti, kair gre v škodo celotnega kolektiva. Vsakršen pregflS med tehnično-operativnlm vodstvom podjetja in kolekti«*** mora nujno porajati nasprotja in nesoglasja, ki pa nekje manjšajo proizvodne ln druge uspehe rudnika 'Aato je občni zbor sprejel edino veljavno načelo naše sooialistične prakse, da je namreč sleherni član kolektiva enakovreden drugemu, čeprav »o dolžnosti raizllčne, vse pa enotne v tem, da se vsakdo prizadeva prispevati svoj delež k vsestranskemu uspehu podjetja ln s tem skupnosti.
Med prvimi sklepi, sprejetimi na občnem zboru, to skrb za delovnega človeka, skrb za vsestransko izboljšanje odnosov ln spodbudnejše nagrajevanje. Sindikalna organizacija bo lahko te in druge sklepe uveljavila le i najtesnejšim sodelovanjem vseh zaposlenih na rudniku. Kolikor se bo sindikalna organizacija prizadevala vzgajati svoje člane v tej smeri, bodo uspehi vsekakor kmalu vidni, kar bo v korist vse zagorske dolin«.
Na občnem zboru sta govorila tudi član OK ZK Ljubljana tov. Paln ln predsednik republiškega odbora sindikata rudarjev in metalurgov tov. Plevnik.	M. V.
NAS KOMENTAR
doslej vključenih Se premajhno število mladine in žena. Pri zadnjih volitvah so sicer postavili na kandidatno listo že kar lepo število teh, vendar pa so pri volitvah izpadli. Nasploh je značilno nezaupljivost starih članov delovnega kolektiva do mladih in žena. Pri pripravljanju zasedanj delavskega sveta je bil dosežen korak naprej, vendar pa je na nekaterih sejah še premajhna sproščenost vseh n'”go-vlh članov. Govorili so tudi o nerednem obiskovanju zasedanj. Ugotovili so namreč, da se je doslej udeleževalo teh sej od 80 izvoljenih članov DS le kakšnih
eo.
Podružnica s-ocfi, da 3® treba storiti več za boljše stike delavskega sveta in kolektiva, kakor tudi za stike med delavskim svetom ln sindikalno podružnico.
Spregovorili so tudi v. obratnih delavskih svetih. Prvi obratni delavski svet v Trbovljah naj bi za sedaj Izvolili le na jamskem obratu Trbovlje.
Ko je poročilo trboveljske sindikalne podružnice naštevalo različne težave v podjetju, se Je pomudilo tudi pri številu delovnih nesreč, ki s,o navzlic vsej veliki skrbi za Kigiensko-tehnič-no zaščito delavcev pri delu in velikim sredstvom, ki jih je v to tudi v minulem letu vložilo podjetje — še vedno prevelike
števanje vseh varnostnih ukrepov pri 'delu.
V	oceni dela same organizacije so ugotovili, da Je bilo delo obratnih sindikalnih odborov v zadnjem letu boli ali mani prepuščeno samemu sebi ln da celotni upravni odbor podružnice le ni opravil dela v celoti tako, kot bi bilo treba.
Tudi delo koordinacijskih odborov 1* trboveljske ln hrastniške podružnice bo treba izboljšati, dvoje skupnih sestankov v celem letu je le premalo.
Končno je sindikalna podružnica v svojem poročilu še predlagala, da bi v bodoči premijski pravilnik v podjetju zajeli več oseb. x
V	razpravi So se tako delegati kot gostje zavzeli za ureditev različnih komunalnih objektov v kraju, ki bi neposredno vplivali na boljše življenjske pogoje. Z zadovoljstvom so ugotovili že nekaj vidnih uspehov v tej smeri, ki jih je trboveljski rudnik zabeležil v zadnjem obdobju, med temi zlasti »končanje novega samskega doma. Opozorili so na skrb za družbeno prehrano ,itd. Poudarili so, da je treba poslej v tej smeri še več prizadevanj. Delo bo Zagotovo rodilo uspehe, če se bodo te naloge lotili vsi ljudje v občini s skupnimi močmi.
Afrika fe dozorela
Voditelji političnih strank ln sindikatov petindvajsetih dežel afriške celine, ki so se Pred dnevi sestali v Akri. prestolnlol mlade afriške dežele Gane, »o govorili v različnih Jezikih, vendar go vsi povedali
lonljam, iti opozorili Evropejce, naj ukinejo rasizem ln segregacijo. Predstavniki! osmih neodvisnih afri-
lsto. »Osvobodili bomo Afriko, pa če se bodo kolonialne sile strinjale jklh dežel so Izglasovali resolucijo, v
ali ne,« Je dajal predsednik te konference ln sindikalni voditelj Kenije Tom M hoja. »Naše dežele se morajo zavzemati za neodvisno politiko izven blokov Vzhoda ln Zahoda«
Ljudje nove Afrike so prepričani, da v boju. kt ga bijejo, ne morejo Izgubiti ničesar drugega kot kolonialne okove, pridobijo pa lahko veliko. — predvsem pravico do svobodnega življenja.
Spomnimo se. da so Mie ob koncu druge svetovne vojne v Afriki le tri neodvisne dežele: Egipt, Južnoafriška unija In Liberija, ln še te so bile neodvisne le na pwvplr.tu- V dneh, ko Je bila v Akri vseafrlška konferenca, pa so vihrale na zgradbi ganskega parlamenta zastave osmih neodvisnih afriških držav, ki so poslale svoje kandidate na to konferenco: Gane. Etiopije. Liberije, Maroka, Sudana. Tunizije in Združene arabske republike- Skupini neodvisnih dežel se Je v septembru leito« pridružil že deveti brat — republika Ovlneja. Danes že sedemdeset milijonov Afričanov živi v svobodi In njihove dežele merijo nad sedem milijonov kvadratnih kilometrov.
Večina Afrike Pa Je le vedno od-
visna od velikih evropskih kolonialnih dežel. V Južnoafriški uniji tri milijone belih priseljencev vlada desetim milijonom Afričanom. Francoske afriške posesti pa so te dni postale avtonomne republike v okviru nove Francoske skupnoetl. V Alžiriji divja osvobodilna vojna. Ostanejo nam Se belgijske, angleške, portugalske ln
kateri obsojajo rasno diskriminacijo In poudarjajo, da Je kolonializem naj-večja nevarnost za Afričane in za mir v svetu. Poeebna resolucija obsoja uporabo oboroženih »tl v boju proti prebivalstvu Kameruna-»Konferenca je začetek poslednjega obdobja v boju za dokončno osvoho-jenje Afrike«, so Izjavljali celo nekateri zahodni dopisnik) Prrnen te konference Je predvsem združevanje ati, ki so s« doslej bojevale posamič, vsa-
ftpanske 'kolonialne posesti. Nekatere k« za sebe, proti »svojim« kolonialnim
med njimi (Nigerija. Francoski Togo. Kamerun, Severna Jn Južna Rodezija In NJassa) bodo v bilžnl bodočnosti debile omejeno neodvisnost. Za mnoge prebivalce teh dežel pa formalna neodvisnost še ne pomeni osebne svobode. Tl ljudie se bodo morali za no-oolno osvoboditev bojevati še naprej bojevati v svojih političnih in tlndl kalnih organizacijah.
Voditelji afriških političnih In sin dlkalnlh gibanj, ki so pred dnevi prišli v Akro. so pozvali vse narode sveta, n»t «e pridružijo načelom Bandttn-ga. Zahtevali so. naj kolonialne sile določijo rok neodvisnosti svojim ko-
gospodarjem. ne pa proti kolonializmu kot celoti. V Akri se Je uveljavilo načelo: Vsi za enega- eden za vse.
Gana in Gvineja sta prvi afriški deželi, v katerih prebivajo črnol. ki sta izholevall neodvisnost. Gana ln Gvineja pa ata šele prvi korak n* P°*l. po kateri ‘ bodo prej ali slej hodile vse dežele črne Afrike. Vprašanje Je samo: kako ln na kakšen način. Danes obetaj* mnogo stopnlmc do popolne neodvisnosti. Tik pred vrati svobode so prav gotovo tista področja, ki so dobila ali bodo dobila neodvisnost v okviru Francoske skupnosti ali v okviru Britanske skupnosti narodov.
8e daleč pred temi vrati pa so na primer zasužnjeni narodi portugalskih kolonij pli domačini Južnoafriške unije.
Dejstvo Je. da Je afriško gibanje za osvoboditev že zabeležilo prve rez.ul-tate. Nekega dne bo živelo v svobod' vseh 200 milijonov Afrikancev. To M so sanje, to ni prerokovanje. Vsak. k' Je sposoben oceniti ta nulni zgodovin ski proces, bo prav gotovo prišel d" istega zaključka.
Govorniki so v Akri govorili o vseh svolih težavah, n rasistični politiki v portugalski Angoli, kjer ljudje de lalo no 14 ur na dan. o pokolih nedolž nlh ljudi v Kamenini, o vojni v Alžl-fljl ki Jo bijejo Franco/I s pomoči« vseh zahodnih velesil Enniluftno so obsodili kolonializem In nlegov« metode. ae .zavzeli za -dejo afri-ko solidarnosti za ustanovitev federacije držav Zahodne Afrike. In sprejeli pr«' eram skupnega boja, ki prnk'«mtra enotno fronto proti tuši nadvladi-
V želji, da osvoboditev uresniči v novosavl z vsemi afriškimi In azilski’ mi narodi In vsemi svobodo! iuhnlm1 Urnimi no svetu toda brez poveze'"’ z bloki in slumlnami velesil, ie afriško gibanje prešlo meje tako Imenovane črne celine In portale člnlteU miru ter nanrodkn v mcIna^odncP' merilu
9
9
9
II. decembra je minilo 40 let, odkar je umrl doslej neprekos-ljlvi slovenski pripovednik Ivan Cankar. Objavljeno delo je samo droben biser v zakladnici umetnin, v katerih Je ta steber slovenske moderne bičal in razgaljal moralno izprijenost, filistpstvo in omejenost meščanske sredine In se boril zoper nasilje — za delovnega človeka.
V prostornem vrtu je zbrano mnogo gospode. Tako blagorodni gospod Poprtnjdk, predsednik »dobrodelnega društva«, Gospod Poprtnjak je rdeč kakor paprika, a okrogel kot vinski sod. Ravno taki so vsi drugi gospodje, kakor n. pr. gospod Škileč, tajnik »dobrodelnega društva«. V ozadju vrta je oder za govornike, a pod drevjem so postavljene mize, Okrog katerih sede društveniki, a okrog nobene več kakor štirje; kvečjemu bi se spravil še kak potegnjen pisar med te ogromne, svetle kopice. — Ob plotu preže berači, stare ženice in raztrgani otroci.
»Mir, mir, gospod Škileč ima besedo!«
Gospod Škileč vstane počasi, briše si pot s čela, vzdahne dvakrat, trikrat ter leze z veličastnimi koraki na oder. Vsi gospodje se obrnejo na ono stran, kjer se odkašljuje gospod Škileč.
»Gospoda moja, zbrali smo se danes, da proslavimo dostojno — kaj, bratje moji? — petletni obstanek našega društva. Neizmerno sladek občutek me obide pri teh besedah, kakor bi pil n. pr. pravo, najboljše plzensko pivo ali šumečega šampanjca. Kolikega pomena je naše društvo za vse mesto, za vso domovino, za ves svet!,.. Ali se ne krči srce človeku, ko vidi toliko ubogega, lačnega, polnagega ljudstva?•
Tu se čuje od vseh strani: »Mir, mir... potepini!... Tak lenuh s praznim želodcem seve ne razume krasnega govora!«
Poslušalci ob plotu so se jeli suvati in drenjati, zato tako grmi nanje.
Škileč nadaljuje:
»Rad bi govoril dolgo, prijatelji moji, a grdo vedenje nepoklicanih gostov mi to zabranjuje. Zato preidem takoj h glavni stvari. Gotovo mi vsak pritrdi, da ima največ je zasluge za naše društvo gospod predsednik. pn je bil prvi, kateri nas je opozoril na veliko uboštvo v našem mestu; on je začel nabirati mile da-
smoter je glavna stvar — živeli torej siromaki!«
»Živeli, živeli!« in čaše zvene tako veselo.
Ob plotu pa se pogovarjajo berači in stare -ženice:
»Pravijo, kako zelo skrbe za ubožce.«
»Najbrž je res, saj imajo vsi tako prijazne obraze.«
»Posebno tisti, ki mu pravijo ,gospod predsednik’.«
»Dober človek je gotovo.«
»Jutri grem k njemu.«
. »Jaz tudi!«
»Jaz tudi!«
IVAN CANKAR
rove, da se tenu kolikor mogoče od-pomore; on je prvi sprožil misel o društvu. Zato, gospoda moja, zato predlagam, da se za sklad, kateri znaša okrog tisoč kron, napravi doprsna soha gospoda predsednika ... Slava mu!«
In od vseh strani grmi:	»Slava
mu!« Zadovoljno se smehlja gospod Poprtnjak, zadovoljnost mu tiči v lepem, višnjevkastem nosu, na svetlem obrazu, v skritih očeh. Dvigne se, vzame v roko čašo piva in spregovori:
»Prijatelji moji, zahvalim vas vse za čast, katero po svoji pameti nisem vreden. A naš smoter, prijatelji, naš
II.
Gospod Poprtnjak sedi v svoji sobi. Prijeten polspanec mu ziblje mirne misli. Začuje se lahno trkanje. Poprtnjakove oči se polagoma odpirajo; stoli, miza, stene se .zavrte parkrat v kolobarju, in naenkrat, kot bi padla z neba, mu leži pred očmi soba v pravi, resnični podobi. Trkanje se ponavlja.
»Oh, za vraga, kdo je neki?« zavzdihne gospod Poprtnjak ter caplja k durim.
»Za božjo voljo, kaj pa hočeš? — Fčj, kako smrdi po gnoju; poberi se vendar!«
Tako kriči gospod Poprtnjdk ter
poskoči dva koraka nazaj. Na pragu stoji sesušen starec, zgubanih lic in koščenih rok. Obleka mu je zakrpana na vseh mogočih krajih.
»Dobrotljivi gospod — ■—«
»O, glej ga suroveža, ali si še tukaj; kdaj sem ti že rekel, da pojdi!«
»Oh gospod, da bi vi vedeli, kakšno je moje uboštvo.«
Tu vzkipi Poprtnjakova jeza; z obema rokama sili prišleca čez prag ter zaloputne vrata za njim. Cez kakih pet minut se vrata polagoma odpirajo in zopet zapirajo. Zunaj šepetajo razni glasovi:
»Jaz grem prvi;' počakajte pred vrati.«
»Ne tako, jaz pojdem!«
»Veste kaj, pojdimo skupaj!«
»Seveda, in potem odidemo vsi prazni.«
»Torej pustite, da grem jaz!«
»Zakaj pa ravno ti?«
Vrata se odpro in eden drugega poriva v sobo.
Tu so sključene ženice z razorani-mi obrazi in molki za pasom; starci različno pokvečeni.
»Za Boga svetega, kaj hočete?«
»Gospod milostljivi, prosimo vas milodara!«
»O, vi potepuhi, kaj vam je, da me tako napadate? Ali vam ni dosti, da se je ustanovilo društvo vam v prid?«
»Ali gospod milostljivi, mi nismo dobili ničesar.«
»Torej, tako ste hvaležni, da se kdo za vas briga, vi sleparji!«
»Ali mi smo tako v potrebi, gospod!«
»To je redarstvo v našem mestu! Poberite se! Takoj!«
Odrine jih na mostovŽ in po stopnicah.
»Mina!«	''
»Milostljivi gospod!«
»Ce kdo pride, kak razcapanec, reci, da me ni doma; zapomni si!«
Gospod Poprtnjdk leže spet na divan in zadremlje.
Ralovecv soncu
Bilo je poldne, ko sem končal opravke v Dobovi. Kam sedaj? Sv. Križ na drugi strani Sotle, iskreč se v soncu, me je vabil, a bil je predaleč. Dolina v njegovem vznožju je bila naj-bližjA, zato sem se namenil tja, seveda kar peš.
Sonce nj, bilo dovolj močno, da bi raztalilo iv je, ki je pokrilo polje, travnike in drevesa. Bilo je lepo gledati neskončno belino, ki se je raztežaja tja do Kapel. Kope koruzmice na njivah so bile videti kot eskimske koče. Veliki Obrež pa je bil bei, kakor da bj, bil odet v prvi sneg.
Na Velikem Obrežu, nedalel od Dobove, nisem bil že nekaj let, zato me je presenetila marsikatera sprememba. Napotil sem se k obrškim mlinom, pa sem našel v globoko korito speljano Sotlo, kjer so se videli samo še sledovi nekdanjega jezu. Reka ne poganja več mlinskih koles, a tudi ne razliva se več po dolini, kakor pred desetletji, kio je večkrat na ’->to uničevala trud. Tesno ob njej pa drži nova železnica, speljana od Savskega Marofa do Kumrovca in še naprej do Stranjp. Prihodnje leto jo bodo potegnili še naprej do Grobelnega in jo povezali z Mariborom ter z ostalim svetom na severu.
Na njivi ob poti sem ugledai ženico, ki je pulila repo. Povprašal sem jo za pot do Rakovca. Pokazala mi je cesto, ki drži mimo Skalerja naprej čez travnike. Kmalu se približa Sotli in novi železnici, nato pa se prj majhni vasi na položnem hribčku, Rakovcu, spet za spoznanje oddalji.
Na cesti sem srečal Franca Radanoviča, nekdanjega predsednika rajnke kapelske občine, ko je ravno peljal gnoj na polje, Razveseli sem se ga, ker sem vedel, da mi bo lahko povedai marsikaj zanimivega o ljudeh ob Sotli. Zatorej sem ga počakal na njegovem domu, dokler se je vrnil z njive. Nato pa se nama Je ob kozarčku pristne kapljice hitro razvezal jezik, ne da bi brzdala odkritosrčnost.
»Nova železnica,« je začel, »nam Je v veliko korist. Sedaj nam ni treba hoditi več peš na postajo v Dobovo, ko pa imamo Postajališče pred nosom. Tudi most čez Sotlo so nam zgradili. Bin so sicer poskusi, da bi nam ga vzeli in postavili pri Vukovem selu, vendar niso uspeli Skoda le„ da niso v Kraju do-njem zgradili postajnega po-•lopJa, ampak samo postajališče, 1P še to predvsem z našimi prl-apevkl. Od tu se namreč vozi na čtolo v Zagreb okrog 150 sloven-bev in Hrvatov, lz Vukovega ••la, kjer Je prava postaja, pa *ttj deeet ne. Toda kaj hočemo,
kar je, se ne da več popraviti ...«
Nato sva se pogovarjala o izplačevanju odškodnine za posevke in zemljo. Dejal je, da so kmetje doslej redno prejemali odškodnine za posevke, ne pa tudi za zemljo, ki še vedno m plačana. Ljudje se razburjajo, ker so v Kumrovcu plačali obo-
prehiteli, namreč slovenske vas! na tej strani ...«
»Kako pa se razumete s Hrvati?« sem bil radoveden.
»Med namj ni več nobene meje. Zlo nas je enako teplo štiri leta. To nas je še bolj povezalo. Sicer pa smo drug od drugega odvisni. Mi na primer nosimo žito v valjčni mlin in kupuje-
mo v Kraju domjem, Hrvatje pa trgujejo s kapelsko zadrugo. Na tej strani imajo tudi njive, ki so jih pridobili s krčenjem grofovskih gozdov, Slovenci pa imajo na Hrvaškem vinograde...«
V razgovor je posegla tudi žena, ki je povedala, da sedaj ni več pretepov, kakor so bili vča-
Vellki Obrež pri Dobovi v prvih zimskih dneh
sih. Ljudje ne pijejo več todikio. Imajo druge potrebe. Vsak želi biti lepo oblečen, v hiši mora biti radijski sprejemnik, dom mora postati vzornejši. Ljudje kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj napredoval. Ta si je sezidal novo hišo, njegov s< sed hoče še lepšo.
Na koncu našega razgovora s« je Radamovič spomnil tistega dne, ko so odprli železnico. Na železniški postaji se je zbralo toliko ljudi, kakor še nikoli. Bilo je veliko ugibanja, če bo prišel Tito. Hrvatje so zatrjevali, da se ho sigurno pripeljal z vlakom, prebivalci slovenskih va3i pa so dvomili. Pa je le prišel. Gledal je skozi okno in pozdravljal. Večina ga je videla takrat prvič. Bilj so zadovoljni in spomin še večkrat rad seže nazaj.
Poslovil sem se od prvih Ra-kovčanov in si šel ogledat postajališče Kraj donji. Na poti sem srečal rakovške fante in možakarje, ki so se vračali z dela. Nova železnica Jim je omogočila zaposlitev na progi. Na postajališču je precej ljudi čakalo na vlak, fci je že piskal v daljavi. Kmalu se je ustavil v Kraju donjem jn i« njega je poskakalo nad 150 ljudi. Z glasnimi pozdravi so se razhajali: eni v Kraj donji, Marijo Gorico in druge hrvaške vasi, drugi pa preko lesenega mosta v Rakovec, Slogonsko, Vrhe in druge slovenske kraje.
je, se pravi, odškodnino za posevke in zemljo, tu pa samo prvo. V Brežicah so jim svetovali, da bi tožili Investitorja »Hidromon-tažo«, toda kmetje pravijo, zakaj bi po nepotrebnem nosili denar advokatom, ko pa bo prišlo do sporazuma — tako upajo — tudi brez tega.
Pogovor je nanesel tudi na spremembe v načinu žlvljer.ja ljudi ob progi. Da, res, marsikaj se je spremenilo. Včasih so lahko dobili ljudje Iz Kraja do-njeg, Vukovega sela, Marije Gorice in drugih hrvaških vasi priložnostno zaposlitev samo kot težaki ali pa hlapci pri g run-tarjih, danes pa so se jim odprla vrata v širni svet. Mnogi ljudje so se preselili v industrijska mesta, še več pa se jih vsak dan vozi s vlakom v Zagreb. Tudi mladi imajo večje možnosti, za uk in šolanje,
»Poglej,« Je pripovedoval Ra-danovlč, »kako napreduje Marija Gorica. Ze dlje časa imajo valjčni mlin, v katerega nosijo žito tudi iz slovenskih vasi tja do Kapel. Kmalu bodo začeli » graditvijo popolne gimnazije. Blizu postajališča j« tudi nova trgovina. Zadnja leta je zraslo mnogo novih, ličnih hišic, Zdi se mi, da so nas v marsičem že
»
NA ROB POČITNIŠKEMU RAZPOLOŽENJU
Kdo je bil na morju?
Skoro bomo še uradno zaključili počitniško leto. Spet smo doživeli mnogo novega, svetlega in temnega. Kot pafi vedno na dopustih. Vsekakor pa se nam je slabo prej umaknilo dobremu In novim načrtom za novo leto.
Mnogokje so že naredili računice za bodočo sezono, v skupnih in zasebnih blagajnah marsikdo že veča knp za novo počitniško leto. Dopust je pač nekaj lepega. V pripravljanja dopustov smo v zadnjih letih dosegli že mnogo lepih nspehov. Veliko zaslugo imajo naše sindikalne organizacije, ki so dale z nakupom in ureditvijo različnih domov osnovno podlago a cenen dopust svojih članov, za udobnost skozi štirinajst, več ali manj dni.
Ponekod pa so se šele začeli uvajati v dopustniško življenje. Sele v zadnjem času so se zavzeli zanj in še tokrat la polovično.
Ob pripravljanju novih načrtov naj bi imeli ti in stari pred očmi mimo dobrega tudi slabo iz letošnje sezone.
Ne bilo bi odveč, ko bi se povsod že zdaj, sredi zime, temeljito zavzeli za problem dopustov. Podatki, ki smo jih zadnje čase zbrali v nekaterih naših krajih, namreč kažejo, da so ponekod, zlasti v manjših podjetjih, to vprašanje le preradi vzeli za sezonsko stvar, ki je vredna besed in dejanj šele takrat, ko živo srebro že vztrajno leze navzgor in je počitniško zanimanje že v polnem jeku.
Počitniški dom neke tovarne je seVeda veliko, ni pa še vse. Ce ni ljudi, to prav malo koristi. Gotovo se bo kdo obregnil ob to ugotovitev. Le kateri od zasavskih počiti- ških domov je bil doslej prazen? Teh primerov menda v glavni sezoni še res ni bilo ali pa so bili v manjšini. Zato pa so lahko že mnogokje ob zaključku ugotovili, da se je letovanj udeležilo največ uslužbencev ali tehničnega kadra, ki je sicer v podjetju ali v tovarni v manjšini, manj pa delavcev, tistih, ki jih je največ. Dosežen je bil torej morda le polovični uspeh.
Vemo, da stari tu in tam še pogosto stoje op strani, zlasti pa je to čutiti v krajih, kjer so začeli uvajati skupno počitniško življenje šele zadnje čase, pri delavcih, ki so vse svoje dosedanje dopuste namenili za nadaljevanje dela na poljih ali drugod. Pri njih pa dopust tudi ni dosegel namena, ki ga ima.
Koder še niso prišli do tega spoznanja, sl zastran tega ne delajo nobenih skrbi, drugod pa vodijo uprave In sindikalne podružnice podjetij prav o t.eh ljudeh še posebno brigo. Tako imamo pri rokah podatke iz Vidma-Krškega, kjer so že ubrali svojo pravo in uspešno pot. Sindikalna podružnica tamkajšnje Tovarne celuloze in roto papirja »Djuro Salaj« je letos poleti poslala v svoj počitniški dom v Metardo 15 delavcev, ki delajo že dolgo vrsto let v tovarni, na brezplačni dopust. Kaj so dosegli? Ko so se ti ljudje po desetih dneh vrnili z morja spet na svoje delovno mesto, navdušenju ni bilo kraja. Vsevprek so pripovedovali o svojem prvem resničnem dopustu v dolgem življenju in sklenili, da prihodnje leto spet pojdejo, čeprav bodo za to odšteli nekaj tisočakov.
Drugod so šli v počitniški zavzetosti spet predaleč. Tudi podjetja, ki štejejo neznatno število članov, so se odločila za nakup počitniških domov ali postavitev weekendov, zanje preobčutno velikih, sredstva, ki so jih namenili za to pa so odtrgali na škodo drugih prepotrebnih stvari za delavce v samem podjetju. Njihova poslopja so bila polna le ob glavni sezoni.
Koristen pomenek med dvema kolektivoma pa bi rešil vprašanje cenenih dopustov tudi povsod v manjših podjetjih, ki jim nakup lastnih domov ni ekonomičen.
In še pripomba na račun vsakoletnega preživljanja dopusta v enem in istem kraju, v počitniških domovih posameznih delovnih kolektivov, ki j* nekaterim dopustnikom že začelo nekoliko presedati. Niti to ni nobena Ahilova peta, izmenjava med člani posameznih delovnih kolektivov bi bila lahko le vsestransko koristna.
Z nenehnim odpravljanjem vseh teh, včasih »nevidnih problemov« bomo naše najboljše pogoje za dobro počitniško življenje res izkoristili vsem v korist in veselje.
-jak
S potovanja po Angliji
Stcice z ctcfca
Ko smo slovesno pripluli v angleško pristanišče Dover, sem zagledal tamkaj celo kopico tradicionalno
oblečenih ----- --------- ■	.............
dami na
posamezni!	_ __._____ ___________ ___________
gleda stražnikovo čelado, z očmi šteje gumbe njegove zlikane bluze ln ga morda še vpraša, če v Londonu res
em zagienai tamkaj celo Kopico tradicionalno 0 angljšklh policajev, z velikimi črnimi čela-glavl, ki So strogo uradno opazovali vsakega nika. Tu Je najbolje, če človek radovedno
sem Jo ogovoril, mi Je ponudila bonbone, ln že ml *?fela naštevati kraje, ki se jih splača videti. Mislila Je namreč, da sem turist ln da bom mesece Jn mesece hodil po Angliji in raziskoval njihovo deželo kot kakšen Karl May v svojih romanih. Pojasnil sem Ji, da me predvsem zanima London, promet, ceste ln
vsak dan dežuje!.. Angleška Kontrola je~zeio'Skspe:	čflZS^k^kakšno'pien^člšče" Zenska1 n|P videla’
dltlvna, v kovčke skoraj ne gleda, na vsak kos prtlja- da nameravam prenočiti v nekem študentskem hotelu,’
rumeno* kredo?^In“ko*1"!^	'nihče ».r Je "? "aJb°'J P°c*n1’-'"	* takoj naštela nekaj
S
Elektrarna Trbovlje izpolnila letni plan
Nadomcotiti lanski zaostanek in izpolniti še letos pootavljeml večji družbeni plan — pa to vseeno zmagali ln uspeli. V'noči otl IS. na 16. december so v trboveljski Elektrarni pred rokom izpolnili svojo družbeno ob-veso. Letni plan Je bil dosežen z 232 milijoni k\Vh, do konca leta pa bodo Število proizvedenih kilovatnih ur še povečali. V 11 mesecih je električna centrala porabila 356.262 ton premogovega prahu za proizvodnjo električne energije.
Dosežek družbenega plana v Elektrarni Je pomemb-DgJšt v toliko, ker je moral njen kolektiv prlstorltl še del plana lz lanskega lota, razen tega pa izpolniti še Wt|)i> družbeno obvezo kot lani.
,	------	------------- Je takoj naštela nekaj
zeio modernih in udobnih hotelov, v katerih stane prenocišCe brez večerje več kot dva tisoč dinarjev v na5» ™lutl- Potem mi Je začela pripovedovati o neki podobni ustanovi, kot je pri nas »Luna park«. Oči °? navdušenja, ko Je opisovala, kakšne občutke ima človek, kadar se vozi na »atomskem« vrtiljaku. Rila Je tako zgovorna (mogoče Je hotela Jeziti svojega moža, ki Je še vedno brskal po časopisu), da nisem prišel do nobenega vprašanja več,
VaKlh je trad.cij.V da sf lahko	^^1^«VaS° Xrt
s kakšnim predmetom rezerviraš prostor; če nekdo na zom prikimaval, primer pozabi prazno cigaretno škatlico na sedežu, se tjakaj zanesljivo ne bo nihče usedel. Običaj namreč tega ne dovoljuje.
Preden sem prispel v Dover, sem mislil, da bo tu
ne bo več gledal, kaj Imaš v prtljagi. H kontrole gre potnik naravnost na vlak in ta te kmalu odpelje v smeri proti Londonu.
V vlaku sta mi sedela nasproti starejša angleška zakonca. Ker Je sijalo sonce, Je ona ves čas vzdihovala: Oh, kako čudovito vreme! On se Je zatopil v svoj »Dally Telegraph« in podzavestno . prikimaval njenim vzklikom. Angleži Imajo pač to navado, da radi berejo in na vlakih so zelo tihi ln nihče ne mori
preden sem prispel v Dover, sem mislil, da bo tu samo nekaj hišic (Človek si predstavlja vse novo po navadi vedno preveč romantično), ko pa smo se z vlakom odpeljali, sem zagledal celo morje hiš. Zame bi ta množica hiš zadostovala tudi za London, ker bi potem laže našel svoj urad. — Pokrajina, skozi katero vozi vlak, Je zanimiva. Ce so v Franciji prevladovale krave, potem lahko v Angliji tem dodamo še velike črede ovac, saj Je znano, da imajo Angleži razen pet milijonov prašičev in deset milijonov krav tudi dvaindvajset milijonov ovc. To Jim je predvsem pripomoglo k temu, da se Je njihova tekstilna Industrija tako zelo razvila ln je kakovost angleških volnenih tkanin na zelo dobrem glasu. Angleška industrijska razvitost in neugodni podnebni pogoji so namreč potisnili kmetijstvo bolj v ozadje, vendar imajo posamezniki od poljedelstva ln živinoreje velike koristi, kajti zemlja Je last veleposestnikov. Omembe vredno Je tudi to, da tamkaj v pretežni meti goje sladkorno peso ln krompir In da Je pašnikov In travnikov petkrat več kot pa orne zemlje.
Ker sem z nekako negotovostjo pričakoval prihod
Proga Je držala mimo lepo urejenih farm s hme-uem. Tu Jn tam se Je pokazala kakšna podeželska hi-stca In kdaj pa kdaj smo se peljali mimo velikanskih sadovnjakov.
Ko smo se bližali postaji VICTORIA, se Je na vlaku vse razgibalo. Tisti, ki so prihajali v London prvič, so postajali nekoliko nervozni. Jaz si v takšni situaciji vedno rečem: — Kaj se boš vznemirjal, saj sl bil partizan —■ in skušam ohraniti mirno kri. Jezilo me Je namreč predvsem, da smo prišli v London tako . . . .n*sem ve* mogel telefonirati Študentski 'n i	naslov, kam bom šel prenočit.
. ala Y'£tor*a J© ena izmed največjih londonskih h°i Angleški nar se Je vljudno ln na kratko poslo-' 1** Ja* bil °l>a najraje rezerviral zase, da bi ml kako sc telefonira, toda človek mora vedno *n,ek Ponos In kazati sigurnost, češ, meni Je , K0 ;n ta,to poznano, ln nazadnje res vse najdeš m veš. — Velikanska postaja ima obilo peronov, gar-»fJi * /n,ormac,Js*<lh pisarn, bifejev, kioskov, zemljevidov ln voznih redov. Preko vsega tega Je razpeta velikanska streha. Človek med množico ljudi, k! govore najrazličnejše jezike sveta, skoraj pozabi nase ln na svoje drobne In velike skrbi. Dogodi se tl, da nehote položiš svojo prtljago na tla in začneš gledati
počiiui bolj sigurnega kot v Parizu. Morda zaradi tega, .eu 1 le angleški Jezik bolj razumljiv ln ml ni bilo treba spraševati, kako se po angleško reče garderoba.
'	pr“' Po vseh cestah, kolikor jih Je
mogoče videti, so se premikale nepregledne ko-'°“c a1Yi“7’ob,lov- Na cestnih križiščih so čakale cele f*1"" "a znamenje svetilke, ki oznanja dovoljen SIhv a, P X,k0 ce,te- Mlmo mene so postreSčkl nosili ’* ‘ke kevfke z raznobarvnimi etiketami raznih evropskih hotelov, stal sem ln gledal ves ta pisani svet
premika ‘n C“ano se m‘ le zdel°’ vse se to
#OI£fr. ml bUo nerodno v neznanem mestu Iskati in*«« .»‘^Si0V’ i Sem» s,e odIoEil' da bom telefoniral.
k?»aJ" na*e' na postaji celo vrsto telefonov,
tiknl mn«i li^ °„n?bene8i‘ človeka, ln z lahkoto bi takoj mogel klicati, če — če ne bi bilo to v Angliii 5” P''av,zaPrav, ni nobena zamotana zadeva, če si vsaj
ttuk mt«,timf0n ral‘ A,kLpa nlsl ,ega Se nlkoIi napravil (tu mislim na angleške telefone), potem se moraš
TrnSn« *a,*P,tl v velika okvirjena pravila — ln ko

Benov” vodno.?’ d* Je. trpba naJPrc.i vreči 4 kose po Sa?nret čr^P.I "°J n.at0 vzdlKnlti spalko In vrtHI ko Pse Jt|{ n»rnfn.vk	"f*0 pa Se 5tev»ke, ln končno
d?iieBčn*hni	ogla5l> potegniti Se enkrat ročko,
fhelo«^ i! ®IiSal samo naročnika, ki nervozno kliče »belo«!, on pa tvojega glasu sploh ne bo slikal — potem Šele lahko poskusiš srečo. Toda kje dobiti štiri pennyje. ln kakšen Je sploh ta denar? — Mertlal sem
SSi* želeni11 v"' k*iP	'BS
?ilŽe en, kova,lcl 7a telefon, in ko sem se vrnil
tako,ida*ffič2s,fiT.i«°8a	kot Štajerce! Je že
tako, da srečaš Štajerca na vseh irontinentlh in tu
žeVcelaV dtesUt!tJte|nU{l|U S<?	kot da Slovenca
?n	nisem sr,,Ea': eden je sta’ v kabini
K« V M pr0Ce* ‘Ccfnntranja svoilma tova-TiillSi* m.,5? Bgamo. * nezaupanjem prikimavala. Hll	1 fll' P? nekaJ minutah smo postali tova-
1« smo naslov prenočišča (tudi oni so šli v študentski camp), in kot skppina nam Je bilo prljet-P«b> ko-,kJ* le cesta, ki smo jo Iskali. nrMoCo',Fa e’ da r,nvck v Londonu peš nikamor ne pride. Tu se seveda lahko poslnžiš tal-dja (ki !e predrag), avtobusnih linij ali pa podzemeljske železnice.
(Dalje prihodnjič)
1 I
Stran.4
»ZASAVSKI tlDRlb
^tev. 81
19. HecemSsst 1959
{jytcs pfajvrOedu}
2e kar lep čas se nisem oglasil, kajne? Moča, moča, je kriva, da si nisem upal na plan. Zadnjič pa sem kljub ki.-emu vremenu šel na pot po preljubem Zasavju. Mahnil sem jo v Hrastnik. Znanec me je povabil na nogometno tekmo. Sicer nisem kdo ve kaj vnet čestilec žogobrcarskega športa, ker pa že iep čas nisem videl nogometa, sem privolil. Igrali sta hrastniški nogometni moštvi med seboj. Pričakoval sem fair igro, pa sem se salamensko uštel. Kar nenadoma so se fantje stepli med seboj, in da bi bilo še bolje, je še publika pričela pomagati. Ker imam zelo slabe izkušnje s podobnih žogobrcarskih srečanj, sem jo raje ucvrl domov. Menda me je nekdo spoznal, kajti razprostrl je obe roki in rekel: »Hop, Pepče, zdaj te pa imam, ne boš mi ušel!« Zaman sem se zvijal. Moral sem poslušati njegove prtežnge Povedal mi je, naj poučim nekega mesarja klavnice v Hrastniku, naj nikar ne otipava kosti na vajenčkih, ker je to z zakoni prepovedano.
In ker sem že ravno pri kosteh, naj povem, da sem si jih zadnjič močno polomil na stranski poti, ki gre iz Ker-šičeve ulice v Partizansko. Tista živa meja pa je takšna, da bi je bili umetniki veseli, saj bi našli zelo pisan motiv. Nič kaj veseli pa je niso prebivalci Žabjeka, Opekarne in drugih naselij, ki jo morajo venomer preklinjati, namreč živo mejo. še bolj pa pot. Ljudje so jo že večkrat popravili, zdaj pa bi bilo dobro, če bi jo tudi komunalci malo »poštimali«.
Se v Zagorje sem jo ravsnil, h Grčarju na malinovec, ker je tam zelo zelo dober. Postregli so me v veži, in ker je bilo ravno petnajstega, sem iz majhne sobe slišal divje žvrgolenje. Nekaj fantov se je šlo poskušnjo alkoholnih pijač. Ker so menda že toliko spili, da niso vedeli, čigavi so, so hoteli natakarico »natakniti« za en liter. Seveda se jim ni pustila. Kaj hujšega! Eden od druščine je začel preklinjati, psovati, da se je kar kadilo. Celo plačilno vrečko je privlekel na svetlo in zmagoslavno vihtel denar v roki.
Zdi se mi, da je tudi natakarica napak ravnala, ko se je spustiila v prerekanje. Mar bi skočila čez cesto in poklicala miličnike. Ti bi kmalu napravili potreben red.
Ko sem se zadnjič peljal iz trboveljske železniške postaje proti Trbovljam, me je vse minilo, celo veselje do življenja. Jama pri jami. vam rečem luža pri luži, nikogar pa ni, ki bi se lukenj usmilil, in jih zasul. Le tam pri. Sušniku so cesta.rjl nasuli nekaj gramoza, menda zaradi lepšega. Priznam. da so »e mi ljudje tega dela Trbovelj zelo zasmilili. Nekdo jim mora pomagati, drugače bodo postali hudi.
Ob premieri gledališkega aktiva Svobode-Center Trbovlje
Direktorjev rojstni dan
Zdrava ambicija, v zmagujočem socializmu najbolj zaželena lastnost, se rada sprevrže v ljubosumno čuvanje lastnega ugleda, v nagonsko zavarovanje svojega položaja s pomočjo maltretiranja podrejenih, s pomočjo diktature, s forsiranjem prijateljev ali celo s pritegnitvijo družinskih članov na odgovorne pozicije. Zdrava ambicija se zaradi neobvladanja položaja po regularni poti' izrodi v začaran krog lastne zaverovanosti, in vse ostale lastnosti oziroma na novo pridobljene napake so njena posledica. O ustvarjalnosti ni več duha ne sluha. Nekaj časa še delujejo zdrave sile urejenosti, dokler se bedno ne poraz-gube v puščavskem pesku nereda, dokler se končno ne združijo v močan podtalni tok, ki pridrvi na dan v novi obliki pravilne, zdrave ustvarjalne ambicije.
• Taka je idejna shema satire v treh dejanjih poljsikih pisateljev Skovvronskega in Slotwinskega: Direktorjev rojstni dan, ki ga je gledališka družina Svobode-Center v Trbovljah v režiji Francija Jarca uvrstila kot svojo tretjo abonmajsko predstavo.
Premiera, ki je bila v četrtek, 4. decembra v Delavskem domu, je nehote, a pogumno »držala življenju ogledalo« (Shakespeare). Režija Francija Jarca, ki ga doslej poznamo kot režiserja poglobljenih dram (Ana Christi, Molčeča usta), je bila odlično postavljena v prvih prizorih neme igre (za kar je imenovani režiser mojster), a se je žal delno izgubila v »spektaklu«, s katerim je delo skoro prenatrpano. — v pompu obtožb nepravilnosti so se izoblikovale po kvaliteti tri skupine igralcev.
V prvo lahko nesporno uvrstimo pisarniškega kurirja (Marijana Novaka), ki je vseskozi držal v drobni, fini igri ostarelega malega človeka; Karnovvsko (Štefi Šuštarjeva), ki je iz epizodne, obrobne in nehvaležne vloge iztisnila lik delavne, malce čudaške naineščen-ke, po celotnem občutju zoprne, a prikupne v doslednosti stalno enakih reakcij, obarvane z zagrizenostjo stare device, česar vsega v tekstu ni in je očitna zasluga igralke same. Končno se je uvrstila v to skupino tudi direktorjeva hči (Ivica Jarc), ki si je zamislila nepričakovano, a prepričljivo, tiho, uglajeno, fino igro mlade intelektualke — študentke, hčerke in ljubice, in le pri tem
zadnjem je bila nekoliko medla in nesproščena.
V drugo skupino moramo šteti tiste, ki so želi sicer največ priznanj, a je bila njihova naloga neprimerno lažja od onih prve skupine. Vodja oddelka (Tine Cvikl) je sicer ponekod preveč okostenelo, a v bistvu pravilno dojel in podal suženjsko klečeplazenje, ki preseda celo diktatorjem. Direktorjeva žena (Mica Bizjak) je prinesla največ komedijsko poudarjenega občutja; in končno direktor (Rado Cešnovar), ki je svojo vlogo že v prvem trenutku pripeljal do vrhunca ih pozneje ni našel način variiranja, kar je vlogi bolj škodilo, kot koristilo in delovalo utrujajoče.
Pred občinskim
praznikom NOV Litije
%
Obisk na Jelši nad Kostrevniško dolino
Vsakoletni občinski praznik NOV občine Litije, ki je bil postavljen na 24. december, v spomin na bitko na Tisju, ki je bila 24. decembra leta 1941, daje pobudo za obisk raznih zgodovinskih krajev iz časov NOV. To pot smo nedavni zimski dan obiskali Jelšo nad Kostrevniško dolino, oddaljeno dobro uro hoda od Litije.
Na Jelši je bil določen pred takratnim nameravanim napadom Stanetove II. štajerske grupe na Litijo skrivni sestanek, ki bi do-
Zgodovinsko ozadje bitke na Tisju, ki je bila ena izmed prvih večjih bojnih akcij v Zasavju in na slovenskem ozemlju, kjer so
V tretjo skupino so se uvrstili obetajoči inženir (Franci Stojs), direktorjev nečak (Tine Supar), ki je pridobil že dobršno mero potrebne odrske sproščenosti, in višji knjigovodja (Vili Ameršek).
Zasedba tajnice ni bila ravno primerna in je v režijskem konceptu zgrešena, saj je odpadla vsa tako ožigosana iamiliarnost, iz notranje potrebe pogojena koke-terija, značilno obvladanje celotnega položaja, in končno tudi prikupnost te hvaležne vloge.
Saržno je izpadla vloga glavnega direktorja (Tone Koren), ki je kljub priznanim kvalitetam to pot vezal le tekst in nič več. Oba inšpektorja pa sta bila preko dovoljenega — privatna. Nameščenke so odštatirale. Hiba režije so bile praznine v dogajanju, kar je razvodenilo ostrino satire. Komedija brez tempa je kot strgana vreča, skozi katero spolze efekti najboljših domislic in dopušča upadanje razpoloženja pri publiki.
In še nekaj: režiser nikakor ne bi smel dovoliti branja vloge, kjer to ni predpisano, pred publiko, saj potisne to publiko le v nekoliko preveč naiven položaj (pa brez zamere’). V celoti je bilo to vendarle uspelo delo s spodrsljaji, kar je še vedno boljše kot slabo delo brez spodrsljajev.
Scenski osnutek Ivice Jarčeve je bil zračen, moderen (čestitam!) in preračunan na igro, funkcionalno pa ne povsem izrabljen (grafikon na ogromni gramofonski plošči; detajl gramofona bi bilo mogoče vsebinsko poudariti).
Joža Zagorc
S šestico je ubjf divjega praši&f
Na področju lovske družine K*» ško se večkrat pojavljajo divji prašiči, in to zlasti v zimskih n*#» secih. Ob vsakem signalu se lov« omenjene družine hitro zbeirejo ill napravilo pogon na prašiče. Vsako leto jim je lovska sreča naklonjena, saj ustrelijo, ali pa »Falijo« po enega ali več. Letos je bila naklonjena lovska sreča lovcu Francu Preskarju. ki pravi takole:
Ko sem šel na pogon, sem bolj mislil na zajca kot pa na prašiča. Naenkrat so začeli psi preganjati divjad. Začelo je ropotati, in grozno ... Nekako 10 metrov pred menoj se je pojavil divji prašič, kateremu je sledil pes. Začel sem se umikati, prašič pa je vedno spreminjal smer, tako da sem imel občutek, da me namerava napasti. Pa to še ni bilo vse. Nenehno je odpiral dolgi gobec in ropotal z velikimi zobmi. Čeprav sem močan, se mi je zdelo, da bom obvisel na njegovih orjaških čekanih. Hitro sem odskočil in prašič je tekel mimo mene. Takrat sem se šele spomnil, da imam v rokah puško. Iz razdalje dobrih dveh metrov, sem pomeril, in sprožil. in zadel v veliko gmoto. Čeprav je vse to trajalo le nekaj trenutkov, se mi je takrat zdelo, da je to cela večnost. Kmalu nato so streljali tudi drugi. Takrat sem šele ugotovil, da je krogla ostala neizstreljena v puškini cevi, medtem ko so kroglice številke šest, ki so bile namenjene zajcu, poletele skozi puškino cev v zaplečje divjemu prašiču.
PrcFuč je tekel še nekaj sto metrov in mrtev obležal. Usmrtile so ga drobne kroglice, ki so večkrat prebile srce divjemu prašiču. To je verjetno edinstven primer, da je lovec ubil divjega prašiča na ta način.	«
Dedek Mraz prihaja
ločil podrobnosti za napad na ta- partizani prizadejali Švabom ob-kratno nemško utrjeno postojanko čutne izgube, je še vse premalo
To in ono iz hrostniške doline
raziskana in popularizirana.
Pri Bučarjevih na Tisju In
Litiji. Na sestanek so se odpravili komandant Stane Rozman ter sedanja generala Dušan Kveder in Peter Stante. Od litijske strani pa sta bila v imenu OF do- vedati. Zgovorna priča vseh teh
Koristen seminar.
m.	um.niji.wa	»	,	••	1 S" 1	1,
drugih sosednih hišah vedo doma- zaanji seji občinskega odbora Cini o bitki na Tisju še dosti po- SZDL v Hrastniku so sklenili.
ločena sedanji general Franc Poglajen - Kranjc in Franci Gorenc, eden izmed sedanjih vodilnih gra-
dogodkov je 75-letni domačin z Jelše, Bučar — Jože Berčon.
Do Jelše je danes možen dostop
nositi na ramenih do svojega# doma. Sedaj je samo še na Steklarni, da pospeši, pravza-da bodo pničeli sistematično ^rav da prične s to gradnjo.
Denarna sredstva za to po-
Spet se je zavrtelo pred občinah koordinirali. Najpra- bi nadalje bilo, če bi posa- Sestanek Je bil aoioCen v hiši
mezna večja podjetja prevzela Jožeta Berčona, po domače Ru-
nami leto dni, smo v mesecu decembru, mesecu obračuna
vilneje bi pač bulo, da bi delovni kolektivi in ostali pra- patronat
diteljev avto ceste Ljubljana — tudi z motornim vozilom. Pred dobrim četrtstoletjem so domačini zgradili cesto do svoje vasi Jelše iz doline Kostrevnice. Cesto so
vzgajati kader za vodstvo organizacije, predvsem za vodstvo vaških organizacij SZDL. Za vse novoizvoljene člane
trebno cesto so delno že zagotovljena.
nad šolami in jim pomagala pri opremljanju šolskih delavnic za praktičen pouk, pri opremi pionirskih
Carja na Jelši. Okolico Jelše je gradili s prostovoljnim delom na
že zavaroval oddelek Stanetovega pobudo Jožeta Brčona. V zadnjem
vsega našega dela, v mesecu znovali novoletno jelko skur veselja našiih malčkov, ki že paj z bližnjimi šolami, pio-
tedne in tedne pričakujejo nirsikimd odredi, mladinskimi  __ „„„	,	_	. .	.
dni, ko bo prišel mednje De- aktivi, otroškimi vrtci in in- krožkov, s športnimi rekviziti feh'hia".0'ortinu £“e*wdand jlslišer^prett^il«]^ izboljšanje dela “v organizaci-
*---- ---------- ----------------------	komune, in direktor litijske po- '-1
družnice Zavoda za soc. zavaro-
spremljevalca Slavka Zidanka, ki je bi) doma z Grbina pri Litiji. Njegovi starši so domovali v se-
dek Mraz.
Novoletno praznovanje zajema vedno večje število otrok. Dedek Mraz prihaja v šole, v ustanove in podjetja in
in knjigami. Prav prisrčno in spremljevalec komandanta Stanc
ta preživel tudi svojo mladost.
temati. Tak način praznovanja novoletnih praznikov bi koristno bi tudi bilo, če bi
bil najbolj priporočljiv, pri- naža vejja podjetja povabila nea na deisi so one ze izmene, srčen in tudi za otroke najbolj pionirje v svoje obratne in to- oba zastopnika litijske of Pogia-pravičen vsi otroci bodo te- varniške pr<X3tore, »im razka- “	---------------- *---------
kov, tajnikov in blagajnikov se bo v zimskih mesecih pripravil poučni seminar. Ta se-tl	m-nar bo velikega pomena za
?,^rnL^Vi!m u?_r!Sn± Pred” dSrfM VJl'toTdvo-
času so to cesto še izboljšali, tako da je sposobna za avtomobilski
tudi na domove. Prav bi bilo, daj veselo pričakovali prihod ,	.	.	’	.	..
k. ir»za.riLro np»Hifa Mraza T)rwr/wn>rti in . svoje stroje in proizvaiai
iah SZDL.
Vse priprave za odločilni sesta- vanje. Tovariš Jesenšek Je bi! že nek na Jelši so bile že izvedene, od prvih začetkov NOV sodelavec SK0 postajo. rO dolgem ca-
v of in Je skrbel za zvezo med kanru je komisija le odobrila štajerskim in dolenjskim ozem- gradnjo ceste k stanovanjskim
da bi letošnji prihod Dedka Mraza dobro organizirali in njegov prihod v posameznih
Dedka Mraza. Dogovorti in
koordinirano delo bodo goto-	. .	, ,	. , , .
vo rodili najboljši uspeh. Prav atro-,ev- prikaz’ kako lzdelu'e'
ni proces. Razkaz tovarniških
jen in Gorenc sta bila že na Tisju — tedaj pa so Nemci nenadoma napadli partizansko vojsko tekala skozi to samotno vas Jelšo.
rani hrastniške steklarne skončali nov dimnik. To pomeni, da ne bo več dolgo, ko bodo nova dvorana in nove steklarske peči začele obratovati. Nov dimnik je 6 m višji kot stari' in meri 76 metrov.
Praznovanje novoletne jel-ke. — Tudi letos bodo naj-
komandanta Staneta na bližnjem Tisju, pri Jelši in
Zmaga partizanov nad Nemci je mo to dn ono blago in pred- da,a Pobudo za vsakoletni občin-
a	^	čiri nveinilr VAV
tLek™nKsko”t,o lamrtinn vas^efša h^am nad železniško postajo mlajši državljani hrastniškega
v Hrastniku. Vsekakor bodo kraja praznovali novoletno volivci s tega terena ceste jelko. Občinski odbor SZDL je zelo veseli, saj jim v bodoče že pripravil praznični program.
Kličemo Dedka Mraza
še malo, pa ga bomo pozdravili z vsem njegovim pravljičnim spremstvom. Kot Dedek Mraz, pa imajo te dni polne roke dela tudi vsi tisti, ki bodo poskrbeli, da bo njegov prihod čimlepši, njegov obisk pa kar najtoplejši za mlado in staro. Popravili bodo slabo iz prejšnjih let in vnesli dosti novega, tako da bo letošnja novoletna jelka v Zasavju — kakor lahko sodimo po prvih sporočilih naših dopisnikov — zares lep praznik.
mete, bo v duhu naše šolske reforme; otroci naj se na živih, neposrednih primerih uče in pripravljajo na življenje, ki je pred njimi. Prav tako nudimo našim pionirjem, da si bodo lahko v čimvečjem številu ogledali javne prireditve.
ski praznik NOV.
— Tako se je vas Jelša s svojimi Libergi. — zavednimi domačini vpletla v zgodovino NOV ifi doprinesla svoj delež k naši zmagi in osvoboditvi.
'	(jž)
ne bo treba vseh bremen več
Živahnost naMlinšah
. V vse** občinah Zasavja so Življenje na Mlinšah se je cev je bila v letošnjem letu presaditvijo, spomladi, v raz-odborikfseHbod^povezah z zadn^e čase Precei razgibalo, zelo aktivna. Med drugim je nih časih, pa jdh bodo cepili
našimi delovnimi kolektivi in
tako zagotovili dobro izvedbo v novi šoli sestanka tega od- zanov z okupatorji, v Javor- zelo obogatilo, saj so vzgajali
Skoraj ne mine večer, da bi ne odkrila spominsko ploščo na na vse načine.
Tako bo predšolska mladina obdarovana na terenu, šolska pa po šolah. Tudi kulturne organizacije pripravljajo svoje sporede, tako da bo praznovanje kar najbolj pestro. Nekatera gospodarska podjetja in ustanove v kraju so že odobrile denarna sredstva, tako da bodo po možnosti obdarjeni vsi otroci. — Za izvedbo te lepe akcije je občinski odbor SZDL postavil močen pri-
imeli v kmetijski zadrugi ali kraju dveh težkih borb parti- Njihovo znanje se je letos Dravijalni odbor.
V razgovoru s predsednikom občinskega odbora za praznovanje novoletne jelke v Trbovljah, tov. Ivanom Sornom-Bojanom, smo zvedeli, da so priprave v Trbovljah že v polnem teku. Za čim boljšo izvedbo praznovanja skrbi enajst različnih odborov. Na prvi skupni seji je bilo navzočih preko 60 ljudi.
Letos v Trbovljah ne bodo postavili pravljičnega mesteca na prostem, pač pa bodo pred novoletnimi prazniki slavnostno uredili vse dvorane v mestu in šole v okolici, Tu bodo trgovska podjetja postavila tudi svoje paviljone, kjer bo moč dobiti darila za novoletno jelko po znižanih cenah, skozi vse praznične dni pa se bo po teh domovih in šolah zvrstila tudi cela vrsta kulturnih in zabavnih prireditev, ki jih bodo pripravili za otroke zlasti starejši. Kinematograf; bodo v tistih dneh predvajali izbrane mladinske filme brezplačno. Otroci bodo obiskali posamezna trboveljska podjetja.
Dedek Mraz pa bo letos nagradil vse šole s kolektivnimi darili. Izročil jim bo telovadno opremo, opremo za delavnice
• •
itd. Za vse šolarje bo pripravili tudi čajanke.
V načrtu so še obiski trboveljskih otrok v ljubljanskem novoletnem zabavišču in enotna obdaritev otrok v vseh .podjetjih,
Tudi vmanjosti Trbovelj bodo dalj za novoletne praznike primeren poudarek. Uredili bodo pravljično razsvetljavo itd.
-jak
letošnje novoletne jelke. Seveda bii bito prav, da tudi naša trgiovaka podjetij« ne pozabijo pripraviti dovoli bogate izbire blaga in raznih potrebščin, tako da bodo vsi zadovoljni. Veliko vlogo dn nalogo pa bodo pri praznovanju imele naše Svobode, naša prosvetna in druga društva, ki naj štore vse, kar je v njihovi moči, da bodo naši najmlajši državljani praznovali novoletno jelko prisrčno in topjo, tako da jim bo ostala v naj
Izobraževalno delo. — Program izobraževalnega dela v Hrastniku se razvija po na-
bora ali te organizacije. Imeli	ščici in v Kolovratu.	na šolskem	vrtu okoli 30 zele-
sfflo že gospodinjska tečaj in	Kmetijska zadruga	in Soči-	njadnic, in	na	pionirskem cve-
tečaj za konserviranje. Za	alisitična zveza sta dobro opra-	tlačnem vrtu. ki so ga . sami
zimske mesece pa je v načrtu	vili svojo nalogo pri jesenski	napravili pri novi šoli, okoli	Črtu. Člani	SZDL,	predvsem
še tečaj za šivanje in ročno	akciji za sejanje pšenice in	40 raznih vrst trajnic, dvolet-	pa mladina,	kažejo	veliko^ zadelo.	pripravili vse potrebno za vo- nih in enoletnih cvetic. Letos
Gasilci so Imeli pred krat-	litve prvih zadružnih svetov,	smo dobili	na	šolskem vrtu v
kina uspele orodne vaje, misli-	Zadruga je pred	kratkim	kooperaciji	s	kmetijsko za-
jo pa tudi na nakup motorne kupila motorno kosilnico, na- drugo na Mlinšah toplo gredo, brizgalne. Prosvetno društvo ročen pa ima tudi traktor.	Pionirji pa so tudi dobri .
utrjuje svoje vrste in misli na Pionirji so očistili in po- mladi tehniki in so bili lani se prebuja« ie bilo zelo dobro ureditev odra v dvorani za-	spraviili orodje, potem ko so	in letos nagrajeni od Kluba	obiskano v	obeh	dvoranan
družnega doma. Zdaj pa se	še ujeli sončen dan in posa-	mladih tehnikov. Pravkar so
pripravlja skupaj s pionirji in	dali v matičnjak pečke jablan-	v veliko veselje prejeli kot
nimanje za predavanja. Prvo predavanje tov. Toneta Seliškarja »Naši ljudje po svetu« kakor tudi drugo predavanj® prof. Letiniča »Arabski svet
Svobode I in Svobode II. Navzoči poslušalci so bili s pre-
mlatimo na slovesno proslavo lesnik in hrušk-drobnic; eno- nagrado v tekmovanju opre- davanii prav zadovoljni.
lepšem spominu in bodo veseli dneva republike. Zveza bor- letne divjake pa razredčili čakali na prihod novega leta.
Spletle so se prisrčne vezi
mo za tehnično delavnico.
R. V.
Dvorana počitniškega dopja zagorskih rudarjev na Izlakah
Direktor izlaSke tovarne je ob tej priliki izjavil, da bodo
je bila prejšnjo nedeljo zase- na Izlakah prihodnje leto prideva. Zboroval je sindikat čeli graditi tovarno porcelana uslužbencev Tovarne keramič- — da bo to stvaritev pridnih
nih izdelkov z Izlak.
Na obrazih delavcev in usluž-
rok današnjega kolektiva tovarne, kar vse pa bo bogata
Mladini več ljubezni
Pred kratkim je bil na Vid- mena prosvetni delavci dn le mu občni zbor Društva prija- upravni odbor? teljev mladine, katerega se je Toda kljub slabi udeležbi je bencev pa je bilo pred začet- dediščina bodoči — prihajajoči udeležilo le malo ljubiteljev bila razprava živahna in to kom zborovanja opaziti, da še generaciji. Od veselja in zado-mladine. Človek se nehote za-	zato, ker so bili na občnem	nekaj pričakujejo. In res —	voijstva žareče	pionirje je v
misli, ali na Vidmu, kjer je	zboru pravi ljubitelji mladine,	pionirski odred z Mlinš je čut-	toplih besedah	imenoval »pri-
najmočnejša nepopolna osnov-	Razpravi ja/ld so o telovadnem	sto prikorakal z godbo na čelu	jateljčke tovarne« in postavil,
na šola v občini, kamor hodi	igrišču, ki ga šola nima. Z	v dvorano in izvajal pred	da je delavstvo	tovarne srečno
preko 200 otrok, res ni nobe-	razširitvijo nepopolne v popol-	zbranimi točko za točko svo-
nega izmed staršev oziroma	no osnovno šolo, se bo težnja	j ega kulturnega sporeda.
po igrišču še povečala. Dru-
drugih, ki bi pomagali izboljšati življenjske pogoje otrok štvo prijateljev mladine je ter jih vzgajati. Ali naj res mnenja, da se čimprej zago-
Navdušenje delavcev se je
izvajal pred da je delavstvo tovarne srečno in ginjeno nad tem lepim obiskom
Utihnil je korak in vesela
™° **■»»»»», .voj. r,- tojj. M gM.I«-	TX^ieZ“k£a.
Iz Litije in okolice
vadno igrišče, katerega bo tre- delo v tovarni nanašajočo se ba tudi lepo urediti. Prostori izvirno popevko v zabavnem naj bodo v bližini šole, tako tonu.
Novoletna Jelka v litijski oblini.
—	Kakor vsako leto. bodo tudi letos pripravil novoletno Jelico. Da bi bila Izvedba enotna, kakor tudi obdaritve, Je odbor zaprosil vsa podjetja, da pošljejo vsa sredstva v Litijo. Tako bi Dedek Mraz lahko obiskal prav vse šole in obdaril otroke. Vsaka šola bo pripravila kratek kulturni program.
Nekatere kraje, kot na primer Knetievnleo. Šmartno, Gabrovko ln »tango, pa bo obiskalo Mestno lutkovno gledališče iz Ljubljane.
Sava Je zopet odrezala Senožeti od Jevnice, — Zopet Je Sava za-lila desni breg proda med Senožetmi in Jevnico. Zato ne morejo delavci in šolarji a vlakom proti LJaiSUanl in Litiji. Spomladi ne bo več te ovire, ker bodo ljudje tatorai že lahko šli preko visečega mostu, ki ga grade. Na vsaki strani Save ie stoje visoki betonski stebri, na katerih bo visel most. Del« bo še precej, saj bo »leoro gotovo treba napraviti pre-leo nižjega deka sveta nasip.
Ko bodo ljudje hodili brez skrbi tz službe, brez bojazni, da mogoče ■Bradi nenadno narasle Save ne bodo mogli Iti preko ni e domov
—	saj bodo šil po mostu preko
Sava — bodo šele doumeli, da velike žrtve niso bile zaatonl in Jim bo le žal, da mostu že niso napravili prej.	M-	v-
JOSPODINJSKI KOLEDAR 19»9 založbi Centralnega zavoda za Bde k gospodinjstva v LJub-je te dni izšel Gospodinjski Ifl&S. Koledar Je graUčno
da ne bi skrajšali telovadne ure zaradi oddaljenosti. To lepo opremljen in skrbno urejen novo igrišče pa naj ne bi
ter vsebinsko bogat. Iz vprašalnega lista, ki Je koledarju priložen, je razvidno, da sta razpisani dv,e
služilo le šolski mladini, temveč tudi pošolski, ki nima na
nagradni anketi, prva v zvezi z levem bregu Save mesta Vd-
vprašaintm listom, druga pa glede dem-Krško, razen na bazenu STWJ^8p-SSttr?,M nobenega primernega Igrišča,
vezani brošuri.
V koledarju Je mnogo koristnega gradiva in poučnega ter zanimivega branj«. Med posamezne
vanje v * dvdrani, nadaljevalo se je delo občnega zbora. V Ko se je navdušenje poleglo, presti odhajajočih in v dvo-
so se zvrstili nagovori pred- ran} ™tah* PQ ]e. ?a?wM ta sednika sindikata, direktorja mi6n^ dogodek nevbrmvo res-tovame m zastopnika šole n co: prihaja,oči mladi rod ce-Mlinše. V teh toplih, prisrčnih V* M,e ustvarjajočih rok svo-", . . v\,	’ „j„„„ . •„ jih očetov in mater, bratov m
besedah ,e bdo povedano, da ,e sester _ ^	fc. sg borg
za boljšo bodočnost nas vseh.
1. G.
te pol ure obiska spletlo trdno vez med delavstvom tovarne Prihodnje leto nameravajo ’n pionirji mlinške šole.
na Vidmu graditi okrog 75 novih stanovanj. Društvo prija-
mesece so vključeni jedilniki, teljev mladine postavlja zahtevo, da naj investitor ne pozabi na pirimer na otroška
igrišča.
Sčasoma pa bo treba mi-
na to sledi nad 20 strani receptov. Tekstni del obsega razne članke in razprave izpod peresa naših najvidnejših strokovnjakov, /.lasti članke o vzgoji, zdravstvu, družbenih vprašanjih, gospodinj-
Imenovali so šolo po pisatelju Ivanu Cankarju
stvu in gospodinjskem delu, do- šiiti tudi na gradnjo novega mačem gospodinjstvu, tehničnih ntroškeon vntrn pripomočkih v gospodinjstvu, le-	°	*	,,
posloviu itd. Omenimo le nekaj Na občnem zboru so se odlo-
člankov, n pr. razpravo dr. Jože- £j]j da bodo še vnaprej na ro-“	%anek“ M^e- diiteljskih sestankih, ki so zelo
novanjskih skupnosti, dobro obiskani, razna vzgojna
ta Potrča za drnž šideve c
dr. Sonjo Kukovec Dva nova za- predavanja, kona Itd Zelo lepo Je napisan daljftl prispevek1 dr. Božene Mer-ljekove-Lušlekv »Drobni pomenki odgovorna naloga, saj bo mo-z mladimi bralkami«. Precej je , OTaIm(,™n kratkem času tudi vzgojnih člankov, n. pr. »Naš ialv soiazmemo Klancem času
Pred novim odborom je
otrok Je trmast«,
,, ... pr. .. »Tončka
Je pripraviti vse potrebno za iz-
strah«, »Zakaj otrok laže« in po- vedbo praznovanja novoletne dobno.
V gospodinjskem koledarju leto 1959 je za
Gradivo je premišljeno izbrano ter dobro pretehtano in bodo bralci
in naročniki veseli prijetnega In r.p,n(.nimi s1aičilicam:< zanimivega branja v dolgih zim- c™tniltll Slaščicam., sklh večerih.
jelke. Predvidevajo, da bi vsakega alnekaja P11^1 tovarno celuloze to papirja pripravili otroški sejem, ki bo bogato zatožen z raznimi
V Hrastniku sta po novem dve osnovni šoli. Občinski ljudski odbor je osnovno šolo na rudniku imenoval po heroju Rajku, osnovna šola v centru in bivša nižja gimnazija pa je dobila ime po pisatelju Ivanu Cankarju. To častno imenovanje je šola slovesno razglasila s posebno slavnostjo. Za 40. obletnico Cankarjeve smrti je sodelovala šola na posebni javni proslavi, ki sta jo za hrastniško občin,stvo priredili obe Svobodi. Celotna šola pa je imela še svojo akademijo. Med ubranimi točkami, ki so jih na klavirju, violini, čelu in klarinetih predvajali učenci glasbene šole, so dijaki recitirali odlomke iz Cankarjevih del, posebno ti-
stih, k j, govorijo o Cankarjevi »enajsti šoli pod mostom«, o šol-‘ ski učenosti in o krivicah tedaj prizadevanjih »ponižan.im in razžaljenim«. V obeh šolskih stavbah so učenci z učitelji in profesorji priredili tudi razstavi Cankarjevega književnega ustvarjanja in slik, ki pričajo na Cankarjevo dobo.
Počaščeni, da je dobila šola Cankarjevo Ime, so se šlj, zastopniki pionirskega odreda in šolske skupnosti zahvalit občinskemu ljudskemu odboru in njegovemu predsedniku tov. Stane, tu Brečku, pozdravno pismo pa so pisali tudi tov. Lidiji Sent-jurc, ki je že vsa leta pokroviteljica pionirskega odreda na Soli.
Uredimo Valvasorjev Bogenšperk
Ob glavni cesti, ki drži Iz Idtlje In sosednjega Šmartnega proti Temeniškl dolini In ima nato priključek na avtocesto Ljubljana— Zagreb, stoji znani staroslavni Valvasorjev grad Bogenšperk. Tega obiskujejo mnogi radovedni izletniki, ki poznajo Valvasorja In njegovo pomembno delo za zgodovino slovenskega naroda. Valvasor je bil eden izmed prvih zgodovinarjev na našem ozemlju, ki je napisal okrog 20 knjig, med njimi tudi štiri zajetne knjige z naslovom SLAVA VOJVODINE KRANJSKE (leta l««9*-
Valvasorjev grad na Bogcnšperku je Se dosti dobro ohranjen-V njem je dovolj prostoru, ki bi sc dal izrabiti za ureditev turističnih sob. Na eni izmed sej litijskega turističnega društva s° o tem že razpravljali in s« navzoči predstavniki delovnih kolektivov izrekli pripravljenost, da bi sodelovali pri ureditvi i*“ letniških prostorov na Bogenšperku.
Zdaj urejajo Valvasorjevo delovno sobo, ki je v stolpu desnega sprednjega vogala. Ta soba ima štiri značilne podpori*® stebre. Za Valvasorja je bila ta soba obložena s tapetanil ** prešanega jelenovega usnja, na njih pa vtisnjeni cvetlični ornamenti v zlatem In srebrnem tisku. V času nemirnih dni ob osvoboditvi so nekateri nruvidevni okoličani potrgali te dragne*1*® tapete in jih odnesli domov za predpražnike ali preproge. gradu imajo zdaj le še dva manjša kosa nekdanjih znameniti tapet.	.
Ko so v zadnjem času prebelili stene v Valvasorjevi deiovn sobi, so se pokazali značilni okraski, o katerih so strokovnjak Izrekli, da so stilizirani listi akantusa. Ta ugotovitev ustvari® domnevo, da je sedanji Valvasorjev Bogenšperk nastal v 51 * stoletju. — Na gradu Bogenšperk je imel slavni zgodovin®^
im«1
Valvasor prvo založniško središče v našem Zasavju, tu J®
tudi tiskarno In bakroreznieo. Prav zato Je Bogenšperk Izhodiš kulture na našem ozemlju ln mu Je treba 'posvetiti vso skrb. * bi ga čimprej uredili In s tem preprečili njegovo razpadanj®-
(J*)
tor. Sl
19. decembra 19f3
»ZASAVSKI TEDNIK
Stran S ■
(Peta stran
Med vrstami po svetu - Med vrstami po svetu
•	Šoferji in pešci v Franciji morajo v bodoče ra-Cunati z večjimi kaznimi v primeru prometnih prekrškov. Nova uredba, ki je začela veljati pred kratkim določa za pešce, ki bodo prekoračili cesto izven »žebljev«, ki označujejo prehod, kazen od 300 do 3.000 frankov. Šoferji, ki bodo vozili v pijanosti, lahko računajo z zaporom do enega leta in denarno kaznijo od 50.000 do 500.000 frankov. Šofer, ki bo pobegnil s kraja nesreče, bo kaznovan z isto kaznijo. Za prekoračenje dovoljene brzine, neupoštevanje prednosti ali rdeče luči na križiščih, bo kazen v bodoče znašala do 50 tisoč frankov, f
•	Te dni so prvič prodali na Javni dražbi rokopis ameriškega pisatelja Ernesta Hemingwaya. Gre za rokopis bikoborske povesti »Death in the Aftemoon« (Smrt popoldne), ki obsega 285 z roko pisanih in 18 tipkanih strani s številnimi korekturami. Neka new-yorŠka založba je plačala za rokopis 13.000 dolarjev, torej skoraj 50 dolarjev za stran. Takšne cene niso dosegli niti Goethejevi rokopisi, ki so jih pred kratkim prodali na dražbi v Zahodni Nemčiji. Sveženj njegovih rokopisov so prodali za borih 60 mark.
9 Interpol Je izdal tiralico za 52-letnim bivšim nemškim profesorjem Ludwigom Zendom, ki bi moral te dni nastopiti kazen enega leta zapora zaradi klevetanja in sramotenja Zidov. Tik pred nastopom kazni je Zende nenadoma brez sledu izginil iz Zahodne Nemčije.
•	Medicinski strokovnjaki so ražličnega mnenja glede doze alkohola, ki jo brez škode prenese organizem voznika za avtomobilskim krmilom. Bristolski strokovnjaki so ugotovili, da se človekova budnost zmanjšuje v nasprotnem razmerju z dozo alkohola v
krvi in da ni meje, pod katero bi se vpliv alkohola izgubil.
Poskuse so delali na štiridesetih prostovljclh, ki so jim dali različne doze razredčenega čistega alkohola. Pri vseh, ne glede na dozo, je popustila budnost, večinoma so silili na napačno stran ceste. Kot edino rešitev omenjajo, naj rahlo alkoholizirani voznik krmari vozilo zelo počasi, Če že ni drugega izhoda in mora v takem stanju sesti za krmilo. Alkohol Je pri poskusih v glavnem enako vplival na ljudi različnih starosti, marsikaj pa je bilo odvisno tudi od osebnih značilnosti tega ali onega voznika. Prostodušni ljudje so po določeni dozi alkohola vozili večinoma tako kot prej, vase zaprti vozniki pa so večali ali manjšali hitrost vendar so zagrešili na poskusnem aparatu manj napak kot tisti iz/prve skupine.
9 Deset tisoči danskih mladeničev so pred nedavnim doživeli največje presenečenje v svojem življenju. Zvedeli so. da je njihov priljubljeni pisatelj Tom Hill, avtor številnih knjig o ameriškem trapperju Daya\ Crocketu, v resnici 65-letna Kopenhagenčanka. Večina bralcev knjig o Davyu Crocketu, katerih naklada Je že presegla milijonsko mejo, si je avtorja predstavljala kot robatega moža z divjega Zahoda, ki je v preriji doživel celo vrsto pustolovščin in je iz svojih lastnih Izkušenj opisovali življenje Crocketa. Knjige o njem se v zadnjem času niso pojavljale samo na Danskem kot najbolj brana literatura. Tiskali so jih tudi v Skandinaviji, Nemčiji. Italiji, in Franciji. Ta čas so potekali že razgovori o izdaji teh knjig v angleško govorečih deželah.
Gospa Karen Bruns pa je časnikarjem na nedavni tiskovni konferenci odkrila presenetljivo resnico, da
se za imenom Tom Hill ne skriva nihče drug, kakor ona sama. Pred časom so Jo njeni ameriški prijatelji opozorili na priljubljenost Davya Crocketa, ki je postal nekakšen »Old Shatterhand« ameriških mladih deklet Kmalu zatem je sama odpotovala v Ameriko, kjer je prelistala vso obstoječo literaturo o Davyu Crocketu. Ko se je vrnila v Kopenhagen, je pod psevdonimom Tom Hill pričela pisati zanimive in napete zgodbe, katerih glavni junak je bil omenjeni Američan. Od tistega časa je izšlo 12 knjig o Davyu Crocketu, nekaj pa jih je še v tisku. »Svojega junaka sem naredila tako priljubljenega,« je dejala gospa Bruns, »da se ukvarjam z mislijo, ali naj ne bi napisala biografijo o Davyu Crocketu tokrat za odrasle.«
FILM — FILM — FILM — FILM
Henri Vemeuil Je začel te dni snemati film »Veliki poglavar«, najnovejši film popularnega in neumornega komika Fernandla. Ideja za fabulo tega filma so vzeli iz znamenite novele 0’Henryja »Ocena Rdečega poglavarja«, ki je bila že filmana v nekem ameriškem omnibusnem filmu. V »Velikem poglavarju igra Fer-nandel avtomehanika, ki se odloči, da ukrade sina nekega ameriškega milijonarja, ki je prišel kot turist v Francijo. No, ta deček je pravi zlikavec in prisili Fernandla, da poskuša vse, da bi ga umiril in igra celo Indijanskega poglavarja.
• Po vsem sodeč bodo že v začetku novega leta začeli v Indiji snemati film »Salambo« po istoimenskem romanu Gustava Flauberta, V glavni vlogi bo nastopil Gregory Pečk, medtem ko nosilka naslovne vloge Še niso izbrali, pričakujejo pa, da bo to Sophia Loren.
9 Sen ena holywoodska družba Je ponudila Brigitti Bardot nastop v naslovni vlogi. Gre za film »Lolita«, ki ga nameravajo posneti po isto imenskem romanu ameriškega pisatelja, ruskega porekla, Vladimira Ma-bokokova. ki je najbolj brana knjiga leta v Ameriki. Partner Brigitte Bardot naj bi bil Maurice Chevalier.
9 Yul Brvnner bo začel snemati film v lastni produkciji. morda tudi v režiji — »Nabab«. Poročajo tudi, da bo po vsem sodeč Ana Magnani v kratkem nastopila v glavni vlogi v francoskem filmu »Divna Julija«. Pred to so baje nameravali dati to vlogo francoski igralki Danielle Darrieux.
Z občinske konference Sveta Svobod v Vždmu-Krškem
Važno je tudi delo odborov
Poročila poslu&ajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 18.00, 16.00, 17.00 in 19.80 v radijskem dnevniku ter ob 22.05. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih ln sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 18.30. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddaja »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00’
NEDELJA, 21. decembra
7.35 Igra pihalna godba JLA, 8.00 Mladinska igra — Pino Vatovec-Srečanje pri potoku, 10.00 Se pomnite. tovariši. . . Jevrem Popovič: Daleč od rodnega kraja, 10.30 »Iz domače skrinje« (prenos javne glasbene oddaje). 13.30 Za našo vas, 16.40 Vedri zvoki, 13.46 Klavir in violina. 20.00 Jugoslovanski orkestri, ansambli in solisti pred mikrofonom Radia Ljubljana.
PONEDELJEK, 28 decembra
9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja, 9.20 Poje ibor JLA p. v. Slobodana Krstiča. 9.40 Havajske me-
lodije z ansamblom Donny Ste-wart, 11.00 Vinko Žganec:	Dve
medjimurski, 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tone Snoj: Peter. 12.25 v narodnem tonu. 12.45 Poje Jelka Cveteiar, 13.30 Čestitke za dan JLA, 14.35 Z zabavnimi melodijami v dobro voljo, 17.10 Popevke tega tedna, 20.00 Pesmi o naši Armadi in partizanske pesmi.
TOREK, 23. decembra
8.25 Ritmična harmonika, 9.45 Igrajo Zadovoljni Kranjci, 10.45 Za dom ln iene, 1.1.00 Popevke na tekočem traku, lil.36 Oddaja za otroke, 12.25 Na lovu za mičnimi melodijami. 13.30 Poje ln igra grupa Dalmatincev, 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike, 15.40 Humoreska tega tedna — Peter Kar-vaš: Osebnost, 17.00 Od melodije do melodije. 20.00 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko.
SREDA, 24. decembra
9.16 Poslušajmo Kmečko godbo, 9.40 Pet minut za novo pesmico — Narodna: Zima je prišla, 10.10 Pojte z nami, 12.45 Gorenjski vokalni
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 19.—22. decembra Ital. fitm »Branim svojo ljubezen«: 23.-25- decembra ital. film »Zena rineva«; 26.-29. decembra barvni kinoekopski film »Sakra-menska frklja«.
Kino »Svoboda - Trbovlje II«: 19.—22. decembra jug. film »V soboto zvečer«: v nedeljo dop. ob 10. uri matineja amer. filma »Tajnosti zapuščenega vrta«; 26.—29. decembra ital. film »Bele noči«. V nedeljo, 28. dec. dop. ob 10. uri matineja franc, barv. filma »V vrtincu Himalaje«.
Kino »Zasavje« v Trbovljah: 20,—22. dec. ameriški film »Tujec Je klical«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 19.15; v nedeljo ob 3. uri popoldne za mladino. V ponedeljek samo ob 18. uri.
Kino »Partisan« v Sevnici: 20. in 21. decembra amer. film »Mirni človek«; 27. in 28. decembra amer. fim Mo* iz Kolorada«.
NOGOMETNA SEKCIJA ŠD »RUPARJA« V TRBOVLJAH
obveiča vse svoje člane in simpatizerje, da bo redni
LETNI OBČNI zbor
te podružnice v torek, 23. decembra 1958 ob 17. uri v domu ŠD »Rudarja« v Trbovljah.	ODBOR
OBVESTILO
Obveščamo vse komitente in ostalo občinstvo, ki ima poslovne stike s Komunalno banko Trbovlje, da se z dnem 22. XII. 1958 spremeni naziv in operativna Številka. Nov naziv in operativna številka Je: KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA, PODRUŽNICA TRBOVLJE 600-714.
RAZPIS
šolski odbor Industrijske rudarske šole Trbovlje
razpisuje delovno mesto za:
1.	RAČUNOVODJO
Pogoj: srednja strokovna izobrazba.
2.	STRUGARJA za šolsko delavnico
Pogoj: kvalificirani strugar s 5-letno prakso.
Plača po pravilniku o plačah delavcev in uslužbencev šole. Stanovanja ni na razpolago.
Prošnje z opisom dosedanjih delovnih mest pošljite do 31. 12. 1958 na naslov: Industrijska rudarska šola, Trbovlje.
VSEM PODJETJEM, URADOM IN USTANOVAM NA OBMOČJU OBČINE TRBOVLJE
Glede na odlok CK ZKJ z dne 29. 10. 1958 o razmerjih med velikostjo zastav, emblem in napisa na zastavi Zveze komunistov Jugoslavije, naročamo vsem zgoraj navedenim, da najpozneje do 31. 12. 1958 zamenjajo sedanje partijske zastave z novimi.
Ker je citirani odlok izdan zaradi enotnosti vseh zastav, in ker mora biti uveljavljen najkasneje do 1. januarja 1959, prosimo podjetja, urade in ustanove, da sporoče potrebe po partijskih zastavah občinskemu komiteju ZKS najpozneje do 20. decembra 1958.
Naročilo zastav naj se sporoča pismeno. V naročilu naj podjetja, uradi in ustandve navedejo točno število zastav, ki Jih želijo kupiti ter njih velikost.
Občinski komite bo preko prosvetnega servisa v Ljubljani naročil ustrezno število zastav, zato prosimo, da se strogo pridržujete roka 20. 12. 1958. Po tem roku bodo morala podjetja sama poskrbeti za zastave.
Istočasno naročamo vsem podjetjem, ustanovam in uradom, da izločijo vse državne in republiške zastave, ki so zaradi dežja in sonca obledele ter kvarijo ugled in slovesnost
praznikov.
Apeliramo na hišne svete, da prav tako zamenjajo izrabljene zastave.
Naročilo nc»ih državnih in republiških zastav naj izvršijo podjetja sama.
Občinski komite ZKS, Trbovlje
kvintet, 13.30 Priredbe Straussovih melodij za klavir, 14.35 Novoletne čestitke, 15.40 Novost na knjižni polici — James Jones: Od tod do večnosti, 17.10 Sestanek ob petih, 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije, 18.45 Razgovori . o mednarodnih vprašanjih.
ČETRTEK, 25 decembra
9.00 Igrajo majhni zabavni ansambli, 10.10 Nastopa mladinski tamburaškl orkester p. v. Matka Sijaikoviča. 10.30 Za staro in mlado, 11.30 Oddaja za cicibane. 12.25 Pisan glasbeni spored. 13.55 Priredbe ljudskih pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 15.40 Na platnu smo videli, 16.00 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe, 18.00 Četrtkova reportaža — Z. Kržišnik: Rigalni plug na Goriškem. 18.45 Radijska univerza — Dr. Jože Potrč: Ob 40-letnici Zveze komunistov Jugoslavije. 20.00 Četrtkov .večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 26. decembra
9.40 Pet minut za novo pesmico —J. Kuhar: Dedek Mraz, 9.45 Igra
trio Bardorfer, 11.00 Za dom in žene, 11.10 Popevke se vrstijo, 12.00 Slovenske narodne poje Branka Strgar, spremlja Avgust Stanko, 12.45 Igra trio Dorka Skobemeta, 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Valček gre na dolgo pot, 15.40 Iz svetovne književnosti — Roger Vallland: Zakon, 17.25 Modemi ritmi. 18.10 Umetne ln narodne pesmi poje moški zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja, 20.00 Vesela godala, 20.15 Tedenski zu-nanje-poltttčni pregled.
SOBOTA, 27. DECEMBRA
8.30 Marjan Kozina: Baletna suita, 9.30 Ritmi in melodije, 11.45 Pionirski tednik, 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja, 13.30 Igra Pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča, 14.15 Športna reportaža — Evgen Bergant: Štirje z jekleno voljo, 15.40 S knjižnega trga, 16.30 Novoletne glasbene čestitke, 17.25 Godala v ritmu. 18.00 Jezikovni pogovori, 18.35 Plešoče tipke, 13.45 Okno v svet: Po svobodnih afriških deželah, 20.00 Pokaži, kaj znaš (Prenos javne oddaje).

NE ZAVRZI SVINJSKE KOŽE
nHKSKi
Ufi
K0TCKSU!
MLADI SVET štev. 9
Spet je izšla nova številka MLADEGA SVETA, revije za družinsko in družbeno vzgojo. Mnogo staršev in vzgojiteljev prebira ta časopis in najde v njem v vsaki številki obilo vzgojnih nasvetov in odgovorov na najrazličnejša vprašanja o rasti otrojca in mladega človeka, o medsebojnih odnosih v družin,} in o vključevanju posameznikov in cele družine v družbeno življenje.
V 9. številki prinaša Mladi svet pozdravno piemo tov. Tita II. nacionalnemu kongresu za zaščito otrok. V tem pismu
MALI OGLASI Za spomlad Iščem v najem manjše posestvo blizu kakšne postaje od Hrastnika do Brežic. — Poljšak, upok.. Hote-mež, Radeče.
PRODAMO 4 rabljene peči, štedilnik TOBI in pisalno mizo.
Komunalna banka Trbovlje.
PREKLIC
Preklicujem besede, izrečene proti Alojziji Lukančič, Nasipi 9. — Anton Železnik, Trbovlje, Nasipi 9.
Ob smrti naše drage žene ln mame
MARIJE PETRETIC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja, sedanjim in bivšim sosedom.
Enako tudi dr. Južničev!, primariju dr. Virgilu Krasniku in dr. Ivkl Krasnikov! ter strežnemu osebju trboveljske bolnišnice za vso skrb v času njene bolezni.
Družina Petretlčeva
ZAHVALA
V 58. letu starosti smo nepričakovano izgubili našega dobrega moža, očeta ln starega očeta
MARTINA KEZMANA,
1	upokojenca
Ob težki Izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Pečku tn bolničarju Marenčiču za veliko skrb, ki sta Jo izkazala pokojniku. Prav tako velja naša posebna zahvala sosedom Marenčlč, Mežnarlč, Glogovšek ln Lubšlna za požrtvovalno prijateljsko pomoč, društvu upokojencev ln odboru RK Dobova, sindikalni organizaciji železniške delavnice Dobova, osnovni organizaciji SZDL, ZK ln godbi. Nadalje se zahvaljujemo tov. Vandalu za poslovilne besede pri odprtem grobu ln vsem, ki so ga spremili na poslednjo pot ln nam ustno ali pismeno Izrekli sožalje.
Za Ul Joči: žena Neža, sin Martin z ženo Roziko in hčerkama Irmo in Liljano, brata Anton ln Franc z družinama, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo.
Dobova. Cerknica, Zagreb, Montana (USA), 16. 12. 1958.
ZAHVALA
Ob sTnrtl naše drage nepozabne mame
PAVLE ŠELEVŠEK, roj. Skoberne, se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili na njeni zadnji poti. Ji darovali vence ln cvetje, ter nam Izrekli ustno sožalje. Posebno se še zahvaljujemo zdravnikom In strežnemu osebju ženskega Internata oddelka za vso skrb |n nego, ki so Jo nudili po-kolnlcl.
Žalujoči mož, sin ln hčerka z
možem ter oatalo sorodstvo.
poziva tovariš' Tito predvsem komune, naj napnejo vse sile za zgraditev planiranega šolskega prostora, kajti prav to je najbolj pereče vprašanje pri šolski vzgoji otrok, zlasti v mestih in industrijskih središčih, kjer imamo celo po 3—4 dnevne šolske izmene.
Tudi tov. Vida Tomšičeva piše o tem kongresu. Njen prispevek bo pojasnil marsikatero vprašanje o zaščiti družine in otroka.
Prof. Franc Strmečnik piše o svetovnonazorski. rasti mladega človeka in se pomudi ob tem zelo važnem vprašanju — ob Dnevniku dvanajstletne pa se bodo marsikateri starš; zamislili na tem, kaj sploh vedo o svojem doraščajočem otroku. Nadalje piše prof. Pavel Kunaver o Zimskih izletih in daje nasvete vsem, ki organizirajo take izlete. .
Najzanimivejši del te revije je gotovo Pomenek s starši. Tu najdemo številne koristne nasvete. Helena Puharjeva nadaljuje pouk o spolnem življenju in se ustavlja to pot predvsem pri dečkih.
List je zelo zaniimlv za starše in ostale, zato vsem, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja, toplo priporočamo, da se na-roče na revijo MLADI SVET. Revija se naroči pri upravi Mladega sveta, Ljubljana, Miklošičeva 16-11.
Šahovsko sindikalno
PRVENSTVO LRS
Na dan republike je na Bledu 10 moštev zaključilo šahovsko sindikalno prvenstvo LRS. Tega tekmovanja se je udeležila tudi 6-članska ekipa rudnika Trbovlje In je med 7 finalisti častno dosegla 5. mesto. Iz Trbovelj so se te tekme udeležili šahisti Škrbec, Frece, Rugel, Opresnlk, Borštnik in Ovnič.
Po končanem prvenstvu so šahisti odigrali še brzotumlr, ki se ga je udeležilo 39 igralcev. Razdelili so se v 6 skupin. Prvaka v svoji skupini sta postala tudi Škrbec in Rugel in se tako nepričakovano uvrstila med najboljše. V finalu je Rugel nadaljeval z odlično igro in tako na brzotumlrju dosegel 2. mesto.
Obveščamo vse ljubitelje šaha v Trbovljah, da bo občni zbor šahovske sekcije Rudarja v četrtek, 18. decembra ob 18.30 — Prijatelji šaha, vabljeni!	(n)
POPRAVEK
V štev. 48-49 našega lista z dne , 28. p. m. smo prinesli na tretji oz. šesti strani članek pod naslovom UTRIP PRESTOLNICE. Konec tega sestavka pa nam je tiskarski škrat na 6. strani izmaličil in izpustil zaključek zadnjega stavka in izpustil tudi avtorja članka, tov. Branka Djukiča, Konec zadnjega odstavka v tem članku se pravilno glasi;
»V glavnem mestu naše republike je še mnogo vprašanj, ki jih bo treba rešiti (predvsem vprašanje stanovanj, notranjega prometa, preskrbo, elektr. energije itd.), da bi mesto res postalo takšno, kakršno mora biti, a 2 razvojem socialistične Jugoslavije in njenim nadaljnjim napredkom bo tudi Beograd zasijal v vsej svoji lepoti.«
Uredništvo
Na občinski konferenci Sveta Svobod in prosvetnih društev Vi-dem-Krško, so kritično pregledali delo posameznih društev in ugotovili, da so bila nekatera društva bolj, druga manj aktivna.
Na področju občine deluje DPD »Svoboda« in pet prosvetnih društev, v katerih sta skupno povezana 402 člena, v pretekli sezoni so izvedli skupaj 43 raznih prireditev in 27 predavanj.
Pri DPD »Svoboda« je bila najbolj aktivna dramska sekcija, kjer je vključenih 91 odraslih in 45 pionirjev. Skupno so naštudirali 6 dramskih del. V pevsko-glas-beni sekciji je 54 članov, ki so povezani v pevskem zboru, vokalnem oktetu in salonskem orkestru »Viktor Parma«. Tudi folklorna sekcija je imela več samostojnih nastopov. Razen tega so bila na odru DPD »Svoboda« razne prireditve tujih in sosednjih igralskih in pevskih ansamblov. V goste so prihajali člani celjskega gledališča, člani ljubljanske Opere, Avsenikov in Sepetov kvintet, Beneški fantje ter španska umetnika Pepita Perez ip Monolo Mon-tez. V bodoče bo moralo to društvo posvetiti več skrbi politični vzgoji članov, če hoče, da bo njihov uspeh še večji.
Prosvetno društvo »Tine Kožanc« z Dol ima težave zaradi pomanjkanja prostorov, zato upravičeno razmišljajo, prav tako kotvna Raki in na Velikem Trnu, o gradnji prosvetnega doma. Toda kljub teinu so bili aktivni, in to najbolj dramska sekcija. Hvale vredno Je, da so v svoje vrste pritegnili delavce, čeprav pravijo, da imajo prav to delo ovira, ker ti delajo v izmenah.
Prosvetno društvo v Leskovcu ima razen DPD »Svobode« Videm-KrŠko liaboljše pogoje za dobro delo, saj ima veliko in lepo dvorano, ki pa v celoti ne služi svojemu namenu. V celem letu so naštudirali le eno dramsko delo, medtem ko je pevski zbor tu in tam nastopil na kakšni proslavi. Poleglega so pripravili tudi več predavanj, pozabili pa so že več let pobrati Članarino, razen tega že od junija meseca njihova knjižnica ne deluje. Vse kaže, da bo to društvo v prihodnji sezoni zopet zaživelo kot nekdaj, saj so na zadnjem občnem zboru izbrali dober odbor.	/
V	Velikem Podlogu bo lahko prosvetno društvo svojo dejavnost poživilo, kajti po dolgih letih bodo lahko zopet uporabljali svojo dvorano, ki jo Je doslej imelo v najemu gradbeno podjetje.
VPRAŠANJE KNJIŽIC JE TREBA REŠITI
V	vseh društvih je skupaj 3.490 knjLg, ki so bile Izposojene 9.200 krat. Iz tega sledi, da so knjižnice prešibke. Za primer navedimo Zdole, ki imajo le okrog 200 knjig, Rako, ki ima samo 117 knjig, itd. Zato se je konferenca odločila, da je treba knjižnicam posvetiti vso skrb. Občinskem
ljudskem odboru bodo predlagali* da ustanovi občinsko knjižnico, v katero bodo pritegnili vse knjige terena, na to pa jih bodo po nekaj sto posojali knjižnicam. Po mesecih bodo knjige zopet zamenjali. Občinska knjižnica naj bo proračunska ustanova, kateri je treba zagotoviti sredstva za nakup knjig in za stalnega knjižničarja. Na ta način bo prišlo vprašanje knjižnic z dnevnega reda, kajti vsem prosvetnim društvom bo omogočena redna menjava knjig, ki jih bodo lahko posojali bralcem. Število knjig pa nameravajo povečati tudi z nabiralno akcijo pri ljudeh, obenem pa se bodo obrnili tudi na sindikalne podružnice s prošnjo, da odstopijo knjige občinski knjižnici in jih tako marsikje rešijo propada.
OBČINSKO TEKMOVANJE
NAJ SPODBUJA K DELU
V okviru tretjega občinskega praznika je občinski svet Svobod pripravil razne prireditve, ki so bile v sklopu občinskega tekmovanja prosvetnih društev in Svobod. Pozivu so se odzvale tri dramske skupine, in sicer iz Vid-ma-Krškega, Zdol in Leskovca, medtem ko so od pevcev nastopali ie iz Vidma-Krškega, odpovedali pa so Leskovčani in Zdo-lani. Ker so takšna tekmovanja vezana tudi na denarne nagrade, ki pritegnejo tekmovalce, bo občinska zveza Svobod organizirala vsako leto taka tekmovanja in skušala vključiti čimveč ekip. Po vsej verjetnosti , bo tekmovanja razširila tudi na folklorne sekcije.
Vsa prosvetna društva so posvetila veliko skrb tudi potujočemu kinu, ki jih tedensko enkrat obišče. Skrbijo za propagando in zagotavljajo čimvečji obisk. S programom predstav pa niso v celoti zadovoljni. Nujno je, da se Izbor filmov poveča. Ker je v zalogi le malo število filmov za ozki trak, so na konferenci izrazili željo, da temu vprašanju distribucije filmov posvetijo vso skrb in izdelajo čimveč filmov, ki bodo kvalitetni in vzgojno vplivali na obiskovalce. Ker so po nekaterih vaseh že tretje leto redne tedenske kino predstave v zimskih mesecih, se dogaja, da so prisiljeni gledati iste filme po dvakrat.
ČESTITKA IZ JLA
Vsem ustanovam, delovnim kolektivom, bralcem navšega lista, uredništvu in upravi »Zasavskega tednika«, vsem domačim in sorodnikom ter vsemu delovnemu ljudstvu k uspešni izgradnji socializma želijo
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO!
Franc PUtaver. Vinko Gašperin, Miha Lepšina in Milan Račič, V. P. 7350/4, Surdulica. Srbija.
REŠITEV NAGRADNEGA MAGIČNEGA KVADRATA IZ ŠTEVILKE 48-49
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje' iz predzadnje številke »Zasavskega tednika« se glasi (vodoravno in navpično): 1. RAK, 2. ADA, 3. KAD.
Žreb je prisodil nagrado za rešitev naše uganke Mariji TOMAŽ, učenki 5a razr. osemletne šole v Žalcu, pošta Šempeter v Savinjski dolini (postaja). Knjižno darilo ji bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčna hvala.	Uredništvo.
NOVA NAGRADNA SKRIVALNICA ZA PIONIRJE
Dragi pionirji! — Ce boste spodnje tri stavke počasi prebrali in besede v njih drugo za drugo skrbno zlogovali, potem boste v vsakem stavku našli skrito po eno pijačo, ki jih pionirji radi pijete.	'	,
1.	Glej, tamle kopljejo mladinci jarek za vaški vodovod.
2.	Mamica, tale mali novec jz srebra «em danes zjutraj našel na cesti.
3.	Za tjstimle hribom je velika vas.
Ce boste v teh stavkih- našli tri različne pijače, ki jih radi pijete, nam jih sporočite po pošti ali drugače na naše uredništvi do nedelje, 28. decembra opoldne. Za pravilno rešitev imamo pripravljeno 1 lepo knjižno nagrado, ki jo bomo podelili po določitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave!
Uredništvo
Hada so hidaCi (indica
RESNIČNA ZGODBA IZ STARIH TRBOVELJ
Bilo je pred silvestrovanjem v neki zasavski vasi blizu Trbovelj. Mnogo let je že od tega. Kakor povsod, je bila tudi v tej vasi stiska za denar.' Toda tudi tu je bilo nekaj brihtnih glav, ki go vedele, kako se najlaže in najhitreje pride do njega — samo korajže je treba. Zbrali so se pri krojaču Urhu, premišljali, se odločili in se zopet skesali. Toda denar! Komu ob lepem kupčku ne poskoči srce? Tudi naše prijatelje je nazadnje premagal pohlep po denarju in odločili so se: na Silvestrov večer ob polnoči bodo poklicali »Ober-mana« in zahtevali od njega denar! Tisti večer je ta mož baje radodaren.
Ko je doma vsak zase še enkrat premislil svoj sklep — mu je kar nekaj zagomazelo po hrbtu ... Strah je bilo vsakogar. Toda beseda je beseda! Preveč bi bilo treba požreti očitkov zaradi strahopetnosti. In bojazljiv noče biti nihče.
Kar prehitro je prišlo Silvestrovo. Zbrali so se v Urhovi delavnici. Urh je bil ta večer zelo važna oseba, saj je imel mož »kolomon« in sklenili so, da se bo on v imenu vseh pogajal nocoj s hudičem.
Pogovor ta večer kar ni hotel teči kot navadno, čeprav je Urh vsakemu postregel s tepkovcem in »ta kratkim«. Bolj ko se je kazalec na uri pomikal proti polnoči, bolj jim je neka neznana groza stiskala grlo. Seveda je v takem položaju vsakdo »junaško« molčal. Vsi so se namreč spomnili rajnkega Matevža, ki je šel v »ris« po denar (na križpotju se napravi krog z eno leto staro leskovo palico, da hudoba ne more do človeka). Poklical je s »kolomonom« hudiča, nazaj spraviti ga pa ni znal. Od jeze mu je vrag dal tako klofuto, da je od takrat dalje Matevž nosil zapotegnjeno čeljust. Danes bi temu seveda drugače rekli: Matevža je od strahu zadela kap! Toda kaj, če Urh le ni dovolj mojstra za to opravilo in če bi hudič tudi našim firbcem razdelil klofute...
Bilo je nekaj minut pred dvanajsto uro ponoči. Urh je sedel za mizo in si okoli vratu nadel črno štolo. Kje jo je staknil, ne vem. Iz izbe so že prej odstranili vse, kar je bilo »svetega«, ker drugače hudič v'tako sobo ne upa — pa tudi njegove zamere so se vsi bali. Pride pa baje k tebi v takšni podobi, v kakršni si ga želiš. Naši znanci so si ga želeli videti v podobi mladega fanta.
Polnoči! Oh, groza in strašno kesanje vseh navzočih zemljanov! Urh se je s tresočim glasom pokrižal, izpustil besedico »Amen« in pričel: »O, Oberman.. « Takrat pa je potrkalo na sobna vrata! Nič več ni bral Urh iz »kolomona« in tudi ostali ga niso več poslušali: kakor hitro so lahko požirala mala okna, tako hitro so poskakali drug za drugim na zlato svobodo, v sneg — nihče ni hotel biti zadnji!
Urh se tisto noč ni vrnil domov. Sele ob belem dnevu je bil prepričan, da ga hudič več ne čaka v zasedi.
Tiste dni potem so po celi vasi govorili samo o tem dogodku: čisto malo je manjkalo, pa bi hudič stopil v sobo! Potrkal je že! Samo mladi Janko, ki je komaj čakal na predpust, se je malo drugače muzah Strašno mu je bilo žal in skrbelo ga je, če bo namesto denarja skupil on pogubno klofuto! Zato je zadnji trenutek tvegal vse: potrkal je sam z nogo po vratih! Ker so bili vsi tako zaverovani v svoj posel, Janka seveda nihče ni opazil. Sedel je pri peči ob vratih, napravil svoje in potem kajpak takoj skočil skozi okno...
Te svoje skrivnosti pa dolgo ni upal razodeti nikomur. Njegova Jerica ga je namreč tudi brez denarja rada vzela...
m
SPiJON
številka 10
— Preden vam povem, zakaj smo vas poklicali, dragi inoj Marcel, zamrmra monsieur Yves Magre, šef protiobveščevalne službe — vam moram pojasniti, kaj se je pravzaprav zgodilo!
Marcel Badri je bil na dopustu na Škotskem, ko je dobil brzojavko, naj se takoj vrne y Pariz.
— Vi veste — je nadaljeval Magre — da je neposredno pred vašim odhodom izginil dokument »Silence«, ki je bil pravzaprav ključ naših najpomembnejših šifer. Imeli smo srečo! Tatvina je bila takoj opažena in naša mreža hitro našla krivca. Na žalost vam moram povedati, da je to Jean Christian!
— Jean Christian? se začudi mladi Badri. — šel oddelka v ministrstvu? Toda jaz sem ga videl v Rue de Capucini!
— Razumljivo, ker ga niso aretirali! Čakamo, da nas popelje tudi do ostalih sokrivcev. Včeraj smo slišali — njegov telefon je pou nadzorstvom —-I la ga danes db lb čaka v čaje de la Paix tudi znamenita »številka deset«. Njemu mu ra predati ukradeni do-kunie, .
— On vas ne pozna, pa boste vi z inšpektorjem Lavalom prav tako v iej Kavarni — naualjujt V ves Magre. — Izvedli boste dve stvari...
—	. . . dokopal do dokumenta in odkril, kdo je »številka deset«
— je vpadel Marcel Badri.
—	Tako jel — zadovoijno pomane z rokami šef. — Imate nekoliko ur časa, da vse pripravite in zberete ljudi, ki jih potrebujete?
Badri in Leval sta sedela v kavarni že več kot dobre pol ure pred šestnajsto. Ob 16. in tri minute je vstopil Jean Christian in se&el za inaio mizo, i.x katero je že sedel starejši človek z naočniki. Badri in Leval sta brezbrižno zamenjala mesti in sedla za mizo v Jeanovi bližini.
Človek z naočniki je bral časopis in ni niti pogledal prišleca.
Cristian je naročil kavo. Natakar je bil hiter. Poleg kave je prinesel tudi pecivo, ki pa ga je Christian pustil nedotaknjenega. Gledal je napeto proti vratom kavarne, kakor da bi nekoga pričakoval.
—	»Številka deset« je gotovo nenapadalen mož — reče tiho Lavel. Badri pokima v znamenj?, da soglaša z njim.
Ta čas je vstopila v kavarno lepa plavolaska, s škatlo v rokah. Čeprav je bilo prostih dovolj miz, je vprašala Christiana, če Je še prostor pri njegovi mizi. Ko je pokimal, se je usedela.
Stari gospod je vzdignil glavo, pozdravil dekle in začel kramljati. Christian je nervozno bobnal po mizi.
Po nekaj minutah je	gospod poklical natakarja in plačal.
Plavolaskina škatla je zdrknila na tla in Christian se je naglo pri-^ pogrni. Ko se je vzravnal, je imel obraz rdeč, vendar nasmejan. Dekle se je zahvalila in vzdignila, za njo je vstal še stari gospod.
Christian je prav tako plačal. Natakar mu Je vrnil bankovec za pet slo iraiiKov, Cii.. i an pa v/.e. plašč in hitro zapustil lokal.
—	Prokleto, Badri — razdraženo zakolne Laval. — Videti je, da je ta trenutek Christian nekomu predal dokumente. Toda komu? Jaz grem za starim, Duvala, ki čaka zunaj, bomo po<slali za plavolasko, vi pa pazite na Christiana! Toda hitro!
Dvignil se je in pohitel proti izhodu.
Marcel Badri je prav tako vstal, nato pa se je opotekel. Laval ga ni videl, ker je bil že pri vratih. Nekoliko ljudi je obkrožilo Marcela, ki se je držal z rokama za čelo, naslonjen na mizo.
—	vbde! — je mrmral. — Vode in limone.
Nekdo je poklica! natakarja, ki je prinesel vodo in limono.
Badri ga je hvaležno pogledal. — Ali me lahko spravite do recepcije? Spet imam napad.
Natakar ga je prijel okoli pasu in ga spravil v recepcijo.
šef protiobveščevalne službe Magre se je razdražen sprehajal po svoji sobi. Ob njegovi delovni mizi sta sedela Lavel in Duval, bleda in nerazpoložena.
Plavolaska je jokala. Stari gospod se je tresel in pretil. Nihče se ni oziral nanju.
—	Odpeljite jih, ie nenadoma vzkliknil Magre. — Dovolj ml je tega cirkusa.
Ko je ostal sam z Lavelom m Duvalom se je spet razhudil.
— Posebej za to sem poklical Badrija iz škotske, da z vami, Laval, opravi to komplicirano aretacijo, vi pa mi pripeljete neko dekle «n starca or. Katerih	ničesar našli. Po vsem sodeč, pa
nimata nobene zveze s Christianom. Po naključju sta sedela za isto mizo v kavarni! Christiana in »številke deset« pa ni!
—	Christiana lahko aretiramo ob vsakem času — zamomlja Laval. — Imamo mnogo materiala, ki ga obtožuje, toda... priznam . . . zamudili pa smo priložnost, da ujamemo tudi njegovega sodelavca! Sploh pa ne vem ničesar, kje je osUl Marcel Badri.
V tem času so se odprla vrata in v sobo je vstopil Marcel Badri. Za seboj je vlekel natakarja iz kavarne.
—	Evo sokrivca! spregovori slavnostno. — Njemu je Christian predal dokumente »Silence«.
Laval ga je opazoval odprtih ust. Magre tudi.
—	Pri tem človeku sem našel tudi tale bankovec za tisoč frankov — reče Marcel in pokaže nekoliko odebeljen tisočak. —
To sta v resnici dva zlepljena bankovca, med njima pa je bil na tankem papirju prepisan dokument »Silence«. Naravno, bankdvec mu je izročil Christian.
Magre zgrabi bankovec in previdno izvleče dokument.
— Glej! — vzklikne, tu je tudi popis ostalih špijonov. Kakšen plen! Bravo Marcel!
Nenadoma se je umiril.
— Kako -te. za vrača, urišli na misel, da je Christian predal dokumente natakarju. Laval mi je pripovedoval, da sta bila videti kot sokrivca plavolaska in starec.
— To je res, — potrdi Marcel — toda prav Lavalu se moram zahvaliti, da sem posumil v natakarja.
— Ne razumem — počasi reče Lavel.
— VI ste mi rekli — nadaljuje Marcel — da je »številka deset« gotovo nenapadalen možak, kajne? In kdo je manj nenapadalen od natakarja v kavarni?	ROGER DUFRESNE
» skok lep?
Klical je šestkratni
begunec
»Če hočete napraviti dober članek, odpotujte z vlakom s postaje Viktorija v Londonu ob devetih zjutraj. Pridite v Boulogne. Ko boste izstopili iz čolna, pojdite mimo obalne železniške postaje in stopajte v mesto po poti, po kateri bo vozila večina avtomobilov. Znašli se boste v ulici Victor Hugo. Ko boste tam, vam bo neki človek povedal nekaj, kar bo zanimalo ves svet...«
Pred kratkim je ta skrivnostni telefonski klic iznenadil angleškega reporter j a Anthon,y a Bnowna. Brown je s svojim fotoreporterjem Leonom Josefoin res zapustil na ukazani način London, ne da bi vedel, kdo mu je telefoniral im koga bo videl. In ko je prišel, je bil britanski reporter lepo začuden, ko S e med množico turistov nenadoma srečal — britanskega Arsena Lupima.
To je Alfred George Hindes, k; ga iščejo vse policije sveta. Hindes je star 41 let im je bil obsojen kot soudeleženec prti kraji nakita, vrednega štirideset milijonov frankov. Šestkrat mu je uspelo pobegniti iz zaporov.
Brown se je točno držal dobljenih instrukcij, toda ves čas se mu je zdelo, da ntu nekdo sledi, verjetno z nalogo, da opozori anonimno osebo, ki je telefonirala, če bi opazil, da časnikarja spremljajo policaji.
Ko je prišel iz Boulogne, je šel točno po označeni poti in se v obalni železniški postaji iz oči v očj, srečal s človekom, ki ga že dolga leta išče Scotland Yard in mednarodna policija Interpol.
Iz teme je nenadoma stopil pred Browma neki neznani človek in rekel: »Ste vi od »Daidy Maila«?« Brown in Josef sta se legitimirala, in potem je Hindes začel govoriti:
»Sedaj me bo britanska policija zelo težko spravila za rešetke, ker me ne bodo mogli iskati. Za mano bo prišla žena z otroki im, pričel bom z novim življenjem.
Potem je zloglasni vlomilec nadaljeval:
»Za ta sestanek se nisem maskirni kot običajmo. in ne biilo bi dobro, če me fotografirate v obraz. Morda vas bo presenetilo, ker sem se hotel srečati z vami.«
Za trenutek je dal roko v žep svojega dežnega plašča im privlekel na dan neke papirje.
»Prosim, da vzamete te dokumente, da jih preberete 'in. jih, če želite, objavite.
Izročil mu je štirj na drobno popisane 1 liste s pisalnim strojem.
V teh listinah je Hindes ponavljal svojo trditev, ko je omenjal tudi v svojih pismih policiji, da je pri napadu na draguljarno v bližimi Tontenheima leta 1953, ko so tatovi odnesli nakit v vrednosti 38.000 funtov šterlingov, popolnoma nedolžen.
Zaradi te tatvine so Hindesa kot soudeleženca, obsodili na 12 let zapora. Po svojem šestem pobegu iz jetnišnice v Jelmsfordu, letos 1. junija, je živel Hindes najprej na Irskem, potem pa deset dni v Londonu, od koder je odpotoval v francosko obmorsko mestece Boulogne ob Atlantskem oceanu.
— Pred kratkim so Francozi kupili na licitaciji v Londonu rokopis govora kralja Ludovi-ka XVI., ki je zelo zanimiv dokument iz zgodovine francoske revolucije. Ludovik XVI. je imel govor, ki je v tem rokopisu, 23. junija 1789 v skupščini tretjega oklica, pred revolucijo — potem, ko se je tretji sklic zaklel, da se ne razide, dokler Francija ne dobi svoje ustave. Kralj se je ob tem skliceval na svoje kraljevske paragrafe in izjavil, da se bo teh poslužil, če ga tretji sklic zapusti. Tretji sklic na katerega vodstvu je bil Mira-beau, se je postavil po robu in energično odbil svoj razpust.
— Lovske družine v Gorskem Kotoru, v Vrbovškem, De-licah in še ponekod, so pripravile pohode nad volkove, ki so se pojavili v velikih množinah. Nedavno so člani lovskega društva iz Vrbovškega ubili štiri volkove. To zimo bodo pripravili več akcij proti volkovom, ki v tem kraju prizadejalo veliko škodo, tako kme-
Begunec je odpeljal nato oba britanska reporterja v majhno restavracijo v ulici Victorja Hugoja. Medtem ko so pili aperitiv, je Hindes dejal, da se je v zaporu naučil francosko in nemško, in da je popolnoma po nedolžnem obsojen, ker bj, gotovo ne bil tako siromašen, če bi »nalovil« toliko denarja, kot mu očita policija.
»Z afero v Tontenheimu sploh nisem bil povezan in bom, če bo treba, posvetil vsa leta svojega življenja, ki so mi še preostala, da dokažem, da sem nedolžen,« je zatrjeval britanski Areer.e Lupin.
»In načrti?« ga je vprašal reporter.
Hindes je odgovoril: »Skrbno sem proučeval zakone ekstfadi-cije, ki veljajo med Veliko Britanijo . in ostalim;, državami. Iščem državo, kamor bj lahko šel, ne da bi bil v neprestanem strahu pred policijo.«
Nenadoma se je iz pristanišča zaslišal prodoren pisk ladijske sirene. Hindes je takoj nehal govoriti, pogledal' na uro in rekei' »Cas je, da grem.«
Brownu ni uspelo, da b; ga zadržal. Izgubil se je med množico turistov, ki so ta deževni dan popolnoma prekrili ulico Victorja Hugoja.
tom kot samim loviščem * uničevanjem srnjadi.
— V »Oceanariju« v Marine-landu (Florida) se je morski pes iz družine morskih tigrov polegel s pomočjo carskega reza. To je vsekakor prvi porod take vrste pr; teh grabež-ljivcih v ujetništvu. Carskega reza so se morali postu žiti zaradi hude obolelosti psice in je bila tik pred poginom.
— Čeprav ima Finska veliko število trgovskih ladij, se je njena celotna tonaža poslednji čas precej zmanjšala. Konec oktobra so imeli na Finskem 547 ladij s skupno tonažo 769.505 bruto ton. To je za 7.500 ton manj kot v začetku preteklega leta.
— Thebe Dazzi so izbrali za ^najboljšo ženo Italije«. Lepota pri tej izbiri n; igrala nobene vloge. Žirija, ki je ocenjevala značaj in ostale vrline žena, se je med 60.000 kandidatkami odločila za Dazzijero. Nova miss je dobila za nagrado štirj milijone lir.
OP VSEPOVSOD
Krištof Dimač
IL DEL - STAMBEDA V BABJEM POTOKU Po povesti Jacka Londona Riše I. Spitaler
37.
Dimač je s sekiro v roki odšel in pripravil količe, ki naj bi služili za vogelnike. Neka nejasna in vendar radostna zavest, ki jo zbuja v človeku posest, ga je navdajala. Zdelo se mu je, da ni treba drugega kot pristopiti k Yoy, jo prijeti za roke in reči: »Pojdi!«
Take misli so mu rojile po glavi, ko je opazil nekaj, kar mu je za nekaj časa povsem pregnalo razmišljanje o gospostvu nad belimi nogami mlade ženske.
Na robu dolinice se je svetilo obeljeno drevo, vogelni mejnik. Sel je po strugi potoka okoli širokega, konjski podkvi podobnega ovinka, in spoznal, da sta oba potoka le en sam.
38.
Dimač se je napotil nazaj proti malemu taborišču. Cok je pravkar končal z izpiranjem prve ponve peska in ga obsul z besedami, ko ga je zagledal.
»►Dimač, terno smo zadeli!« je zaklical in mahal s ponvijo. »Pojdi no pogledat! Zlata kot blata! Samo tukaj ga je za dve sto dolarjev, če kaj vem.«
Dimač je malomarno pogledal zlato zrnje, si pri ognju nalil skodelico kave in sedel. Yoy je takoj začutila, da nekaj ni prav. Vprašujoče je gledala v Dimača.
Cok pa, ki ni opazil v vedenju svojega tovariša ničesar sumljivega, je bil razočaran, ker sc tovariš hotel tako veseliti, kakor je pričakoval.
39.
Dimač je posrebal kavo, preden je odgovoril. »Cok, ali ve#, zakaj sta naša zlatonosna deleža podobna Panamskemu prekopu?«
»Ne, tega pa že ne vem.«
»Zato, ker je vzhodni konec Panamskega prekopa vzhodno od zahodnega konca. To je vse!«
»Le naprej,« je dejal Cok. »Do sedaj ne vidim, kako boš to izpeljal.«
»Na kratko rečeno, Cok, ti si osvojil dve parceli na velikem, podkvastem ovinku.-
Cok je položil ponev z zlatim prahom v sneg in vstal. »Nadaljuj!« je rekel. »Ali hočeš reči, da nimava ničesar, Dimač?«	_
»Se več! Dobila sva deset'čevljev manj kot nič...«
f-------------------- ------------------------------------------
PUSTOLOVŠČINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X
Ae/etff p lase
LOUISE PLOTZEK
Nekega aprilskega jutra leta 1941 je v Gabrielinem stanovanju pozvonil telefon:
— V Parizu je že precej toplo. Kaj če bi šli na posestvo? Samo ne pozabite obleč; »zeleni plašč«!
Konec aprila je Gabriela v spremstvu Plerra in preskrbljena z vsemi potrebnimi objavami in dovolilnicami krenila na svoje posestvo. Komaj je izstopila iz vozila, ko ji je prišel naproti »car« in ona dva kirurga, ki ju je srečala pri dr. Sotieru. Takoj sta se lotila posla. Po dveh dneh je Gabriela postala rdečelasa Louise Plotzek, rojena 20. decembra 1915 leta na Dunaju, po poklicu zasebna tajnica, neomožena in s stalnim krajem bi-< vanja v Berlinu . .. Tako je vsaj bilo zapisano v njenem potnem listu, ki ga ji je dal Pierre skupaj z dvema kovčkoma dunajske izdelave in škatlo za klobuke neke znane berlinske tvrdke.
Louise Plotzek je ostala sama v novem stanovanju. Rekli »o ji, naj čaka ...
25- maia ob šestih zjutraj se je pred velikimi železnimi vrati hiše ustavila neka siva limuzina. To je bil nemški vojaški .voz. Iz nlega ie skočil narednik
_
zloglasne feldiandermerije. Naglo je odprl vrata nekemu stasitemu nemškemu častniku, nosilcu Železnega križa ..
Gabrielo je obšel paničen stdah... Ali je mogoče, da so izvohali? Verjetno je Gestapo zvedel, da dela za »Drugi biro«.
Na vrata je potrkalo. Gabrielo je še imela toliko poguma, da ie rekla:
— Svobodno ...
Glej, še eno iznenadenje! Pri vratih je stal Pierre. Bil je v uniformi nemškega kapetana ■.. Nekoliko hipov kasneje se je Gabriela v spremstvu »treh Nemcev« vozila proti severu. Na poti so jih ustavljale številne nemške patrulje, toda Pierre ie kazal tako važen obraz, da so jih Nemci spoštljivo pozdravljali in dajali potrebna obvestila.
V Luksemburgu se je vozilo ustavilo pred poslopjem, pred katerim je stal nemški stražar. Kapetan ga vpraša:
— Kako daleč je do Treva? Kakšna je pot?
— Pojdite po poti 201/215, gospod kapetan. Tako bo najbolje.
Ko so prišli v Čassel, je Gabriela slučajno nogledala na registrsko tablico na
vozilu. Brala je: WH 201/215, Piere se je smejal:
-— Zareg. deteče. vaši rojstni podatki so nam vsepovsod služili za geslo.
Nekoliko dni zatem se je Gabriela znašla na dunajski železniški postaji. Počakala le. da se je množica ljudi razkropila. potem pa se je počasi napotila proti izhodu. Tudi tu jo le čakalo presenečenje. S smehom na licu io ie čakal Ladislav Krnek:
— Danes je dvajseti december, gospodična Plotzek!... Vso srečo za rojstni dan! Vse ie bilo torej v redu.
V SLUŽBI SOVRAŽNIKA
Krnek je imel na Dunaju zelo koristno delo — delal je v neki vojaški tiskarni. To mu je omogočilo, da si je nabral precejšnje zaloge papirja in ostalega tiskarskega materiala. Na drugi strani, bil je lastnik najrazličnejših kolekcij službenih obrazcev in pečatov. Končno le neke nedelje odšel službeno v poslopje, kjer 1e bil sedež vojaškega komandanta za dunajsko oblast.
Louise Plotzek se le hitro znašla na Dunaju. Krnpk ji je bil nenavadno dobro
v pomoč. Poiskal jj je stanovanje v Do-rotheastrasse. Nemške oblasti so sodile, da so stanovalci tiste hiše zelo vdani režimu. Medtem so stanovali tu ljudje, ki so bili aktivni sodelavci francoske obveščevalne službe. Krnek je imel dobro zvezo z nekim častnikom nemške ,-kon-traobveščevalne službe, ki je delal v
poslopju štaba, kie-r je bilo nekoč avstrijsko vojno ministrstvo. S pomočjo tega častnika le Krneku uspelo zriniti Louiso Plotzek kot tajnico v generalštab.
Začelo se je na star, preizkušen način. Brž ko je prišla Gabriela v službo, so ji začeli tamkajšnji častniki dvoriti. To ji je odprlo vsa vrata- Lahko je prišla v kak urad tudi tedaj, ko ni imela nobenega službenega opravka.
Nekega večera je prišel Krnek v Loui-zino sobo in 11 rekel:
— Kar najbolj naglo moramo zvedeti, kam bodo poslali 45. in 100. divizijo, ki Ju v glavnem sestavljalo Avstrijci- Vemo le, da gresta na vzhod. Vi boste zvedeli. kajne?
Kontraobveščevalna služba le že vedela. da bo Nemčjia napadla Sovjetsko zvezo, toda niso vedeli, kie se bo napad začel.
Gabriela 1e vedela, kaj mora ukreniti. Takoj je odšla k majorju S. Ta 1e bil eden izmed njenih najognjevitejših častll-fcev. Dobila ga ie v razgovoru s kapetanom T., adjutantom komandanta dunaj-ske oblasti. Nedolžno le prišla k mator-i-u in vprašala:
— .Gospod major, imam znanca, ki Je v 45. diviziji. Na kak način bi lahko dobila dovolilnico, da ga obiščem?
— Prepozno je. draga mVijal" Njegov.-divizija jutri zapušča kasarno ker odide na fronto.
Major se te obrnil h kapetanu:
— Ali ne? Saj smo že dobili povelja za odhod 45. tn 100- divizije?
Samo nekaj minut kasneje je Gabriela obvestila o tem pomenku kapetana V., ki je bil Krnkova zveza. Kapetan V. te bil navdušen:
— Srečo imamol General gre zvečer z adjutantom v opero. Alj 1e treba da vam še kaj povem?
Podal ji ie revolver in dodal, naj dobro pazi:
— Bodite previdni . . . Kapetan T. spi v poslootu generalštaba. Lahko bi se zgodilo, da bo po operni predstavi zašel v svoj urad... A zdaj na delol. •.
V OSJEM GNEZDU
Zvečer, po končanem delu, Gabriela n) zapustila generalštaba- Skrila se le v neki sobici blizu svoje pisarne. Ob devetih ko le bilo videti, da le poslopje prazno ' le šla iz svojega skrivališča in se počasi napotila proti uradu kapetana T. Povzpela se je v drugo nadstropje kjer so bili uradi kontraobveščevalno službe. V roki le stiskala ključ sobe, v katero naj bi zdrla. Takoj ji Je uspeho odpreti vrata In zdaj le bila v svetišču nemške tajne službe. Naglo je šla skozi tniničino sobo , In odprla tapecirana vrata adi-utantovega urada. Takoj Je zagledala težko jekleno blagajno v kateri so bili a»žn- dokumenti
'Nadaljevani* dedi
'
Stukjska
knjižnica
V CELJU