Leto XI.
V.b.b.
Dunaj, dne S. aprila 1931
Št. 14.
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100’—.
Deželni proračun 1931.
Pri obravnavi deželnega praračuna za letošnje leto v deželnem zboru so trčili skupaj landbundovski in krščansko-socijalni govorniki radi razmer v deželnem kulturnem svetu, ki je postal že nekaka landbundovska podružnica. Krščanski socijalci so zahtevali, da deželni kontrolni urad pregleda poslovanje deželnega kulturnega sveta, ker je v izdatkih beleženih par milijonov šilingov, med dohodki pa jih ni najti. Temu gospodarstvu more napraviti konec samo kmetijska zbornica. Tudi mi smo istega mnenja. Zasedanje deželnega zbora je trajalo 4 dni, in sicer od 25. do 28. marca.
Predlogi.
Mitnina na dravskem mostu pri Labudu naj se odpravi; zakonite določbe o Burnem delavniku naj se točno upoštevajo; deželna vlada naj posreduje radi ustavitve dela v svinčenem rudniku Bleiberg-Kreuth; ustanovi naj se deželni fond za vojne žrtve; med Djekšami in Svincem naj se zgradi tovorna pot; zgradi naj se most čez Dravo pri Podravljah; v Ziljski dolini naj se odstranijo motorni snežni plugi in zakon o varstvu tuzemskih delavcev naj se strožje izvaja.
Koligova freska.
Freske so podobe, slikane na mokro apneno podlago, na moker stenski omet. Freske v mali dvorani deželne hiše je napravil rajhovski imetnik Kolig s svojimi učenci in je dežela plačala samo stanovanje in hrano. Predstavljajo skupino iz nemško-koroškega življenja, ki žali sramežljivost prebivalstva. Najprej so heimat-blokovci zahtevali, da se slika odstrani, na tej seji pa so svoj predlog izpremenili v toliko, da se samo zakrije. Mogoči sta vendar samo dve možnosti : ali se freske pustijo ali pa odstranijo. Slike zakrivati, bi bilo smešno. Po dolgi razpravi predlog, da se slike samo zakrijejo, ni dobil večine in slike ostanejo. S tem so se hei-matblokovci in sploh cel deželni zbor zelo osmešili.
Proračun.
O proračunu smo že pisali, ko je bil odka-zan odboru. Odbor je nekatere postavke znižal in zmanjšal tako tudi primanjkljaj. Poročevalec Werner omenja, da karakterizira proračun splošna beda. Posebno velika je beda v kmetijstvu. S kmetijstvom pa trpi tudi trgovina, obrt in industrija. Edino upanje je tujski promet. Tukaj pa morajo biti primerne cene, ker je kupna moč tujcev padla. Redno gospodarstvo izkazuje sedaj 25,939.660 S izdatkov in 25,774.770 S dohodkov, primanjkljaj tedaj 164.890 S, ki se bo moral kriti s posojilom; izredne potrebe
2,015.000	S izdatkov in 138.750 S dohodkov, brimanjkljaj 1,876.250 S. Močno obremenjuje deželni proračun šolstvo, ker se je zvišalo število otrok za 3902 na 50.902, kar zahteva 29 novih Ijudskošolskih razredov. Na glavnih šolah se je moralo nastaviti 10 novih učiteljev in je število doseglo 148, na ljudskih šolah pa jih je 1107.
Splošna razprava.
Posl. inž. Ehrlich omenja, da kaže proračun isto sliko kot vsa prejšnja leta, ker sc odstotno razmerje med dohodki in izdatki dejansko ni izpremenilo. Izprememba delitve davkov je položaj samo toliko izboljšala, da smo se izognili povišanja davkov. V upravi bo morala dežela posnemati zvezo, ki je imenovala Posebnega komisarja za štednjo. Posebno bo treba pogledati na uradnike, ki dvojno služijo. Proračun se mora smatrati za maksimalen, to se pravi, da se nikakor ne sme prekoračiti. Pri šolah se je dala postavka znižati samo vsled
tega, ker so se veroučitelji odpovedali tretjine odšjK-Kirpe^i učno uro. Kar se tiče denarja za knfefijstvo, se mora pravilno uporabiti. Posebno moramo zahtevati, da se bo na kmetijskih šolah poučevalo samo to. ker more biti bodočim gospodarjem v korist in se ne vzgajalo kmečke sinove za gotovo stranko, ki v deželnem zboru ne igra več tiste vloge, ki jo je igrala nekdaj. Daljestaitfsvajo kršč.-soc., da se deželni kulturni svet izprerneni v kmetijsko ^b^rnic^; ker je izgubil zaupanje med kmeti	obenem
pravico do obstoja. —- Posl. Fefnig'zahteva, da se pri sprejemu na učiteljišče upoštevajo' predvsem kmečki sinovi, ker pozneje podeželsko prebivalstvo pravilnejše razumejo.
Posl. Tomašič je posebno ostro napadel deželni kulturni svet radi razdelitve pomoči gorskim kmetom. Od 4C)0.000 S gorjanski kmetje niso dobili ničesar in ne dosti drugače je bilo pri delitvi zasilne državne podpore. Ljudstva se vsled tega polašča nezdrav radikalizem. Napačna je bila tudi razdelitev setvenih podpor. Deželni kulturni svet bi moral uvideti, da je njegova ura potekla, da je kmetske potrpežljivosti konec. Mi zahtevamo kmečko zbornico, da pride tudi naš kmet do zastopstva, ki ga i-majo kmetje drugih dežel.
Posl. dr. Angerer se je zavzemal za urad-ništvo in posojilo ob ugodnem trenutku. Obrestna mera je previsoka. Povedal je, da je začasno 60 učiteljic brez službe, in da bi bilo treba zapreti za par let oboje ženskih učiteljišč.
Posh Ferlič je hotel. zagovarjati postopanje deželnega kulturnega sveta pri razdelitvi državnih zasilnih podpor. Mlekarne se je moralo podpreti, ker bi drugače propadle. Kmetje so z deželnim kulturnim svetom zadovoljni in se vedno številnejše obračajo na njega. Ce bi se zasilna podpora razdelila, bi dobil kmet samo 120 S v dveh obrokih. Drugače pa je za kmečko zbornico, ako se upoštevajo land-bundovske želje.
Posl. Leer je potrdil, da kmetje z razdelitvijo podpore niso zadovoljni. Cene kmetijskih proizvodov morajo biti takšne, da se bo kmetijstvo izplačalo. Da se je tudi v drugih deželah delila zasilna podpora na enak način kot na KorošSkem, ni resnično. Ne gre, da se s setveno premijo, s tujim denarjem, postavi kmetijska šola, kakor tudi ne gre, da se z denarjem gorjanskih kmetov sanira mlekarna v Beljaku, od katere gorjanski kmetje nimajo nobene koristi. Posl. Leer razkrije še druge nepravilne trditve posl. Berliča. Informacije, oziroma podatke dobijo od deželnega kulturnega sveta samo landbundovski poslanci, da se lahko trdi, da je dežehn kulturni svet podružnica Land-bunda. Pri takih razmerah je jasno, da kmetje deželnemu kulturnemu svetu ne zaupajo več. Ma zahtevamo nadzorstvo nad deželnim kulturnim svetom! Kako je mogoče, da je izkazanih v obračunu, 2 in pol milijona S več izdatkov nego dohodkov? Odkod je prišel ta denar?
Tudi posl. inž. Schumy je zagovarjal deželni kulturni svet in obljubil, da se bodo nepravilnosti odpravile. Če se hoče Landbundu izpodbiti pozicija v deželnem kulturnem svetu, se bo tega branil. Regijonalno pogodbo z Nemčijo pozdravlja. — S tem je bila končana splošna razprava.	(Konec sledi.)
Seja deželnega kulturnega sveta dne 6. marca 1931.
Podpore gorjancem za gnojne jame in hleve.
Ko se je na zadnji seji sklenilo izmed velikega števila prosilcev izbrati jih približno 600, predlaga živinorejski nadozmik po zahtevi okrajne kmetijske zveze v Špitalu drugo razdelitev: denarja je 430.000 S, in | sicer 400.000 podpor za gorjance, 30.000 pa kot na- 1
vadna podpora za 1. 1931. Došlo je 2398 prošenj, izmed teh jih je 1272 kmetov pod gorjanskim davčnim ključem. K tem bi se še dalo 20% prosilcev, ki se sicer ne štejejo pod gorjanski ključ, a so v resnici gorjanci. Tako bi prišlo na enega prosilca podpore 287 S. Kmetijskim okrajnim zvezam se naroči, da takoj skličejo sejo in da ti izberejo tiste posestnike, Id
Pri revmanitičnih bolečinah, glavobolu, bolečinah v sklepih in členih učnikt^ejo Togal-tablete izvrstno. Popolnoma neškodljive. Poizkus prepriča! Vprašajte vašega zdravnika. —-V vseh lekarnah. — Cena S 2,40.	2
smejo veljati kot gorjanci, četudi niso uvrščeni pod gorjanski davčni ključ, in ti dobe potem z gorjanci vred podporo. Dve tretjini nagrade se bo dalo v obliki cementa in ta cement se bo načelno delil po zadružnih skladiščih.
Msgr. P o d g o r c opozarja, da je takšna delitev vselej bila nekaj neprijetnega. Vsem se ne more dovoljevati podpora, ko ni toliko denarja, zato se mora potem reči: ta dobi, drugi ne, in ljudje so nezadovoljni. Odgovornost za to lažje prevzame kulturni svet kakor pa okrajna zveza, ker so tu odborniki z ljudmi v stiku in se s takšnimi delitvami le ubija organizacija.
Dr. Scheuch: Iz Št. Pavla je samo sedem prošenj, ki so izpod gorjanskega ključa, 101 pa je takšnih, ki niso uvrščeni pod gorjanski ključ, četudi so gorjanci. Izplačevala pa se podpora ne bo po okrajnih zvezah, marveč od kulturnega sveta po kolavdaciji. — Ritscher: Nismo mislili, da pride toliko prošenj, zato se je ljudem veliko obetalo, zdaj se more izpolniti le malo. Zdaj je treba 400.000 S podpore razdeliti tako, da bo kolikor toliko pravično. Po sedanjem načrtu bo mogoče, da dobe podpore tudi kmetje, ki ne ležijo še 1000 m visoko, a gospodarijo v težavnih razmerah. Marsikateri posestnik bo zadovoljen, ako dobi 100—200 S. Po sedanjem načrtu dobi podpore 1272 posestnikov, po prvem bi jo dobilo samo 600.
Borza za maslo in sir.
Dne 29. jan. se je otvorila na Dunaju borza za maslo in sir. Ako se borza razvije, se bo maslo lažje prodajalo. Borza bo pomagala pretrpeti sedanjo krizo. Dunajska borza bi nam mogla pomagati, da se omeji še vedno izdatni uvoz sira in masla. Borza bo tudi gospodarje vzgajala, da bodo izdelavali bolj enotno in lepo blago pripravno trgu.
Poti v gorah.
Iz pomoči Notopfer se namerava nekaj dati gorjancem v ti obliki, da se popravijo pota in priredijo naprave za prevažanje lesa in drugih tovorov. Število prošenj in predlogov je toliko, da ni mogoče vsem ustreči, ustreči. Načrti se bodo pregledali in najpotrebnejše se bo naredilo. Dne 26. jan. se1 je vršila seja predsednikov, na kateri se je govorilo o reguliranju gorjanskih potov. S to stvarjo se tako dolgo ne more naprej, dokler more vsak posamnik zabraniti načrt.
Uvoz mesa.
Minister Thaler je na omenjeni seji poročal, da se uveda naredba, po kateri mora pri uvažanju mesa biti poleg tudi drob (na drobu se namreč najprej spozna bolezen, a zdaj ni običajno, da bi se ta prilagal in tako se hoče uvoz nekoliko ovirati). Zmrzlega mesa se v Avstrijo malo uvaža, opozarjati pa je treba, da se precej zaklanih žrebet prodaja kot teletina!
Zavidni obrtniki.
Konferenca predsednikov je zavzela tudi svoje stališče proti prestrogemu pojmovanju obrtne pravice. (Tesar ne sme izgotovljati mizarskega dela, navadni domači delavec ne sme prevzeti zidarskega dela ne da bi bilpod mojstrom itd. Vse to obremeni kmeta neznosno in množi število brezdelnih ljudi. Op. ur.) Zdaj se hoče uvesti za kovače koncesijol To se nam s kmečkega stališča zdi naravnost smešno, ko kmalu poštenega kavača ne bo več najti.
Regulativ za mleko.
Na Dunaju se je vršil razgovor pri mlekarski zvezi in državnem društvu za mlekarstvo, kjer se je razpravljalo o „Milchregulativu“ in ..Ausgleichsfondu‘. („Milchregulativ“ bi se imenovala postava, ki strogo uredi promet z mlekom. Producent bi ne smel več vsakomur prodajati mleka, in bi se tisto povečini moralo oddajati mestnim mlekarnam, seve po zelo nizki ceni. Da pa bi smel kmet oddajati mleko gotovim odjemalcem. „AusgleicHsfond“ pa je nek denar, ki ga zbirajo mlekarne okoli Dunaja, ki plačujejo odležne mlekarne, da jim na Dunaju ne delajo konkurence.) Sklenilo se ni nič, kar bi bilo tistim v kvar, ki se branijo dajati mleko mlekarni. Vendar bi bilo za kmete v mestni okolici dobro, če se ukine nereelno tekmovanje. Gospodarstvo ne more uspevati, dokler vsakdo sme ponujati blago po nižji ceni.
Odpošiljanje prašičev.
Prizadevali smo si, urediti prodajanje prašičev. Do zdaj smo odposlali 10.630 prašičev, letos že čez 3000. Iz tega vidi, kako je bilo to potrebno. Izkazalo še je pà tudi, da se kmet takoj prevrže na drugo gospodarsko stroko, ako ga sila žene. Svinjereja bi zamogla kmetu dati nekaj dohodkov. Uvoz s Poljske pa je še zmirom silno velik, zato treba poskrbeti, da svoje posi! j atve zvišamo.
Davek za izvos lesa.
Da se izvaža manj hlodov in več desk, se je v Avstriji uvedel davek na izvoz hlodov. Ko zdaj lesna trgovina sploh tiči popolnoma, se je moral ta davek ukiniti in obstoji samo še na les za papirnice v Švici. Zakaj ravno tam, ni znano.
Carina.
Pri državnem tajniku se je vršil razgovor o carini. Razpoloženje se je nekoliko izboljšalo, ko je podpredsednik Reither izjavil, da želje kmetov ne gredo v neskončnost. Kmetje bi bili zadovoljni, če se jim s carino zasigura cena za pšenico 30 g do 40 g, za rž 30. Govorilo se je o obdačevanju uvoza svinj. Dollfuss pa je govoril o monopolu za uvoz žita in živine; to je stvar, za katero se vnemajo tudi zastopniki delavcev. Minister je dejal,, ko bi vedeli, da blaga ne bo primanjkovalo, bi načrt pozdravili. Dobro je prirejati takšna pogajanja, ker se pri ti priložnosti čuje novih misli, o katerih se more razpravljati.	(Dalje sledi.)
ffi POLITIČNI PREGLED ~1
Netnško-avstrijska carinska unija. Malo dogodkov je spravilo vso Evropo tako iz tira, kakor napoved nemško-avstrijske carinske unije. K temu vprašanju je govoril angleški zunanji minister Henderson, ki predlaga, da se zadeva predloži Društvu narodov, ki naj ugotovi, ali je dogovor v skladu z meddržavnimi obvezami. Nemčija in Avstrija temu predlogu nista posebno naklonjeni. Govoril je Briand, za njim zvezni kancler Ender, nemški zunanji minister dr. Curtius itd. Francija svoje odklonilno stališče nekoliko izpreminja in bo Briand priporočal, da vstopijo v unijo Francija, Češkoslovaška in Jugoslavija, da se preizkusi iskrenost nemškega povabila raznim državam. Čehoslovaki predlagajo v protiutež temu carinsko unijo s Poljsko. Pa tudi pri nas ni vse navdušeno za carinsko unijo. Ne ogrevajo se za njo krščanski socijalci, pa tudi večina avstrijskih industrijcev in finančnikov se je izrekla proti carinski uniji, ker bi bila s tem avstrijska industrija uničena in bi Avstrija žrtvovala sama sebe. Zastopniki industrije, ki so se zavzemali na unijo, so zahtevali razne pogoje, tako n. pr. dolgoročne vmesne carine,
25. razredna loterija se prične!
Vs sre»« S 6 —	Vi »relke S12-—
Plača se Sele po sprejemu srečke pri
GeuhSfbrtellel. PR0X0PP, Baden, N.-fi.
Razposiljalaica za zvezne dežele.
kartele, fcontigwite m druge varnostne ukrepe. Sicer pa to. kar je bilo sklenjeno, še ni pogodba.
Nemčija. Predsednik Hindenburg je izdal zasilno naredbo. Naredba prepoveduje vse demonstracije proti državi in proti veri. Dalje sramotenje državnih in verskih vprašanj ali roganje in izpostavljanje posmehu. Z ozirom na to, da so komunisti za veliko noč napovedali veliko protiverskih demonstracij, je notranji minister sklenil, da porabi vso ostrost v kazni. Do tega koraka je vlado prisilil razmah kulturne in politične borbe. Na zborovanjih in plakatih so se nasprotniki rogali državi, državnim oblastem in verskim simbolom. Časopisje je pisalo v tonu najostrejšega hujskanja. Drugi so se rogali križu in ga sramotili, tretji pa so uprizarjali protiverske demonstracije. Narodni socijalisti in komunisti sedaj zahtevajo, da se skliče svet starešin nemškega državnega zbora k seji, na kateri mislijo doseči, da se skliče državni zbor, ki naj bi zasilno naredbo preklical. — V turinškem deželnem zboru je bila izglasovana narodno-socijalističnemu ministru dr. Fricku in državnemu svetniku Merschlerju nezaupnica. S tem sta oba ministra padla. Pred glasovanjem so se vršile burne razprave med narodnimi socijalisti in socijalnimi demokrati ter zastopniki nemške ljudske stranke, čijih stališče proti narodnim socijalistom je izzvalo tudi padec ministrov. — Kakor je prišlo pri nas do razsula v Heimwehru, tako se krha v Nemčiji vsled spora narodno-socijalistična stranka. Hitler je odstavil poveljnika bojnih organizacij v severni Nemčiji kapetana Stennesa. Imenovani se noče pokoriti in grozi, da bo nastopil proti izvršilnemu odboru stranke. Narodni socijalisti v Berlinu so menda odločeni, da ustanove samostojno stranko. Hitler je na zadnjem zborovanju napovedal najostrejši boj nemški ljudski stranki, ki zakrivila poraz v turinškem deželnem zboru. Stennes je vrevzel vodstvo udarnih oddelkov nekaterih severnih pokrajin. Vprašanje je, kako dolgo bo Stennes vzdržal, ker ima ves denar Hitler v rokah.
I DOMAČE NOVICE ~1
..Vnebovzetje44. Slovensko pevsko društvo „Maribor“ izvaja v proslavo 80-letnice skladatelja p. Gugolina Sattnerja dne 12. aprila ob 4. uri popoldne v proštijski cerkvi v Dravogradu ..Vnebovzetje14, oratorij za soliste, zbor in orhester. Sodeluje zbor ..Maribora41 in pomnoženi vojaški orhester, solisti: ga. Lovšeto-va, g. Živko in g. Neralič. Sedeži 15 in 20 Din. stojišča 5 Din. Slovecni na Koroškem cerkvenega slovenskega koncerta najbrž še nismo imeli in bi zato priporočali, da bi koroški Slovenci, ki glasbo razumete in se za njo zanimate, posetili prireditev v Dravogradu v prav obilnem številu.
Radiše. (Kmetijska podružnica.) Pred par tedni se je vršilo pri nas zborovanje kmetijske podružnice. G. inž. Liebscher je govoril o pomenu in ugodnostih, ki jih nudi ta gospodarska organizacija. Seve, škoda je le, da deželni kulturni svet nima na razpolago ljudi, ki bi govorili našemu ljudstvu tudi v domačem slovenskem jeziku. Ker je bilo namreč samo nemško predavanje, je umevno, da naši kmetje niso mogli točno slediti govoru. — Med potjo k nam je g. inž. opazoval tudi naše sadne vrtove in je opazil mnogo zanemarjenih nasadov in obilo nedostatkov pri sadjarstvu. Zato je sprožil v svojem govoru tudi misel sadje-gojskega tečaja. Misel se je sprejela z odobravanjem in priglasilo se je precejšnje število interesentov. V pondelek 23. marca naj bi se vršil tečaj. Okoli devetih že se je zbralo čisto čedno število ukaželjnih mož in fantov pri Mežnarju. Z nekoliko zamudo je dospel med nas g. Prinz, učitelj na gospodarski šoli v Wolfsbcrgu. Z zanimanjem smo sledili dopoldne njegovim teoretičnim izvajanjem, popoldne pa smo prakticirali pod njegovim nadzorstvom zunaj po sadovnjakih. Č. g. župnik nam bo gotovo hvaležen, da smo mu požlaht-nili par črešnjevih drevesc. Upamo, da nas bo zato enkrat povabil na črešnje in nam zraven še privoščil en „Stamperl“, Tečaj je bil zanimiv in poučen. Videli smo, kako je treba škropiti sadje z brizgalnico, kako gojiti sadje, kako zatirati različne škodljivce, kakšno sadje naj posebno gojimo, da bomo deležni tudi uspeha. Ob tej priliki naj omenimo še eno zanimivo in značilno dejtsvo. Tečaja so se udeležili samo
naši zavedni Slovenci, četudi se je priglasilo še več drugih. Prej smo bili mnenja, da bodo pri tej priliki, ko nemški deželni kulturni svet priredi tečaj v nemškem jeziku, posetili tečaj v prvi vrsti naši „Nemci“-landbundovci, toda nti duha ne sluha ni bilo o njih. Ne vemo, ali so ti ljudje že prepametni ali pa nimajo niti toliko soli v glavi, da bi uvideli potrebo strokovnega pouka. Sicer pa pri vsaki priliki kričijo in hajlajo trdeč, da so Nemci, a ko pride na preizkušnjo, se pa zbojijo in prestrašijo nemščine. Se pač vidi, da obstoji njih nemštvo samo v kričanju in krokanju po gostilnah. Se poznamo, kaj ne?
Zaklopne znamke v slovenskem, hrvat-skem, srbskem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku je tudi letos izdala uprava ljubljanskega velesejma kot reklamo za svoj pomladni velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija.
. Znamke so zelo okusno izdelane. Tvrdke so naprošene, da jih zahtevajo od uprave velesejma, ki jim jih bo nemudoma brezplačno dostavila. Poštna uprava je dovolila, da se smejo te vinjete nalepljati na vse pisemske poštne pošiljke.
Togal-tablete so uspešno sredstvo pri revmatičnih, protinastih in živčnih bolečinah, glavobolu, člen-skih in sklepnih bolečinah in pri boleznih vsled prehlada. Na podlagi primeme sestave in izbornih uspehov, ki so jih dosegli s Togalom znameniti zdravniki in mnoge klinike in bolnišnice, je dosegel ta preparat v kratkem času splošno priznanje.
Škofova beseda. Vsem prebivalcem koroške dežele, Nemcem in Slovencem, duhovnim in posvetnim, moram klicati izpred oltarja: „Mir Vam bodi!11 Kot pripomoček, da se ohrani narodnostni mir, Vam polagam na srce starodavno resnico: „Cuique suum!“ Vsakemu svoje! Vsak narod ima pravico, da se razvija po svoje, da svoj materni jezik lika in v čest postavi. Tudi ima pravico, svoji mladini pripomagati, da se nauči drugih potrebnih jezikov, vendar tako, da ji ni treba zanemarjati svojega domačega in maternega jezika. — Škof Peter Fun-dert v svojem prvem pastirskem listu 1881.
Žihpolje. (Cerkveni shod.) Na belo nedeljo, to je dne 12. t. m., se vrši na Žihpoljah prvi letošnji cerkveni shod s sledečim sporedom: Ob 7. uri prva sv. maša, ob %8. uri pridiga, ob 8. in ob VcP. uri sv. maše, ob MjIO. uri pridiga in slovesna božja služba. — Pop. ob en četrt na tri pete Marijine litanije s sv. blagoslovom.
Kneža. (Razno.) Zima letos noče nehati. Vedno bolj mrzlo postaja in sneg noče izginiti s površja. Kmetje težko čakamo, ker mudi se že z oranjem, da pravočasno spravimo v zemljo žito. Kadar smo s setvijo pozni, narti nagaja potem jeseni zopet sneg, kar pri nas ni nič novega. — Bela žena se je letos že trikrat oglasila. Najprej je umrla Jera Capovič, dolgoletna oskrbnica pri Karlutu, stara 70 let. Bolehala je že več let. Druga je umrla Marija Lesjak, stara Likebova mati, v starosti 68 let. Tretji Marko Giabonjat, p. d. Haberl v starosti 65 let. Svoje zdravje si je pokvaril v svetovni vojni. Ko je bil rajni na italijanski fronti, mu je doma pogorela hiša. Rajni je bil tudi skozi 9 let cerkveni ključar in je marljivo skrbel za tukajšnjo cerkev. Naj vsi v miru počivajo!
Drobne koroške novice. Profesor Perkonig se je mudil pretekli mesec v Jugoslaviji, sedaj pa se mudi v Nemčiji in dela propagando za Koroško. — Na zborovanju Landsmannschaft je predaval dr. Kranzmayer o vplivu jezikovne meje na oba deželna jezika. Vedel je povedati, da jezikovna meja ni kulturna meja. Cela Koroška je pradavno nemško kulturno ozemlje, ker so se bindišarji že od početka prilagodili nemškemu kulturnemu krogu. Potemtakem živi po mnenju predavatelja na Koroškem tako-rekoč samo en narod. Podjuna in Rož bi ga poučila o čem drugem. Zadnjič je predaval v Celovcu univerzitni docent dr. Uébersberger o vojni krivdi Srbije. Povedal ni ničesar novega, kar ne bi bilo že znano iz nemškega tiska. Predvojna Srbija je kriva vojne, Nemci pa so taiko nedolžni kot novorojen otrok. Ali si morete misliti, da bi se velesile postavile na stran Srbije, če bi bila ona kriva vojne? Vsa čast res pravim nemškim znanstvenikom, a ko nam pripovedujejo take budalosti, jih ne moremo smatrati za resne. — Slišimo, da je nekaj funkcionarjev deželne zveze invalidov v celovškem preiskovalnem zaporu radi denarnih manipulacij. Ta organizacija je v socljaldemokraških rokah. —
Dne 28. marca so na Koroškem zabeležili 13.587 podpiranih brezposelnih. Število se je v enem tednu znižalo za 433. — V marcu so tudi celovški listi praznovali desetletnico plebiscita v Gornji Šleziji, ki je splošno izpadel v korist Nemčije, a je končno po uporu Korfantija veleposlaniška konferenca priznala tretjino ozemlja Poljski, dve tretjini pa Nemčiji. Plebiscit se je vršil pod istimi okolnostmi kot na Koroškem. Tam so Nemci navozili v plebiscitno ozemlje
200.000	ljudi, ki jih na deželo niso vezale nikake vezi več. Kako so delali Nemci pri plebiscitu, naj pojasni dejstvo, da je uradno nemško ljudsko štetje zabeležilo na tem ozemlju 80 odstotkov Poljakov. Zato je popolnoma pravilno, da je dobila tudi Poljska svoj del, premajhen del, zakaj Nemci na Poljskem imajo svoje manjšin-j ske pravice, 600.000 Poljakov v Nemčiji pa jih nima. — Vsenemški celovški list se upa trditi, da se je Slovencem ponudila kulturna avtonomija, ki predvideva čisto slovenski šolski pouk. Odklonilo pa se je, da bi se prisililo one bindi-šarje, ki se hočejo naučiti tudi nemški, v čisto slovenske šole. Kolikor besed, toliko laži. Slovenci nikdar nismo zahtevali šol, v katerih bi se samo slovenski poučevalo, ampak šole, v katerih je podlaga materinski jezik, v katerih se otroci naučijo oba deželna jezika in ne kakor v utrakvističnih šolah nobenega. Če bodo Jugo-I Slovani posnemali naš utrakvistični šolski sistem, potem bodo nemški otroci ostali analfabeti, kar so dejansko tudi naši otroci. — Mesar •Jožef Leban iz Himmelberga in pomožni delavec Josef Kogler sta 30. novembra lani vlomila v kovačnico na Miklavčevem. S tem ukradenim orodjem sta vlomila v trgovina Stečnik istotam in odnesla blaga in denarja v vrednosti 1736 S. O priliki hišne preiskave radi suma požara so se pri Kolgerju našle ukradene reči. Kogler je med odgonom v zapor skočil v naraslo Belo in utonil. Sodišče je Lebana obsodilo na eno leto zapora, Marijo Kogler radi soudeležbe na 3 mesece pogojno in Lizo Sučič na en mesec pogojno, ker sta skrili ukradeno blago. — K regulaciji Žile imajo letos prispevati občine: Brdo 5067,40, Goriče 1954,20, Št. Štefan na Žili 5659,10, Blače 1576,70, Smerče 8359,20, Straja vas 7136,20, Bistrica na Žili 3296,30, Pod-klošter 16.393, Bekštanj 19.360,50, Marija na Žili 7838,30, Beljak 13.478,40 S itd. — Upokojen je bil ravnatelj ljudske šole v Skočidolu Ernest Siile. Učiteljem v Borovljah je imenovala de-
|	PODLISTEK ~1
črni kos.
Brodi.
{Nadaljevanje.)
Pozno zvečer so se zbrali ob Šumu na sestanek s ta črnim. S posvečeno kredo je Peter zarisal krog, z žegnano vodo je Strah škropil, mojster pa je ob krogu nasadil sveče. Medtem je pričel Pvaznik na glas žbrati in Pisar Piskernik prebirati kolomonije. In so ga fes priklicali — zakaj ob polnoči se je prikazal iz plamene prikazni in z gromom sam hudič-Elavar.
Dolgo je trajalo pogajanje za ograditev mostu. Tačrni je bil trd, ko je prodajal mir svojega kraljestva. Pa so bili tudi naši vrli zastopniki vztrajni, kljub temu da je oni odbil vse, kar so mu nudili. Koncem konca so se pobotali in s svojo krščansko krvjo so podpisali bogodbo. Oni dopusti most... a prva duša, ki Kre čezenj, je njegova. Tako je končalo nočno romanje na Šum, in kakor je prišel, tako je v gromu izginil Šuma glavar.
Razšli so se vsak na svoj dom z obljubo, da pogodba ostane tajna. A duša, ki so jo prodali onemu, jela jim je vzbujati vest in strah. K mostu je hodil dan na dan Pvaznik, v roki ie muzal krogljice trikrat žegnanega patnoštra m molil je za ono nesrečno dušo, ki ga je mu-eila vse noči. Pa je s strahom opazil, da bo most precej dokončan, zakaj kar so sedaj naši krščeni podnevi prezidali, so tolikanj peklenščki Če znoč dodjali, medtem se je menda tečrni Dostil in svečano dal pripraviti za sprejem du-ki mu je po pogodbi pripadala.
Na vasi se je vendar kmalu izvedelo za taino in strašno pogodbo, a nikdar, kdo je jo 'zdaj. Precej je bilo vse pokonci radi prodane duše proti krutim rojakom, ki so sklenili po-tfOdbo. Sam gospod fajmoštr je kajpak besnel |md farani, in Pvaznik, ki je imel za kmetico «eno. hudo — kakor je on bil svet — no, le
želna vlada Tomaža Sorgo, učiteljem v Kot-rnari vasi Otona Kleeweina, učiteljem v Šmar-jeti v Rožu Josipa Jucha; učiteljica v Medgor-jah je postala Johana Janšic, preklicni učitelj v Podroščici pa Edvard Stemig.
M DRUŠTVENI VESTNIK"!
Društvene prireditve. Slovensko diletantsko društvo v Borovljah ponovi veseloigro „Trojčki“ dne 12. aprila ob 3. uri popoldne v Delavskem domu v Podljubelju.
Vogrče. (Igra.) Dobila sem v roke vabilo k igri .Junaška delica sv. Ivana Dark“, ki so jo igrala dekleta Marijine družbe na praznik Marijinega oznanjenja. Pot ni bila vabljiva, bolj pa igra in da vidim enkrat vogrša dekleta na odru. Igra se je vršila v društveni dvorani. Iz razlage in vsebine igre se je dalo posneti, da je bila za postni čas zelo srečno izbrana. Globje, kot bi mogel lep govor, so se vtisnili lepi prizori, resni verski nauki in prikupljive lastnosti v srce. V priprosti kmečki deklici Ivani smo gledali vzor vsakega dekleta, ki naj ga dičijo pobožnost, dobrosrčnost, usmiljenost, čistost. Da bi bila naša dekleta, kot je bila sv. Ivana, ta priprosta kmetiška hči. Zdela se je kot sestra, ko smo videli in slišali, kako paše čedo, dela v hlevu, prede, kako se pri-prosto oblači, kako se ne sramuje staršev, ko je povišana. Da bi tudi mi čutili isto ljubezen do doma, do domače hiše, do staršev. Še v smrti, v ognju moli za domovino, starše in sovražnike. Bila je priprosta in vendar tako junaška deklica. Ni čuda, da je bila proglašena za svetnico. Ravno letos meseca majnika bomo praznovali 500 letnico njene smrti. Da smo se tako vživeli v ljubke, veličastne in ganljive prizore igre, za to gre zasluga dekletom Marijine družbe. Slišimo, da pripravljajo za materinski dan lepo igro „Roka božja". Tedaj se zopet vidimo.
Kotmara vas. (Igra.) Dne 25. marca je nastopilo domače društvo z dvema igrama. Prva, „Naša zemlja", je malo znana, a zavoljo poučne vsebine bi jo priporočali vsem našim odrom. Opisuje našo najslabšo stran, prehajanje naših slovenskih domov v last privandranim tujcem. So se pa tudi potrudili igralci ter jo nam podali popolnoma naravno. Videli smo že več iger
rajna babca rajne stare Neže je vedela, koliko je oni pobožni pred njo moral prešlišati in prestati, vse radi onega zlega podpisa. In tako je šlo tudi drugim, ki so mešetarili s tačrnim. Medtem je bil most končan in nihče se ni drznil prvi stopiti na pròsluli most, ker vsa bližna in daljna okolica je precej izvedala njega strašno zgodbo. Vse je preklinjalo one rojake-veljake, ki so jo zakrivili.
V tej in taki sili so se zopet znašli naši znanci Pvaznik Peter in Strah in šli so nanovo k modri Barbi. Podeseterili so darila in ko so tretjič prišli k nji, jim je izdala, da pod Sveto pečjo v Vodnem dolu živi sveti menih-samotar, ki edini bi znal tu še pomoči. Našli so meniha in razložili so mu pomen obiska. Postiti so se morali in veliko pokoro delati, po sveti maši pa jim je povedal, ko so mu dali prepis zle pogodbe. In jo je tolmačil, a vse drugače, kakor -so si jo oni mislili v oni strašni polnočni uri, ko so jo podpisali in je potem niso več pogledali. Smejal se je sveti mož, ko si je prinesel naočnike, in djal: ... tako. tu prav
nič ne stoji o kaki krščanski duši! Glejte----
„--------vaš most — a prva duša — ki gre
čezenj — bo — moj — gost". ... Molčijo in mislijo, a se jim veselo zdani v glavcah šele, ko jim menih razloži, da lahko zadostijo pogodbi, čeprav bi zagnali na most na kak način kako žival. Haha! pa so jo potem le pogruntali pri Petru, ki je zopet enkrat gostil zastonj. Ene misli so bili: „Hrudič naj kozjo dušo le po-zfe."
Pri Kozanjaku so učili močnega kozla, da je na Strahove besede „mek, mek, mek“ — „pridi, hiti, dobiš lek“, zletel od daleč proti njemu in za pohvalo sprejel soleni lek...
Čez nekaj dni so oglašali vadovcl po vsej okolici prav noter do Sel in vabili na slovesno pranganje na most v Šumu z brojanske strani. In peglale so selske dečle bele jančice in Bro-janice In Plajberžanke pripravljale so vence in vse potrebno za praznovanje, ki je obetalo vsem, da bo prav luštno...
na tem odru, ali še nobena ni bila tako dobro igrana. Znali so se igralci vživeti v svoje vloge, vedeli so, da še vedno velja stari pregovor: Ljubo doma, kdor ga ima. Pri drugi igri, „Strup za podgane", pa so prišli tudi ti na svoj račun, ki se radi smejijo, ker čeoljarski vajenec Jakej s svojimi križi in težavami je res bil smeha vreden. Med odmori in po igrah nas je pa izvrstni pevski zbor s svojimi lepimi narodnimi pesmami prav prijetno zabaval. Tako se je menjavalo koristno z veselim, da smo odšli z najboljšimi vtisi.
II GOSPODARSKI VESTNIKI
XI. ljubljanski velesejem se vrši letos od 30. maja do 8. junija. Velesejmi niso važni samo vsled pospeševanja gospodarske inter-nacijonale, oni so tudi važni faktorji v gospodarskem življenju, ker vzpodbujajo in pospešujejo podjetnost in dajejo nov impulz delu in produdukciji ter s tem povečujejo konzum. Razstavljalci na ljubljanskih velesejmih so bili doslej z uspehi zadovoljni, sklenili so trajne trgovske zveze z odjemalci, kupcu so se pa tudi nudile velike ugodnosti, kajti na skupnem prostoru je mogel pregledati vse blago in si izbrati najboljše, preračunati cene in sklepati s solidnimi tvrdkami trajne trgovske zveze. Zato interesenti radi obiskujejo ljubljanske velesejme. Za podjetja je torej ljubljanski velesejem edinstvena priložnost, da iznesejo svoje proizvode pred široki internacijonalni forum in razširijo krog svojih odjemalcev. Prijave za udeležbo na XI. ljubljanskem velesejmu se že sprejemajo. Vse informacije daje urad velesejma v Ljubljani.
Celovški trg. Živina: voli 1,10—1,30, plemenske krave 1,20—1,40, pitane krave 0,70—1, telice 1—1,20, pitani prašiči 1,80—2, plemenski 1,80—2,20 S za kg žive teže. Težki konji 600 do 800, lahki 250—400 S komad. Zito: pšenica 22 do 24, rž 19—20, ječmen L8—19, oves 21—23, ajda 22—24, koruza 18—19 g za kg. Sladko seno 14, kislo 7, slama 8 S za meterski stot. Grah 1,40, leča 1,60 S, fižol 50—60, krompir 16—18 g, goveja mast 6, sirovo maslo 5—6, prekajena slanina 4,50, sirova 2,60, svinjska mast 3 S za kg. Jajce 13—15 g._____________________
Svoj narod zatajiti je greh!
Tik pred mostom je ustavil Pvaznik dolgo procesijo, ki so ji načeljevale tri najzalše device, ena iz Brodi, druga iz Piajberka in tretja iz Sel. Za njimi so nesli bandero in za njo so skrito vodili lačnega in učenega kozla. Pregledal je brumni mož vse neštete vrste in smeje se misli na štiklc, ki ga bodo našpilali zlodeju, ki je menda že presneto godrnjal na dolg post. Naložila mu ga je peklenska njegova babica. Pa glej onstran mostu je že čakal on sam., tačrni je bil in menda prav nobl, praznično oblečen v rdeče hlače in fino počesan ter v veselem pričakovanju držal velik in črn Žakelj. Stran njega je stal Strah — prišel je čez Kozji hrbet na ono stran — in poškropil se je za danes z vsemi svetimi vodami. Poln zvitega nasmeha je bil. Pridružil se mu je Ko-zanjak, da gleda zabavno žrtvovanje kozla, ki ga je pomagal učiti in ki je že prav nestrpno trgal onstran mostu na še napetem štriku in skrit za prvo vrsto veselih romarjev, in prišel je oni veliki trenotek in šlo je kakor so si izmislili. Na Strahov „mek, mek" so spustili onstran kozla, ki se je divje spustil čez most. In ne vem, kdo ve, kako je to bilo, da je tačrni — menda je lačen tako bil in žejen krvi — res objel v svoj Žakelj kozla, ki je bil sicer črn kakor oni sam, in v strahovitem skoku izginil v Šum, od koder se ni več pokazal. Most je bil s tem prost za promet in vse je bilo veselo. Pravijo, da za ono dobo ni bilo v Brodih bolj veselega pranganja, saj je Peter oni dan zastonj točil in še štirinajst dni za svoje ožje.
Kako pa je dotedanji glavar Šuma praznoval tiste dni, ko je dobil živo dušo za ..Hudičev most", še modra Barba ni izvedela. Od tiste dobe je tudi ona prišla navkriž z onim.
Le eno še o Šumu. kakor je danes.
Prej da čez most Brojan gre... vsaka... vsak., pokriža se., ker čuden je ta strašni kraj... je bil... bo še... hudičev gaj! Dokler te skale tu stojo... prav varno tu nikol ne bo...
NAŠE KNJIGE
Dr. Mihael Opeka, Knjiga postave, 45 govorov o božjih zapovedih, I. zvezek, Ljubljana 1931. Cena s poštnino vred 3 S broš. Opekove knjige ni treba več posebej priporočati. Kdor je dosedaj zasledoval homiletične publikacije tega našega mojstra besede, bo rad uvrstil tudi to novo, aktuelno, za pridigarja, kateheta, versko zainteresiranega lajika pomembno delo v svojo knjižnico. Ob tej priliki bi priporočali Opekove knjige tudi knjižnicam naših izobraževalnih društev, Marijinih družb. Vedno bolj stopajo verska vprašanja v ospredje vsakdanjega zanimanja in pogovora. V tem prvem zvezku svoje nove „knjige postave*1 obdela Opeka prve tri zapovedi s posebnim ozirom na svojevrstna razmerja modernega človeštva do božjega bistva, božjega imena, božjega dneva. Temu zvezku sledita tekom tega leta še dva druga, tako d a bo „ogromna tvarina božjih zapovedi** precej izčrpno obdelana.
R. N. Coudenhove - Kalergi:	Paneuropa
ABC. Paneuropa - Verlag, Dunaj. Cena: 50 pfenigov. Najnovejši spis od R. N. Couden-hove-Kalegrija bo v najširših krogih vzbudil upravičeno pozornost. Spis ima namen, da tvori uvod v nov štadij boja za Panevropo in da ponese v široke mase evropsko miselnost združitve. Zato ta spis ne prinaša doktrinarnih obravnav. V živi diskuziji se obravnavajo vsi problemi Panevrope in po prečitanju vseh 24 prašanj in odgovorov dejansko dobimo jasno sliko o delovanju in hotenju panevropskega gibanja. Coudenhove-Kalegri prikazuje najprej potrebo evropske združitve in nam predočuje nevarnosti, ki ogrožajo Evropo, če podleže militarizmu, protekcijonizmu ali boljševizmu. On ovrača ugovore skeptikov in daje neodločenim novega poguma. Tako prikazuje Coudenhove pot bodočnosti in sredstva, ki naj zagotovejo obstoj Evrope. Spis ima tem večji pomen, ker izide obenem v vseh evropskih jezikih, da na ta konkreten način zbudi evropski čut skupnosti. In to je odločilno, ker samo vera v Evropo bo obnovila Evropo.
Rdeča suknja, igra v štirih dejanjih. Spisal Eugene Brieux, prevedel Jakob Šolar. Izdala Družba sv. Mohorja v Celju. Mohorjeve knjižnice 31. zvezek. Cena: za ude broš. Din. 15.—, vez. Din. 24.—, za neude broš. Din. 20.—, vez. Din. 32.—. Rdeča suknja je najboljše delo plodnega {sancoskega dramatika Eugene Brieux. Njegova moč in posebnost so moralno socialni pogledi na sodobno družbo, ki ji znal s sicer podčrtano, a zato nič manj učinkovito resničnostjo pokazati marsikako korenino sodobnega zla, odkriti marsikako rano v novi luči in pomembnosti. Njegov živ-Ijenski nazor je poln ljubezni do človeka, zlasti do preprostega in ubožnega. Rdeča suknja, ki je v začetku našega stoletja dosegla evropski sloves in šla preko vseh pomembnejših odrov, je oblikovno pač otrok svoje dobe, a po ideji ni danes nič manj sodobna nego je bila ob svojem času. V njej so zgoščene vse dramatične vrline Brieuxa: solidna zgradba in napetost dejanja, velika živahnost in odrska razgibanost, nepozna se mu močan vpliv naturalistične drame, ki jo je v Franciji ustvaril sodobnik mu Henri Becque, pozna se mu v znatni meri nordijski vpliv Ibsenov. Brieux
sam pa na svet nikakor ne gledi naturalistično, preveč idej vidi v ljudeh in stvareh ter dogodkih, zato tipizira in podreja svoj svet zakonu ideje. Prav ta zdravi realizem pa ga nam približuje do poljudnosti. V Rdeči suknji je Brieux hotel pokazati, kako strahotne posledice utegne roditi prevelika častihlepnost važnega socialnega činitelja. Kakor vzvišena je služba pravici in pravičnosti, tako strašna je nje zloraba v osebno korist. Drama bo služila šolam v proučevanju moderne dramatike, ker je po idejni in oblikovno literarni strani sprejemljiva za šolsko čtivo. Uporabna pa bo tudi vsaj boljšim odrom, ki z resno pripravo dosežejo prav lep odrski uspeh. Pri vsej časovni odmaknjenosti je vendarle drama tudi danes še vedno pomemben literaren dokument in nosi v sebi dovolj nadčasovnih vrednost, da se obdrži še naprej.
„Das Motorrad“ je tudi letos izdal v posebni izdaji „Motorràder** und Zubehòr 1931“. V tem zvezku, ki stane samo 1.50 S, je opisanih 567 modelov motornih koles in opremljenih s slikami. To brošuro, ki obsega 290 strani, bi moral imeti vsak motorni kolesar. Sezona za motornega kolesarja se je zopet pričela in je prva potreba, da se stroj natančno pregleda, da se odstranijo mali nedostatki. Najnovejša številka omenjenega strokovnega lista razpravlja o pregledu motornega kolesa. Poleg tega razpravlja o vpoštavitvi pomožnega motorja v navadno kolo. Pomožna motorna kolesa se zpet močno širijo. Založnik H. Kapri-Co., Wien, VIL, Burggasse 6, pošlje na željo tudi zvezek zastonj na ogled.
j RAZNE VESTI ~1
Drobne vesti. Dne 30. marca je izbruhnil v stolpu mestne cerkve v Schladmingu na Štajerskem požar, ki se je vsled izredno močnega viharja zelo hitro razširil na župnišče in sosedna poslopja, ki so bila večinoma mehko krita. Poleg cerkve in farovža je zgorelo 16 poslopij. Ogenj je omejevalo 17 požarnih bramb. Trgovec Vasold je znorel, ker je izgubil vse. — Avstrija je odpovedala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. — Jugoslavija: Ker Italijani nadškofu dr. Jegliču niso pustili potovati v Gorico k proslavi 251etnice nadškofa dr. Sedeja, je dr. Jeglič vrnil italijanskemu konzulatu v Ljubljani red sv. Mavricija m sv. Lazarja, ki mu ga je podelila italijanska vlada. — Med Jugoslavijo in Češkoslovaško se je podpisala nova trgovinska pogodba. — V Beogradu je bila 1. aprila otvor-jena razstava nemške sodobne upodabljajoče umetnosi in arhitekture pod protektoratom jugoslovanske vlade. Naši Nemci pa niso dovolili niti gostovanja ljubljanskega gledališča v Celovcu. Vsaka druga pripomba je nepotrebna. — — Glavno mesto države Nikaragua, mesto Ma-naglua, je 31. marca obiskal silen potres, ki je mesto popolnoma porušil. Nastal je tudi požar. Potres je trajal 2 minuti, v katerem času je bilo 11 potresnih sunkov. Počil je tudi vodovod, da je bilo vsako gašenje popolnoma nemogoče. Po dosedanjih poročilih jé bilo okoli 2500 mrtvih in 3000 ranjenih. V jetnišnici je zgorelo vseh 200 jetnikov. Mesto Managua šteje 60.000 prebivalcev. — Ostale države: V Parizu bodo u-vedli za prometne redarje posebno žarnico na kapi. Zadevni poizkusi so se v megli in mraku dobro obnesli. — Umetnega konja kažejo na razstavi v Pragi. Njegove oči vsebujejo tako fin
mehanizem, da se odzove na vsak žarek luči; če se gre z lučjo pred njim, gre konj za njo kamorkoli. Če se mu posveti v levo oko, zavije v desno stran. Pri tem pa ni v zvezi z nikakršno električno napeljavo. Krmiti ga tudi ni treba. —-Propagandna organizacija brezbožcev v Rusiji je otvorila boj proti poročnim prstanom, ki jih hoče odpraviti. Članom komunistične stranke je bilo že pred časom zabranjeno nositi poročne prstane. — Fašisti so zažgali šolo v Bovcu sa-' mo zato, da bi mogli obdolžiti Slovence in jih pozapreti. — Strahovit požar je popolnoma upepelil litvansko mesto Plungiany. Zgorelo je 300 stanovanjskih hiš in 700 skladišč in uradnih poslopij. — Zanimalo bo, ko se toliko govori o gospodarski krizi, kako visoke plače imajo nekateri uradniki na Dunaju. Dunajska trgovinska zbornica zaposluje 32 uradnikov, med temi 8 tajnikov, od katerih imajo štirje 27.000 S, trije
25.000	S in eden 19.000 S letne plače. Dunajska industrijska zbornica plača predsednikovemu namestniku 42.000 S na leto, mnogo pa je še drugih, ki dobijo po 37.000, 29.000 S itd. Gremij dunajskih trgovcev zaposluje 668 uradnikov. Posamezni imajo do 52.000, 45.000 S itd. plače na leto. Še hujše pa je v zasebnih podjetjih. So firme, ki dajejo generalnemu direktorju 179.000 šilingov letne plače. Ravnatelj od Ravag dobi
187.000	S, glavni ravnatelj neke slabo stoječe industrije 334.000 S, nek bančni ravnatelj
214.000	S, nek upravni svetnik 136.000 S, voditeljica nekega zasebnega zdravilišča 72.000 S letno. Pri takih plačah se ni čuditi, da primanjkuje denarja in da propadamo.
$amo « njim
ker
Dahlia-parilnik
8
Strojno pralno pripravo
je zabelo zaposleno kmetico velika pomoč.
Parilnik daje okusno, primerno krmo za živino, pere perilo in se da porabiti za mnogo drugih opravil v gospodinjstvu.
On hoče vsa ta dela opraviti tudi za Vas, naročite ga še danes.
Plačilne olajšave. Prospekte na željo zastonj.	i6
DAHUMPAROTOR-GESELUCHAFT
M. B. H.
WIEN, XII./2, WAGENSEILGASSE Mr. 4/48
Gospodinjsko-kuharski tečaj v Pliberku
vabi na
RAZSTAVO
gospodinjsko-kuharskih izdelkov in na zaključno
prireditev,
ki bo v nedeljo, dne 19. aprila 1931 pri Brezniku o Pliberku.
Razstava se otvorl ob 8. zjutraj In traja do 7. zvečer.
Popoldanska prireditev se prične ob 3. s sledečim sporedom :
1.	Pozdravni govor.
2.	BZnamenje“, deklamacija.
3.	„£)ečva“t kuplet.
4.	nMa semnju", deklamacija.
5.	.Kuharce", prizor.
6.	Govor.
7.	BBandrovka.“
8.	„Zaka) se smllii mi 7" deklamacija.
9 Ljudska Igra „DOMEN.“
Ned sporedom potjo moikega ibora. • Razstavljeni predmeti se bodo e prid totaju prodajali.
K obilni udeležbi prisrčno vabi 90D5TVO.

n ta
Die Hausfrdu stets persi! begehrr, weil es sich ubera H bewatirt! Jn al len Fai len, wie's auch sel, persi! macht alles wiederneu !
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slo^nce na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovikf Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9-Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovskf), Dunaj, V-, Margaretenpatz 7.