Pregled pravosodstva. 191
Pregled pravosodstva.
733. Bodoča še negotova pravica do odškodovanja rudniškega lastnika, ker se je pustil hranilni steber in s tem odtegnilo oglje kopanju, ne more biti podlaga zahtevku v zmislu §-a 340, obč. drž. zak. Le-to določilo se sploh ne more uporabljati na rudarjenje.
O. z dne 8. januvarija 1896, št. 67. J. BI. št. 23 ex 1896.
734. V zmislu §-a 878. obč. drž. zak. zmatrati je prepovedane samo take pogodbe, pri katerih se mora nedovoljenost spoznati takoj za oba paciscenta.
0. z dne 15. januvarija 1896, št. 41. J. BI. št. 22 ex 1896.
735. Pri uporabi §-a 916. obč. drž. zak. ne gre za to, v kaki unanji obliki je pravno opravilo, razsojevati je marveč iz okolnostij, kateri pravni značaj prav za prav opravilu pristoja.
R. z dne 22. oktobra 1895, št. 9465. G. Z. št. 21 ex 1896. J. M. 1240,
736. Žena vpravičena je tožiti zapuščino soproga iz hranilne pogodbe radi gotovine, katero je soproga izročila v hrambo, katera se pa v zapuščini ni našla.
R, z dne 28. januvarija 1896, št, 438. J. BI, št. 16 ex 1896.
737. Provizija, katera se je obljubila mešetarju za prodajo, velja, če se ni nič druzega dogovorilo, tudi za zameno,
R. z dne 26. septembra 1895, št. 10530. J. BI. št. 11 ex 1896,
738. Zadružno predstojništvo zavezano je vpisati v zadružni register izbris člana načelstva, kateri izstopi vsled resignacije, čeravno se resigna-cija ni sprejela.
R. z dne 21. januvarija 1896, št. 1271. J. BI št. 21 ex 1896.
739. Prosilec prepovedi radi posega v privilegij plačati mora le tedaj odškodnino, ako se mu more dokazati hudobni namen ali pa očitna brezskrbnost.
R. z dne 27. februvarija 1896, št, 180. J. BI. št. 18 ex 1896.
740. Tožba dediča, postavljenega v oporoki, katera se je našla potem, ko se je zapuščina že prisodila, proti zakonitemu dediču, kateri je temeljem prisojilnega odloka vknjižen kot lastnik pri nepremičnini, ki spada v zapuščino, radi priznanja dedinske pravice in proglasa neveljavnosti izvršene vknjižbe se sme zemljiškoknjižno zaznamovati.
O. z dne 4. marca 1896, št. 1700. G. Z. št. 22 ex 1896.
741. Konkurzno sodišče ni vpravičeno pregledovati materijelno vsebino prisilne poravnave. Določba poravnave, po kateri dobe upniki manjšo kvoto, kakor bi jo dobili, če bi se konkurz dognal, ni nedopustna.
O. z dne 21. januvarija 1896, št. 570. J. BI. št. 16 ex 1896.
742. Ponudba prisege v informaciji, katera se je podala pravnemu zastopniku v pismu, ima le tedaj veljavo sodno storjene prisege, ako je pismo stranka lastnoročno podpisala.
O. z dne 28. januvarija 1896, št. 880. J. BI. št. 20 ex 1896,
192 Pregled pravosodstva.
743. Določilo § a 192. sod. nav. (ces. pat. z dne 3. maja 1853, št. 81. drž. zak.), po katerem je strankam, katere žalijo sodišCu dolžno spoštovanje, naložiti globo, uporabljati je v polnem obsegu tudi proti odvetnikom kot zastopnikom strank (§ 33. odv. r. [zak. z dne 6. julija 1868, št. 96. drž. zak.] in § 21. discip. statat. za odvet. [zak. z dne 1. aprila 1872, št. 40. drž. zak.])
O. z dne 4. marca 1896, št. 1961. G. Z. št. 20 ex 1896.
744. Telesna poškodba, katero so sodni zdravniki z ozirom na nevarnost, da bi nastali gotovi nasledki, označili kot samo na sebi težko (§ 152. k. z.), ne izgubi te kvalifikacije, če nasledki v resnici niso nastopili.
R. z dne 9. decembra 1896, št. 11715. G. Z. št. 16 ex 1896.
745. Resničnost dejstev, iz katerih se sklicuje na dobroto §-a 153. k. z., presoja sodnik po svojem prostem prepričanji.
R. z dne 29. novembra 1895, št. 4274. G. Z. št. 17 ex 1896.
746. Ponarejanje šolskega izpričevala, koje je izdalo javno učilišče, presojati je po §-u 199., lit. d) k. z., ako se je izvršilo v svrho dokaza sposobnosti za službo pri državnih železnicah.
R. z dne 3. februvarija 1896, št. 12352. 6. Z. št. 22 ex 1896.
747. Predmet poškodovanja po goljufiji morejo biti tudi take osebne pravice, katerih občni državljanski zakonik v prvem delu izrecno ne omenja.
R. z dne 23. januvarija 1896, št. 13917. G. Z. št. 21 ex 1896.
748. Krivega oskrbnika navaja zadnji odstavek §-a 486. k. z. poleg trgovca, kateri ni sam opravljal posel, da se nalaga obema odgovornost neposrednih storilcev.
R. z dne 19. decembra 1895, št. 12332. G. Z. št. 20 ex 1896.
749. Končna sodba povzroči porabo kazenske tožbe samo na korist obtoženca, glede katerega se je izrekla; poznejšemu preganjanju vdeležen-cev, kateri se niso bili obtožili in glede kojih se ni razpravljalo, ne nastopi načelo ne bis in idem. Odgovoren radi vdeležbe po §-u 1. zak. z dne 25. maja 1883, št. 78. drž. zak. kaznivih dejanj je tudi upnik, kateri do-lozno pomaga, drugim upnikom na škodo, odstranjevati imovinske kose, če tudi samo, da dobi plačilo.
R z dne 17. januvarija 1895, št. 13408. G. Z. št. 23 ex 1896.
750. Sodišča so na vsak način poklicana razsojevati o tožbah radi hvalisanja in imajo spoznati, je-li vložiti pozvano tožbo.
O. z dne 2. januvarija 1896, št. 15140. J. BI. št. 22 ex 1896.
751. Proti razsodilu po §-u 492. k. pr. r. se ne more vlagati ničnostne pritožbe.
S. z dne 18. februvarija 1896, št. 1683.
^Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 5 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.