IVAN MICHLER: Telesna vzgoja šport in šola. Telesna vzgoja je ono sredstvo, ki damo z njim telesu priliko, da se v gotovih mejah zoblikuje in naravno razvije. 2e najstarejši narodi so spqznaii visoko vrednost telesnih vaj kot najboljšo pripravo za lov in vojno ter za ohranitev in utrditev zdravja. V telesni vzgoji so videli ono sredstvo, ki naj pomaga telesu, ki je posoda duše, do popolnega in lepega razvoja. Izmcd najstarejših narodov so bili samo Grki, ki so umeli razvrstit.i telesne vaje v sistem, po katerem so potem vadili. Obenem z grško kulturo je nastala tudi grška gimnastika. Bila je glavno sredstvo telesne vzgoje narodove in kot taka telesno spojena z verskimi običaji in zabavnimi prireditvami. Bila je obligaten predmet. Telesne vaje so gojili slehrni dan od 7.,leta do moške dobe. Pri Spartancih so se tudi deklice in dekleta urile v raznih telesnih spretnostih in s tem dobile podlago trdnemu zdravju, ki jim je zopet omogočalo roditi zdrav in krepak zarod. Grki so uvideli, da je le s pomočjo smotreno gojenih vaj mogočc dati telesu tisti popolni razvoj in tisto lepo obliko, ki jo občudujemo še danes na umotvorih starogrških mojstrov. Obenem s propastjo Orške je propadla tudi njih gimnastika. Rimljani, ki so bili dediči grške kulture, so gimnastiko kot vzgoino sredstvo popolnoma zanemarjali. Uporabljali so jo samo v svrho vojaške službe. Tudi Germani niso imeli nikake sistematične telesne vzgoje. Girnnastika je bila pokopana za več stoletij. Šele Luter je poizkusil reformirati tudi to panogo narodne vzgoje, kar se mu pa ni posrečilo. V 17. stoletju je bil Komensky, ki je zahteval v svoji knjigi »Orbis Pictus« telesne vaje za mladino v svrho ohranitve zdravja in podaljšanja živlienja. V istem stoletiu je bil na Angleškem Jnhn Locke in na Francoskem v 16. stoletju Michel de Mpntaigne, ki sta zahtevala telesne vzgoje v šoli. Najmanj pa je bila ta panoga vzgoje upoštevana v renesančni dobi. Gojili so jo samo v plemiških šolah. Narod je ni bil deležen. Še enkrat je opozoril v 18. stoletju J. J. Rousseau v svoji knjigi »Emil« na telesne vaje in njih velik vpliv na telesni in duševni razvoj in to pot ne brez uspeha. Za telesno vzgojo so prišli boljši časi. Vstali so možje, kakor Basedov/, Pestallozzi, Jahn, Spitz, Frieson, Maul i. dr., ki so opozarjali javnost in vlado na dvojni vpliv telesnih vaj. S tem se sicer ni oživela grška gimnastika, pač pa se je postavil temelj današnji telovadbi. Slično kakor v Nemčiji so tudi v drugih državah spoznali vrednost telesnih vaj, oziroma telovadbe na telo in duha. Začeli so ustanavljati društva, ki je bil njih namen krepitev in razvoj telesa posameznika. Vlade držav so se prvotno držale pasivno napram tem novostim; bili so pač starokopitneži, kakor jih je tudi ^s dandanes mnogo. Vendar to ni moglo ovirati napredka na tem polju. Novi časi so prinesli nove ljudi in nove ideje na površje, in zapreke so izginjale s poti telesne vzgoje. Telovadba, ki je bila prvotno glavno sredstvo telesne vzgoje (razen pri Angležih), se je morala v novejšem času nekoliko umakniti lahki atletiku Ni ga danes skoro Angleža ali Američana, ki bi ne gojil te vrste telesnih vaj. Danes je razširjena po vsem svetu. Goje jo v že poleg prej imenovanih državah tudi na Francoskem, v Belgiji, na Danskem, Holandskem, Norveškem, v Rusiji, na Ogrskem, Ceškem, v Srbiji itd. Z rnirno vestjo smemo trditi, da se z lahko atletiko peča ves svet. Pri nas Slovencih je skoro nepotznana. Šele v zadnjem času jo je sprejel tudi Sokol v svoj program. Začet^k lahke atletike najdemo pri ' Grkih. Obstojala je iz teka, skoka, metanja diska in palice ter boja s pestjo in rokoborbe. Zadnji dve vrsti danes več ne štejemo k lahki atletiki, ampak k težki. Iz ostalih se je razvila potem moderna lahka atletika, h kateri so se pridružile ko je ta najidealnejša panoga telesne še nekatere druge telesne vaje. Potem, vzgoje zamrla za več stoletij, je danes v polnem cvetu in ni je sile, ki bi jo odpravila s sveta. Milijoni ljudi jo goje danes. Kakor je telovadba splošno razširjena po vsem svetu in je postala ljudska last, tako tudi lahka atletika. In če more kateri način telesne vzgoje povzdigniti telesno moč in samozavest naroda, je to lahka atletika, ne oziraje se na druge dobre lastno, sti, ki so njena last. | Nemci so bili med prvimi, ki so za : Angleži spoznali neizmerno korist lahko- atietičnih vaj. Zato se je pri njih tudi hi- tro razvila, tako da je število njenih pri- ¦ stašev v kratkem naraslo na stotisoče. I Znano je, da Angleži brez- športa ne mo- : rejo živeti, in vrsta športa, ki so se mu ; najbolj posvetili, je lahka atletika. I Vsaka telesna vaja, smotreno gojena, ' ima za razvoj telesa neprecenljive vred- nosti; posebno pa ane, ki jih gojimo pad milirn nebom. i Plemenita naloga se nam odpira tu. Naš narod, danes telesno tako zanemar- jcn, bi se poplemenitil, če bi se ljudje, me- sto da posedajo po kavarnah in gostilni- cah, oprijeli lahke atletike. Ona se goji | samo pod milim nebom; torej na svežem ; zraku, pod jasnim svodom. In s tem imajo ravno priliko oni, ki presede ves dan po raznih pisarnicah in drugih lokalih, da se na večer naužijejo toli potrebnega sve- žega zraka in pregibljejo svoje, od dol- gega sedenja otrple telesne ude. Veliko rnanj bi se čulo pritožb o slabem teku,  o glavobolu in o raznih drugih slabostih.  Isto velja tudi za našo šolsko mladino. Mr.o?im je presedeti celo kopo ur v za- tohli šolski sobi. Kako blagodejnega vpli- , va bi bilo, če bi imela priliko slehrni dan na večer vsaj po eno uro se telesno uriti, ; si krepiti vsestransko mišice, srce in : pljuča. Kako bi se povzdignilo nje zdrav- ! stveno stanje ter veselje do dela in živ- ljenja. Dajte mladini primernega prostora j in primerno naobraženih vaditeljev! ! Poleg vseh dobrih lastnosti lahke at-  letike se ne sme pozabiti na njeno mo-  ralično vrednost. Kdor slehrni dan smo- treno goji telesne vaje, pridobi gotovo ve- liko telesno in moralično moč, ki jo potem pri svojem poklicu lahko vsestransko uporablja. Ravno v športu si je pridobil ono energijo, ki ga usposobi, da izvrši v življenju naloge, pred katerimi bi drugl obupali. Kdor svoje telo in od prirode mu podarjene telesne zmožnosti zanemarja, si krajša življenje. Lahko atletiko goji lahko vsakdo, bodisi star ali mlad, šibak ali krepak in na vsakem prostoru pod milim nebom. In kar je glavno, ne stane skoro nič, Pri nas žalibog lahke atletike v splošnem sploh ne goje. Posebno šolska mladina dozdaj ni imela nikake prilike. Stara Avstrija je pač skrbela za svoj nemški naraščaj, a z nami je tudi tu postopala mačehovsko. Poglejmo, kako je v Nemčiji! Po vsej državi so učni zavodi, na katerih se v velikem obsegu goji šport in katerih ravnatelji ga skrbno podpirajo, ne da bi pri tem trpeia duševna izobrazba gojencev. Slednjim je celo dovoljena udeležba na javnih športnih tekmah. S pomočjo tekme se mladina navduši, da začne resno uriti telo in razvijati njegove zrnožnosti. ln s tem pridobi ono fizično moč, ki bi ostala brez nje, da ni gojila telesa. Zalibog se dobi pri nas še mnogo učiteljev, profesorjev in tudi drugih, ki se ne strinjajo s tem duhom novejšega časa in ki so skriti ali pa javni nasprotniki vsake telesne vzgoje. Njim bi bilo najljubše, da bi mladina samo posedala po šolskih klopeh, kjer jo le premnogokrat more z nepotrebno navlako. Da bi pa le malo globlje pogledali v dušo mladine, tedaj bi tani nekaj zapazili, kar so sami nekoč imeli, pa že zdavnaj zamorili. Kje pa je mladina najbolj srečna? V šoli gotovo ne! Tam zunaj pod milim nebom, kjer lahko vrže s sebe vse tisto prisiljeno kretanje in razne paragrafe, kjer se svobodno giblje, teka, skače, plava ali pa poizkuša na razne druge načine svojo telesno moč in spretnost. Le žalibog, da ima zato vse premalo prilike in nobenega pravega vodstva. Pa tudi starši so v mnogih slučajih vclika ovira. Sicer pa, kako naj imajo starši smisel za to, če ga oni faktorji, ki se smatrajo kot v zato poklicani, sanii nimajo. Dajte mladini prave »športnike* kot njih telesne vzgojitelje in videli boste, s kakšnim veseljem pojde na delo. Pravi Športnik je pa samo oni, ki se v resnici peča s športom ter v posljednjem ne išče samo zabave, ampak fizično in moralično povzdigo samega sebe. Zalibog, da se smatra pri nas šport še vedno kot nekak luksus, dovoljen samo takozvanim boljšim, oziroma imovitejšira krogohi. Drugi narodi so to misel že davno ovrgli, ker so spoznali v športu ono sredstvo, kinaj narod pomlaja, iz katerega naj črpa neprestano novo fizično in moralično moč in ki mu naj povzdiguje veselje do dela in življenja. V drugih državah obstojajo razna športna društva, katerih namen je ljudstvo telesno krepiti. Države gmotno podpirajo njih delovanje. Sole, torišče ljudske vzgoje, so sprejele v svoj program vsakovrsten šport in ga skrbno negujejo. V Ameriki se nahajajo na visokih šolah oddelki za telesno vzgojo, in ravnatelji teh so nekdanji »športniki mojstri«. Ameriški dijak se peča navadno prve semcstre na visoki šoli samo s športom, medtem ko se pri nas porabi mnogokrat oni čas s sumljivimi ženskami, pijančevanjem in pohajkovanjem. Ameriške visoke šole nudijo z zato razpoložnim kapitalom visokošolcu vse mogoče olajšatve, tako da se tudi najubožnejši dijak lahko posveti športu. Posnemajmo jih! Proč z raznimi pomisleki! Sveta naloga naj nam bo, telesne zmožnosti, podarjene nam od vsematere prirode, razviti do popolnosti! Proč od alkoholnih in njegovih prijateljev! Krepimo svoje telo, da bomo zmožni tekmovati v življenskem boju za obstanek — če ne, nas čaka ista usoda, ki je nekoč uničila stare Grke!