izpred sodišča Nove žrtve kokainskih sleparij Ljubljana, 14. Januarja. Danainja obravnava, določena za 8.30 dopoldne ae je nekoliko zavlekla. Po dvorani je vladalo iivahno žuborenie in kramljanje. Glavni obložene!: Slrok, Mauaer, Svete in Hladnik ao »tikali glave med aeboj in ai nekaj iušljali. Slutili ao nekako, da «e zbira nad njihovimi glavami nova nevihta. Val pa ao bili odločeni ae trdovratno in do skrajnosti braniti. Širok je vedno konteriral » avojim branilcem — ex offo — dr. Murkom, kl ee je marljivo in pazljivo posvetil v razvoj ргосена. Dvorana se je počasi napolnila i izbranim občinstvom, kajti polirijska kontrola je vsakogar pri vhodu ali legitimirala ali pa splošno premolrila. Med poslušalci so mnogi, ki se kot strokovnjaki zanimajo za ko-katnske manipulacije. Sodni dvor J« ob 9 vstopil v dvorano. Senatni predsednik g. Rajko I^derhas je začel razpravo in nadaljeval z zaslišanjem zadnjih treh obtožencev, ki so bili zapleteni v san-graiko dogodivščina Maks Bizjak pripoveduje tgodbe. Prvi Je bil danes zaslišan šofer Mak» Bizjak, ananec Ceferinovih, ki so ga v njegovi brezposel-noati podpirali. Njegov zagovor je bil prostodušen in živahen. Takoj po Veliki noči lani je prišel k Ceferinovim. Vsi so bili zelo razburjeni. Pozneje mu je gospa povedala, da imajo naprodaj 1 kg kokaina. Naprosila ga je, da bi poiskal kupca. Znanca Burgarja je nato vprašal, ali ve za kakega kupca. Označil mu Je neko gospodično, ki menda ve za prekupčevalca kokaina v Poljanski dolini. Burgar je najel avto in so se z njim odpeljali: gospa, on in Burgar. Pri trgovcu Deheljaku v So-vodnji so se ustavili in mu ponudili kokain. Trgovec je blago pogledal in odvrnil: »Blago mi ni všeč! Oa bom dal po strokovnjaku analizirati.« Pozneje je gospodična povedala: »Ni pravo blago. Mora biti pristna« Vzel je nekaj »kokaina« in ga dal na jezik. Okus je bil od sode. Gospa je jokala. Začeli smo poizvedovati za prodajalcem. Obširno je pravil, kako so prišli nn sangraškl načrt. Gospa je prevzela vlogo grofice, Burgar pa pozneje vlogo groličinega brata. Pod pretvezo, češ, da gospa grofica na Gorenjskem potrebuje večjo množino kokaina, je odpeljal Široka na Gorenjsko na grad. Bil je pripravljen za Ceferinove iti v levje zrelo, da ae popravi krivic* in vrne menica. V sobo, kamor ao spravili Široka, so postavili špansko steno, za katero se Je skril mask i rani Burgar. Ko je bil Širok v aobi, sam ne ve, kaj se je zgodilo. Cez nekaj časa je prinesel Burgar iz sobe obleko, vse dokumente in aktovko, v kateri je bil zavoj fižola. Široka so povezali na posteljo z vrvjo. Siroka je pripeljal na grad neki četrtek. Cez dva dni je prišel tja tudi Hladnik, ki Je bil spravljen v drugo sobo in prav tako povezan t vrvmi. Ojačene varstvo in nkovl. PH obeh je bila stalna straia. Nekega večera je dejala gospa pri večerji: »Položaj Je zelo težek. Kaj, Če kdo pobegne «kozi okno? Ta falola sta vsega zmožna. Potrebno je, da se varstvo nad njima ojači. Premalo se sedaj pazi. Veste kaj? Najbolje je, da bi se tem ljudem napravile lisic«!« Pojasnila je, kaj pomenijo lisice pri orožnikih. Iz navadnega pleha je napravil Bizjak obročke. Sest kosov. Širok je dobil 2 obročka na roke, Hladnik pa po 2 na roke in noge. Za zamudo časa smo potem dobili jaz 400, Burgar 833 In Krašovee 200 din. Gospod ima velik vpliv. Obtoženi Bizjak je nadalje omenil gospej: »Vse to je zelo nevarno! Kaj, ko bi prišli za to stvar pred sodišče?« Odrvrnila je: »Gospod ima velik vpliv na sodišču in pri policiji. Bo vse uredil. Ima dobre zveze!« Po Bizjakovem zatrdilu je Albina Ceferinove dajala vsa navodila, kako je treba postopati. Predsednik: »Zakaj ste se vmešali v to afero?« Obtoženec: »Brez posla sem bil.« Predsednik: »Policiji bi naznanili, ki bi jih vse polovila.« Skrivnostna oseba na grada. Drugi obtoženee, Stane Burgar, je drastično In mestoma Äljivo sodnikom pripovedoval o dogodku. Njemu je gospa razodela zadevo, rekoč: »Osleparjeni smo bilL Za težke tisočake! O Veliki noči si še potic nismo mogli napraviti.« Razdelila nam je vloge. Noben mi ni rekel, da naj igram grofa. Širok je mislil, da sem grofičin brat, pa m« je imel torej za grofa. Drugače sem bil na gradu zelo skrivnostna oseba. Tudi Burgar trdi, da je šlo pri vsem poslu za absolutno pravico. Tretji in zadnji obtoženec, Ivan Krašovec, ki so ga imenovali »sluga Janez«, Je prav vse odkrito priznal. Bil Je v službi gospe Ceferinove in je pač moral storiti to, kar mu je naročila. Nora obtotba. Državni tožilec dr. Fellaher je nato predložil sodišču dodatno novo obtožbo proti Pavlu Stroku in Josipu Mauserju zaradi zločlnslva prevare, ker sla lani aeptemhra opeharila Vilka Maeterla Iz Stražišča pri Kranju za 34.000 din, ko sta mu prodala mesto pristnega kokaina zavoj borove kisline. Predsednik je takoj uvedel novo razpravo proti obema obtožencema, ki je bila prav živahna in dramatična. Oba obtoženca. Širok in Mauser, sta odločno zanikala vsako krivdo in se trdovratno branila, poudarjajoč, da »la Masterlu Izročila »pristno in pošteno blagor. Bilo je v kavarni Vosper-nik. Tam v posebni sobi. Slrok je stal na straži. Mauser pa ie izročil Masterlu kokain. Braniteli dr. Murko siroku: »Ali se »pozna razlika med sodo in kokainom?« Slrok Ironično: »Na 3 km daleč spoznam razliko!« Širok je dobil od Mauserja 2500 din provizije. Mauser Je med drugim dejal: »V kavarni je bilo izročeno pošteno blago. Tam je bila zamenjava nemogoča! Sicer pa je nevarno s kokainom okoli hoditi.« Kokain je Mauserju baje dobavil neki Mayer. Priča Vilko Maaterle je v vseh podrobnostih opisal, kako se je seznanil s Sirokom in po nJem z Mauaerjem. Poskusnja je pokazala, da ju kokain. Ko je pozneje odprl, pa je notri našel — borovo kislino v praških. Priča je še poprej omenil, da Je bil enkrat pri kokainski kupčiji že opeharjen. Zato je hil pri Mauserju, ki je nastopaj kot Goldstein, trgovec iz Avstrije, zelo previden in je v kavarni kokain analiziral. Lado Vučnik, gradbeni tehnik higienskega zavoda, mu je 14. avgusta prodal 1 kg kokaina. Pozneje pa je ugotovil, da ie bila v zavoju navadna soda. Sel je k Vučniku, ki mu je takoj vrnil 30.000 din, pozneje pa še ostanek 8000 din. Skoda je bila poravnana. Ko je uvidel, da je bil tudi drugič opeharjen, je v Ljubljani poiskal Široka. Temu je dejal: »Veste, je lumparija, da sle mi prodali borovo kislino za kokain I« Širok se je začudil in odvrnil: »Ne bom rekel, da lo nI mogoče. NI te prvi slučaj!« Farbal ga Je So In prosil: »Nikar me ne naznanite! Bom drugo blago preskrbel.« Priča je naposled še pripomnil: Širok mi je pravil, da ima Avstrijec Goldstein toliko premoženja, kolikor cela Miklošičeva cesta ne.« Obtoženi Širok je ugovarjal izpovedbl priče in ogorčen omenil: >Masterle in »e neki njegov prijatelj sta se peljala do meje In tam kokain prodala. Bila »la veselo razpoložena! To bo povedal šofer Ižanee.« Predsednik ironično: »Mogoče od žalosti!« Senatni predsednik je zaslišal še maserja Per-šinarja, nato pa razpravo prekinil ob 14, nakar se je nadaljevala ob 16.30 s čitanjem spisov. Jugoslav. F. Belersdort k co d. s. e. J. Maribor Mariborsko gospodarstvo se popravlja Maribor, 14. januarja. Na mestnem liačeletvu smo dobili vpogled v gibanje obrti in trgovine v letu 103». C« primerjamo le številke z onimi iz prejšnjih let, zapazimo prav razveseljivo dejstvo: mariborska obrt in trgovina je že prekoračila kritično točko, ko je število izbrisanih obrtnih pravic znatno presegalo število novoprijavljenih obrti. Lani je bila namreč izdanih 190 novih obrtnih in trgovinskih pravic, v letu 1933 pu muho 14"). Razlika znaša 4.» novih obrti. Razveseljiva razlika je tudi pri številu izbrisanih obrtnih pravic: lani jih Je bilo 124. predlansko leto p« 137. V «a lela krize — od 1932 do 1935 — Je imelo obrtno gibanje v Mariboru padajočo ten-denro, tako da Je preobrat, ki ga je prineslo leto 193fl, prav zadovoljiv. V letu 193Ö Je Izdalo mestno poglavarstvo 35 obrtnih pravic za obrti, ki se izvršujejo na podlagi koncesije — to so gostilne, kavarne, restavracije, izvoščki. avlotaksiji in dro-gerlje; «O obrtnih pravic je bilo izdanih za rokodelske obrti, 755 pa za trgovinske in njim »orodne nove obrate. Izbrisanih je bilo v tem razdobju: 20 obrtnih pravic, ki ae izvršujejo na podlagi kon cesij, 41 ofirlnih pravic za rokodelske obrti, t obrtne pravice za industrijske obrate In 53 obrtnih pravic za trgovinske in «stale obrti. — Da je napredek mariborskega gospodarstva v minulem letu judi deja.,ski in ne »amo na papirju, nam dokazu— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkuSnje uče, da redna poraba »Franz-Joaeiove« vode izborno urejuje funkcije čre v. Iteiff. po nitn soc. pol. In aar. idr. B br. 15.WJ, X. V. U. le jo tudi izjave merodajnih predstavnikov mariborske trgovine in obrti. Skoraj v vseh panogah •e opaža izboljšanje, četudi je neznatno, p» je vseeno razveseljivo. Iliianca bi bila oh zaključku leta še gotovo ugodnejša, če ne bi bilo udarjeno mariborsko gospodarsko zaledje z izredno slabo letina Sadja In vina ni bilo in to se pozna ludi v mariborskem gospodarstvu. V glavnem gre izboljšanje prometa v trgovini in obrti tedaj na račun poživitve domačih gospodarskih razmer. Prinesla jo je predvsem izredno živahna gradbena de' vnosi in konjunktura v tekstilni industriji, ki jo v minulem letu močno povišala stalež tovarniškega delavstva ter s tem povečala število kupujočega občinstva. Pretep v mošeji zaradi fesa Nevaren požar v Ljubljani Ljubljana, 14. januarja. Danea okoli četrt na dve je nenadoma Izbruhnil nevaren ogenj v I.ingarjevi ulici. Ogenj je nastal v znani Cesnikovi trgovini manufakture v hiši Kresije. Sosedna trgovka ga. Ažmanova je opazila, da se iz zaprtega lokala vali dim ter je obvestiia gasilsko postajo, t.c Čez nekaj trenotkov so poklicni gasilci odhiteli z motorno brizgalno In v polni gasilski opremi v bližnjo Lingarjevo ulica Imeli so doeti dela, da so najprej sploh mogli v lokal ter »o morali vrata a «ilo odpreti. Napeljali «o po ceveh vodo ter kmalu nato potlačili ogenj, ki je Že zajel dva pulta in ki je divjal tudi po tleh ter v «tolaži nad prodajalni m prostorom. Ogenj je nastal zaradi velike železne peči sredi glavne prodajalne. Peč Je bila močno zakurjena ler je v njej gorelo še potem, ko so gasilci že {«gasili ogenj v prodajalni. Gašenje lokala je bilo zelo naporno. Lokal je hil poln dima in plamenov. Pod nadzorstvom poveljnika g. Furlana In poveljnika g. Ogrina so gasilci vdrli v lokal s plinskimi maskami na obrazu. Slirje gasilci so imeli običajne maske, prvi napadalni gasilec pa je imel na obrazu dihalni aparat. Napeljali so cevi na plamene, nato se pa vsi izmučeni Iu spoteni vračali na prosto. Vse gašenje je trajalo skoraj dobro uro. Na ulico pred trgovino »o gasilci znosili tleče zavitke inanufa-klure, tleče preproge in podobno uničeno blaga Pri tem napornem delu «o poklicnim gasilcem E»magall tudi člani prostovoljne gasilske čete. V ingarojvo ulico Jo navalila velika množica radovednežev, vendar »o policijski »tražniki lakoj napravili močan kordon in preprečili, da radovedneži niso ovirali gašenja. Trgovina jc bili svojčas last g. Janka Cesni-ka, ki pa je pred kratkim umrl Vodi jo »edaj ga. Marija Cosniirtvu. vdova po pokojniku. Ko Je požar izbruhnil, je bila lastnica trgovine na svojem domu v Nunski ulici, njeni pomočniki pa pri kosilu. Nekateri sosedni trgovci so poklicali trgov, ko in njene pomočnike, ki »o seveda takoj prihiteli. Opustošenje v lokalu je bilo grozno. Zgoreli sta obe prodajalni mizi in vse blaga ki je bilo po navadi trgovcev na teh mizah Uničena »o tla, nekatere preproge, pa tudi mnogo drugega blaga, ki mu je zlasti .škodoval močan dim. Daljo jo tudi voda Iz brizgaln pokvarila nekaj blaga. Ttgovka Cesnlkova trpi več deset tisoč dinarjev škode, ki pa j« krila z zavarovalnino. Trgovka je namreč zavarovana pri banki »Slaviji«. Občinstva ki Je opazovalo naporno gašenje in vsa javnost, mora mestnim poklicnim gasilcem izreči popolno priznanje, da so tako naglo prihiteli na kraj požara ter preprečili še večjo škodo, ali celo katastrofo. Tudi pri tem požaru so je izkazalo, kako dohrodejne so maske in dihalni apurati v takih požarnih nesrečah. V Tetovu se je preteklo sredo končala sodnij-ska obravnava, ko »o jo pred okrožnim sodiščem moral zagovarjati tamkajšnji muslimanski imam llafu» Sulojman Sihafovič, kor jo lota 1900 vrgol iz moieje nekega ca ri graj s koga Irgovca, ki je prišel v mow-jo s klobukom na glavi, namesto da bi imel fo« ali turban, kakor so držo naši muslimani. Nasproti pa jo na Turškem Ala Turk odpravil vse (urbane in Ipso ter velel nositi same klobuke. Kakor trdi obtožnica, je oblož<-ni silno zmerjal carigrajskoga Irgovra tor ga grdo psoval. Na vse zadnje pa je poklical še svojo muslimanske vernike ter lih pozval, naj vržejo toga Carigrajca «kozi vrnta. Muslimani »o šli res takoj na dolo tor »o moža dobro promikastili, nakar so ga postavili na hladno. Vsi ti so »o morali sedaj tudi zagovarjati z imamnin vred. Sodišče je nazadnje obsodilo imatna na 9110 Din denarno globo, drugo obtožence pa na majhno globe. Ta obravnava kaži-, da jugoslovanski muslimani no odobravajo odredb turškega Ata Turka. Celjska policijska statistika Kriminalna statistika nam dokazuje, da naraščajo zločini in prestopki iz korlsloljubja. Tako je bilo v preteklem lolu na področju predstojništva mestne policije v Celju Izvršenih 44" raznih tatvin in trpe oškodovanci škode skupaj 230.055 din. V primeri z letom 1935. je število tatvin poskočilo za >28 (I. 1905. je bilo 219 tatvin s škodo 173.240). Oil tega je bilo 18 vlomov s «kupno škodo 80.350 dinarjev, 26 žepnih tatvin a škodo 10.»i40 din, ko-lea je bilo ukradenih 70 v skupni vrednosti 70.210 dinarjev, raznih manjših tatvin je bilo izvršenih 333 v skupnem znekn 55.751 din, prevar je bilo 89 s «kupno škodo 35.200 din. Poneverbe »o se v preteklem lolu precej zmanjšale, izvršenih je bilo 35. medlem ko jih je bilo lota 1935. 83. Prestopkov zoper življenju in telo je bilo 32, oil katerih je 13 težkih telesnih poškodb in 0 primerov (nIprave ploda; 2ii0 prestopkov zoper javni red in mir, 270 primerov zaradi vlačugarstva in pntepu-štva, 3 tihotapstva, I uboj, raznih nezgod je bilo 12, manjših prestopkov je bilo 177, samomorov Je bilo izvršenih 9, »mrtnih ne»reč 7, požarov 9 v skupni škodi 20.31*) din. Izgub je bilo prijavljenih 120 v znesku 29.114 din, najdb 103 v znosku 12 750 dinarjev, strankam je bilo vrnjenih v 85 primerih v znesku 10.8000 din. V sodno zapore Jo bilo oddanih 114 oseb, odgonska postaja je odpravila 102 oseb, v policijsko za|iore pa jo prišlo 1161 oseb, tf(4 moških in 318 žensk, policijskih prijav pa je bilo 3528. Opis našega prvega zdravilišča (Po raznih virih sestavil dr. A. M.) {Nadaljevanje.) Tem deseterim «latinskim gostiščem so ae sčasoma v razdobju tridesetih let pridružili še drugi domovi: »Stritarjev dornt (tedaj »Vila Jankomir«) lota 1874, Hotel »Sonce« 1884, »Slatlnski dom« 1884. Vsi trije domovi so t odkupom prešli v zdraviliško last. Akoprav se je število domov pomnožilo, vendar ae obisk gostov ni dvignil, marveč se je 1878, s letom avstrijske okupacije v Bosni, začel zniževati. Ne moremo reči, koliko Je ta dogodek vplival na zaostanek zdraviliških gostov, to pa je gotovo, da ni bil brez vpliva nanj. Kriza je minula. Z 1. 1892 je vstalo zdravilišče v novo rastje. Po »to lelih Je Rogaška Slatina, v prvi desellnl dvajsetega stoletja, dobila skorajda novo lice. V tej dobi se je dovršilo »zemeljsko čudo na Slatini«, zajeli so se 1909 podzemeljski vrelci, uredil »e Je vrelec »Donat«, postavil se ie »Aleksandrov dornt in »Ljubljanski dornt ter Glavno kopališče, irenovil in razširil se je po požaru (18. avg. 1008) »Zdraviliški dom«, zastavilo se Je delo za »Oficirski dornt In »Beograjski dornt. Postavila se Je 19ГЧ tudi nova zdraviliška kapela av. Ane, toda, Žal! na dokai strm in težje dostopen (Tavčarjev) hrib In zalo v nezadovoljnost domačinov in katolliklh gostov. Vse kliče še po drugi kapeli v ravnini. Ob stoletnici gospodarskega nastopa štajerskih deželnih «lanov v Rogaški Slatini je poset njenih gostov — lela 1001 — dosegel prvikrat število 90ПО. V naslednjih letih do začetka svelovno vojne je obisk stalno raslel povprečno vsako leto ta 4<« novih gostov. Vojno leto 1916 in 1917 zaznamuje — nepričakovano — pnra«l go«lnv: 0*122 in 6892 po žtevllu. Da pa se ne bi kdo začudil nad tem visokim številom. v Izredno neugodnem času, mora vedeti, da so bill ti številni goslje večinoma okrevajoči vojaki z italijanskega bojišča. Tedaj je bila ludi zimska sezona. Rekordno število v obisku svojih gostov Je Rogaška Slatina dosegla leta 1936, ki nam kaže sezonsko številko 7818. Tedaj so se morali pač združili vsi udobni in ugodni pogoji in položaji, katere gost išče in najde v Rogaški Slatini. Po svojem obsegu in namenu je »Zdraviliški dornt vreden, da so ga posebej spomnina ker Je videl več zgodovinsko važnih ilogodkov nego vsi drugi domovi na Slatini skupaj. Sprva je stala nn njo-govern mestu le daljša zdraviliška dvorana, s pridruženo restavracijo In kavarno. Postavil jo ie 1813 nadzornik dr. Ivan Fröhlich po nagibu nadvojvode Ivana. Bila je središče prijetnega in cenenega vrvenje na Slatini, kakor 1921 poroča kronist dr. C. A. Riedl v svojih »Odlomkih iz življenja, pitja in kopanja ob zdravilnih vrelcih v Rogaški Slatini'. Obi»k gostov je v poletnih mesecih stalno naraščal in ko je bil x lotom 1844 dosegel skoraj šIpvIIo 2000, je bilo treba misliti na nov in obsežen »Zdraviliški dom«. Prvi »Zdraviliški dom« se je gradil Irl lela In je hil popolnoma dovršen in olvorjen 1847 ob navzočnosti cesarske dvojice, Ferdinanda in niegovo soproge Marije Ano. NokaJ edinstvenega je bila v svojem sijaju in razkošju nova zdraviliška dvorana, ki »o jo po visokem cesarskem gostu nazivali »Ferdinandova dvorana«. Eno loto prej 1846 je ta praznik sv. Ano, kakor za uvod v bodočo slovesnosti, v dvorani koneortira! slavni pianist Fran Liszt. Za njim so nastopili tukaj že mnogi koncertni vi-tuozi. »Ferdinandova dvorana« je bila v dobi šestdesetih let včasih koncertna dvorana, včasih oporna včasih dramsko gledališče, danes plesna dvorana in jutri že kapela ob duhovnih vajah Ta dvo-ann jo videla toliko elegantnega sveta, kako» ga ni videla In slišala daleč naokrog nobena. Ta dvorana je slišala vriskajoče plesalce, pa ludi klečeče niolilce. Zdraviliški dorn Je t ble»lečo dvorano vred v noči 18. avg. 190И. leta zadela silna kalnslrnfu V podstrešni sobi neprevidne sobarice Je Izbruhnil požar, ki je uničil dom in dvorano: ostalo Je «amo tldovje. Leta 1909 jo hil pozidan nov, višji In ponos-nejši dom od prvega, sirpr ne voč tako dragoceno, vendar Se vpdno s sijajno zdraviliško dvorano, ki postaja še sijajnejša, kadar ob svitu večernih luči koneortira v njej orkester ljubljansko opere pod taktirko spretnega kapoinika DrugI »Zdraviliški dornt po pomembnih dogodkih ne zaostaja ta prvim, marveč ga rolo p>okaša. Mod vojno Je zdraviliška dvorana postala s in vozove, vrtnarija; naredilo se je zaprto sprehajališče ir skladišče za mineralno vo«!o v »loklouirah in za bojih; tgradll se je godbeni paviljon in žitu; kozolec. Loto 1874 je dalo gasilcem «hrninho ta ga silno orodje in šport, jahačem posebno Jahaliiieo. Leto I8K4 Je v strahu prod kolero, ki |e tu in tam pretila po Slovenskem, napravilo :izolir-nico« v oddaljeni tdravilUki šumi in v zdravilišču samem plavalno kopališče.