126
Occ n cj n poročila o pu hI ikacijah m razstavah
ARHIVI XXI 1998
je te inventarje pisal človek, ki n, le natančen popisovclc in zapisovalce, ampak tudi ljubitelj, če že ne kar zaljubljenec v slovenski 'ïlm. Tako po zajetnem "Popisu filmov" še kako zmore tnd predrago-ccna in prepotrebna kazala k sta j:b izdelala plais a sodelavca Vladimir Snnčič in iojz Tršan. To so kazalo krajev, kazalo pravnih oseb, kazalo oseb, ndgovornih za nastanek enote, kazalo stvarnih gesel 1er i>a koneu knjige še aheccdn seznam filmov, v katerem je vsak film označen z dvema številoma finim, ki kaže na vrstni red filma v pričajoči knjigi, in še enim. ki pove, kako je film označen v računalniški evidenci filmskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije - Slovenskem filmskem arhiva.
Take je vsakomur, f išče kraj. osebe, dogodke lahkč poiskan vse, kar želi. Skoraj vse. Osebno, morebiti kar preveč osehno - in zato se vnaprej opni vičujem pogrešam nekaj znanih oseb, ki bi po mojem mncn]ii vendarle že lahko bile imenovane. Tako v popisu filmov kakor tudi v kazalih Tiste na primer., ki so nastopile v tretji touki šestindvajsetega "Obzornika" Na tej in na drugi strani sodniškega katedra. Cinizen) velikega kolesa zgodovine ]c najbrž kriv, da so tokrat tako sodniki kot obsojenci, rablji in žrtve, nastopajoči in gledalci, postali bolniki iste holezni, ki sem jo nekoč imenoval "Palam;dov sindrom"
In če sem že pri opozorilih, naj brez. slabih namenov omenim šc dve.
Prepričan sem, da sc bosta morala sestavIjalea kazal tako in drugače otepati več ko: polovice Slo-venccv, ki se imenujejo Slovenke, ker vlog posameznic, ki so sodelovale pri nastajanju enot, pri označevanju nisita prestavila v ženski spol. ampak sta ¡itn prilepila kar rneško ohlik;>.
Dni ga oponina zadeva uporabo nazhov "snema Icc" in "kamerman" Je že res, da je med kraticami za navedek, kdo je kaj snemal, uporabljena crka K", menim pa, da to ni dovoljšen razlog za to, da filmske sncroalec preksiimo v "kaniermanc". V gledališkem besednjaku Me;tnega gledališča Ijnbuanskega : leta 11 je zapisan samo snemalcc. Slovar Slovenskega knjižnega jezika pozna oba izraza, pove pa. da jd kamerman tisti veščak, ki rokuje s teler i: ijsko kamero, snemalec pa lahko snema s filmsko kamero, televizijsko kamero ali magnetofonom. Zavzemam se za to, da t iih vsi tako ločevali. Pa še v tem primeru nastane poplna zmeda, ko skušamo z eno besedo označiti sncmlaea, ki drži v rokal) elekionsko kamero, snema pa na filmski nač n. Zmeda ni seveda nič posebnega, saj sc v celoti, na vsem filmskem in televizijskem področju šc nismo domenili n;< za osnovne pojme. Živ bog ne vê več, kaj jc film, kaj televizija, kaj televizi|Ski film. kaj filmska tehnologija in kaj elektronska tehnologija.
Bedi dovolj in - kljub opozorilom praznično. In naj se na koneu v imenu vseh uporabnikov še enkrat zahvalim za delo, ki nam bo v marsičem olajšalo tudi prihodnje ustvarjanje.
¡nor KaŠir
Četrti zvezek inventarja filmskega gradiva Arhiva Republike Slovenije, pripravil Ivan NemantČ, ARS Inventarji, 1998, 298 strani
V č^.st mi je, da lahko predstavim četni zvezek inventarja filmskega gradiva Arl.iva Republike Slovenije. ki ga jc, kol ludi prve tri, pripravil gespod Ncmanie O tem invenUi'jn bi rad spregovoril v dvojni vlogi- kol pokosi uporabnik zbranega filmskega gradiva in kot nekdo, čigar dela bodo najbrž nekoč zašla med poliee te potrebne ustanove.
Naj inrcj povem najprej nekaj besed kol tako imenovani uporabnik
Ne morem ;i kaj, da ne h na samem začetku omenil pokojnega profesorja Iranccta Brcnka. Pisalo se je leto 1965. leto prod sprejetjem znamenitega zakona o arhivskem gradivu in arhivih. V svojem seminarji je lakoj od začetka študi ja napa j pokazal vse - in pi. tem mi. lini dobesedno vse dokumentarne filme iz takrat nega trnovskega bunkerja Triglav filma Tudi filme, za katere nekateri trdijo, da so luč projektorja lahko ugledali šele v tako imenovani demokraciji. Pa smo, štndentjf n šc kdo, že takrat lahko videli "Domobransko prisego' pa "Prolikomuni aično zborovanje", ninio tega v Kinoteki tudi "Zmagoslavje volje" m Šc kaj. Zato sem bii nemalo presenečen, da je sredi osem deselil) let siecr nadvse vztrajen in temeljit zgodn-viiiopi:,ee kar zažarcl ob spoznanju, da so na filmskem traku ohranjene podobe judi, s Katerimi seje ukvarjal takrat že dobnb štirideset let! Povedano pomeni, da v zavest prestevilnih .Slovencev še ni prienrljalo vedenje o pomembnosti pričevanja filmskih del: da se ludi veščaki ne domislijo pregledati ■ poi»cni prebrati in ogledali s'i filmskih del ki so že od leta 198?. zapisana v prvci» zvez.ku »ventarja in ohranjena na filmskih trakovih Cela vrsta nesporazumov, zamer, polresnic ■n dnevno uporabnih laži izvira iz popolnega nepoznavanja tega pomembnega dela slovenske kulturne dediščine. Izvira iz nepoznavanja in veasm uieli namernega preziranja, ki ga še podpihujejo glasniki tist;Ii sodobni) kulturno politični!) "trendov", ki bi naj r;.je vide'* da bi se zgodovina začenjala z vsako strankarsko veselico in njej sledečo izjavo posebej.
Zakaj pri poved u,jm, oli sicer prazničnem dogodku, te malo žalostne zgodbe?
Zato, ker niti najmanj ne kaže, da se bodo vremena na tem področju kaj kmalu zjasnila S celo vrsto zapi 'ar. i h polresnic in pollaž.i se le kreni šc vedno prevladujoče mnenje, da sodobni mediji radio, film, televizija - nc dohajajo že uveljavljenih izraznih zvrsti, prr.ilvscm seveda literarnih. Prav resno sc takšna mnenja poiavh-ijo celo v gradivih s katerimi naj bi se predstavljali Bvropi. V gradivih, ki so boli podobna paroflctu o slovenski kulturi kakor resni analiz, stanji' in veljavni oceni vrednosti našega dela. V gradivih, k; predlagajo naj, ob vstopu v informacijsko tisočletje, ecio Šolanje najpomembnejših poklicev za soc bne medije prepustimo kar tiijcen..
Pa se m čuditi, saj za resne analize in povzetke manjka piav tisto, kar je vsaj za del enega izmed navedenih medijev zdaj pred nami: navidez *.rcprost,
ARHIVI XXI 1998 _Oceni: in poročila o publikacijah in razstavah
p.t pregleden ¡11 dovolj natančen inventar. /a marsikoga presn hoparen in nezanimiv, morda celo nad le/en, za nas, uporabnike n liste, k' vanj kaj prispevamo, temelj za izmero "dalje in nebeške sira 111" Za in / iziti četrtega z.vezk; in ven hi ri v tem času toliko pomemhnejši. Kaže na to, tla se vendarle kdaj pa kdaj najde dovolj sred sle v za prepotrehen izpis, ki nam predstavlja, tudi na papirju, pregledani in raziskani del filmskega fonda slira enega v ^rhh 11, Čeprav je z;t takšne pothige najnrž potrebno manj denarja kot za kakšen velikanski preti voli trn lepak neuspelega ljudskega ljubljenca; in zato se tlelo natlalinje v že znano skromni oblek' ir naklad: kol b bilo tiskanje takšnih vsebin nekakšen pravniik preti vojni! in medvojnih legalnih osvoboiPlmli ličkov - \ mi j žlahtne ¡sem pomenu povedanega. Tntli zato je delo gospoda Ivana Nemaniča toliko piinicnihncjšc.
Delo filmskega arheologa. Neutrudnega in lihega tlehtvea stv;tri, ki bi se jih kom;: j kdo lotil saj 11 so vir slave, z njimi m mogoče hliskoviio obogateli in niso v središču novodobnega blišča, "glamnrja'. V tlobi. ko je "refleksija" medijev pomembnejša otl ■ ztleln vanj a medijev", ''prc/.entacija" ponicmbneiša od (rajnega hranjenja, "kompilacije" pomembnejše tid lemeljnii, raziskav, "segment" pomembnejši otl celote, res ni najprivlačneje hraniti in pregledovali, po /vetlnvau in zapisovati. Tako je preti nami spet zajeten sveženj novih podatkov, dragocenih tako v podrobnostih.kol v celoti. Z dejstvi o na novo pridobljenih filmih dopolnjuj'jo dosedanje 1 ri zvezke in v nekaterih redkih primerih dopolnjujejo že opisane filme. V ¡Tjili se nam vedno jasneje izrisujejo obrisi popolnejšega pregled n slovenske filmske ustvarjalnosti. Jasneje se nam izrisujejo t vitli nekateri lilmski delavci ki smo ¡jilj doslej po/.¡1; d i le i/, omemb in opisov v strokovnih puhli kacijah. Pri tem je seveda treba najprej omeniti ime niinn delo doktorja Maria hocrsterja. prvega slovenskega visoko izšolanega filmskega tlelavca, pi, katerem se je 0I1 ran i lo tiuh nričevanje o ¡pioVurjilj filma, bratih Sklatlanovsk>h. Živa pretlsiaviiev tlel;t tlokloria Maria Poersierja v kinematografskih tlvoranah še ostaja naš kulturni dolg. Na pravih kinematografskih predstavah in ne le v na hitro pripravljenih /,n l;< kojšen na dnevne noircbe naravnan - učinek i/.tle-lanih površnih, včasih tndi zlonamernih tclev ;ijskih <)«§iS Kjer tli bilo popolnoma raznmlji 'O kaj je citat in kaj "citat", skratka, ktlo 1 kaj naredil in ktlti si je 10, kar Je kdo naredil, le izposodil n uporabit,, po svoje preuredil, na novo komentiral ali celo zlorabi1 Pa četudi v imenu nekakšnega raziskovalnega novinarstva, ki se kar prepogosto izkaže m sv i|evoljno paberkovanje bre/.jasm. navedbe viroi
Vse ho1 i se izrisuje poireh.i po kinemalografskil. predstavah," ki botlo sistematično, skozi leta dolgo, predstavljale slovenskti lilmsko dediščino. V naj-slahScm primeru zgleden izbo, iz. le dediščine, i. 10 ne poljubne avtorski, ampak široko poverjen in strokovno uicmcljen. Tako rekoč železu repertoar slovenskega fiUa, ki ostaja na leta dolgo isti 11 sc le dopolnjuje z novimi izdelki - menj.i, spremi nji. sc le flelSlsivoJ občinstvo. Tako homo najbrž hitro ugotovili, da sc nam ni trctia sramovati tc dediščine.
127
Ugotovvi homo, da jc bila tako imenovana "refleksija" slovenskemu filmu nema lok daj krivična, preveč zadrta m do njega veliko strožja, kol se id dogaja kje drugje v svetli. Ugotovili bomo, da je slovenski film otl prvih nebogljenih začetkov naprej dovolj skrbno, kljnh splošni revščini, uspel slediti najpomembnejšim tektonskim premikom v časn in prostoru, ki ^a ie obsegel. Ne nazadnje, homo ugoiovili, daje v slovenskem iilmn najti marsikaj takega, kar je mogoče primerjali z vrhunskimi izdelki v svein. Da imamo svojega, domačega znanjii (oliko, da se nam ga m treba prav nič sramovati. Svojo pivo pravo filmsko šolo smo imeli že leta 1948! Ponosno in samozavestni» se lahko potrkamo po pr.iih, da smo imeli 111 da imamo meti filmskimi delavci tudi (loma, ne samo na tujem prave Hlinske zvezde, pa če jih filmska "refleksija" prepoznava ali pripiznava, ali ne! Vesie, doživeli b morali trenutek, kn cela dvorana, kakih tisoč filmsko dobro poučenih ljudi v nekdanji presiolmei, glasno globoko zavzdihne oh enem samem posnetku iz Badjnrovega filma. Prav lako bi mora.j povedali kako s kakšnim nepopisnim mojstrstvom, znaniem in s kakšnimi skromnimi tebnienim pripnmočk. |e Mu:in Kumar posnel vožnje in zasuke po Postojnski jami kaj pomeni njegova upodobitev fragmenta "Snublienje
v	Davei" iz nikoli dokončane V i soške kronike. Kaj pomciiii.i njegova teoretična dogajanja in objave, kai njegove določitve velikosti izrezov Če pa bi filmskemu gradivu Arhiva pntlah še filmske zaklade, ki jih hram nac onalna televizija, hi lahko ugoiovili meti drugim - mdi 10. tla jc Viki Pogaear snemal pc slovenskih hribih in jamah več kol štirideset let, od obztirni.ške točke o vojaških plezalnih lajtlil dc lele
vi	'.irskih "Planmskjii poli"! Neopazno in ncopaZcno
In tac. zato je tlelo gospod« Ivar.a Nemaniea lako pomembno; z mini kthko prepoznavamo, kdo jc kdaj kaj naredit: koliko je hilo te^a dela in kakšno jc to tlelo bdn, Z njim lahko tndi določimo, kaj vse nam še ma ijka, k,tj vse. bi bilo lreb;t 5e postoriti Najmanj, kar bi si bilo ob prebiranju tlela gospoda Ivana Nemaniea želeti, je to da bi nekoč, v kar se tla bližnji prihodnosti. dobili slovensko lilmogralijo, slovensko "Cincmanijo", popoln pop.s vseh slovenskih filmov, tnd tistih, ki so še v televizijskem arhivu ali kje tlrngje. Da bi s icm tudi ponatisnili že davno izginuli prvi zvezek inventarja. Brc/, lega 11. mogoče n oh en o pregledovanje in ocenjevanie slovenskega filma1
Zdaj seveda govorni že kol tisti, čigar dela prihajajo v tole ugledno nslanovo.
'Sanjam" - kol bi tlejal doktor Marin: Lntlier King o dob ko bo IVmska prodnkcijr v vseh slovenskih proizvodnih hišah, tudi zasebnih za iaknnom urejena txl zasnove dalje - lako, tla bo mogoče v Arhiv n.-i(lobiti, skup.-1 s filmi, vse potrebne pi.;ne podatke o iztielkn in sodelavcih Tako sc ne bomo spraScva;i, ali je v Hi mu sodelovala tir. Svctlana Mukarovič, Svc-tlana Makarovič ali pa morda dr. Marija Makarovič! Tako bo mogoče pripraviti sproina vsakoletna poročila o pridobljenem gradivu z vsemi kazali; lako, in samo tako, bomo takn rekoč na enem mestu vsako leto lahko opazovali, pregledovali, nadzoroval, in se veselili rasti slovenskega filma Sanjani o dob., kc b<xlo
130
Occnc in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIV] XXI 1 (>98
vse državne in javne ustanove z letrim; poročili dclžne javno predstavili svoja dela, da bode - bomo -navsezadnje tudi davkoplačevalci a i naročm.o vedeli, kam je šel njihov naš - denar. Sanjam o tem, da bode vsa dela predstavljena jasno in pregledno - s cenami /red - da borne vedeli, kaj je drago in kaj pcccni, kaj vredno in kaj ceneno. In sanjam o času, ko bo v teh leinib poročilih napisano ludi lo, kam vse po svetil so bila prodana, zamenjana, izpsojena, predstavljena naša dela.
Niij mi bodo za tale praznik oproščene sanje. Sanje, ki so vsaj v enem delu upredmetene. V delu gospoda Ivana Ncman^a, za katero upam, da se bo najbolje in v vsej svoji vrednosti in dragocenosti predstavilo čira vcekrat vsem istim, ki imajo radi slovenski film. Čeprav le v nakladi kakšne pesniške zbirke.
Igor Košir
Slovenski film in njegovo varovanje. 30 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998, 128 strani
Z ibornikom prispevkov pod skupnim naslovom "Slovenski film in njegovo varovanie smo zaznamovali 30-lelnico delovanja Slovenskega filmskega arhiva pr Arbi''u RepuL.ike Sloveniji , i s tem hkrau tudi 30 let celovitega organi >,i ranega zavarovanja slovenske filmske dediščine Gre za obdobje, v katerem je Slovenski filmski arb.-, kot je v predgovoru v publikaciji zapisal direktor Arhiva Republike Slovenije mag, Vladim.i Zumer, zbral strokovno obdelal veČino ohranjenih slovenskih dokumentarnih, kratkih in celovečernih igranih ter animiranih filmov. Hkrati smo z zbornikom želeli prav v obdobju, v kale rern Slovenski filmski arhiv postaia redni član Medna rodne zveze filmskih arhivov 'FIAF), domaČo in tujo strokovno javnost seznani1- s slovensko filmsko pro dukcijc in z, ustanovami, ki skrbe za njeno varstvo, zalo je večina prispevkov objavljena tudi v angleščini, v celoti ali v povzetkih.
Prvi dei publikacije prinaša pet daljših prispevkov.
Mag. Lojz Tršan, vodja Slovanskega filmskega arhiva, je avtor zgodovinskega pregleda razvoja film skega arhiva in njegovega strokovnega tlela.
Ivan Nemanič, prvi in dolga leta edini slovenski filmski arhivist, je na slikovit način opisal .številne zelo zanimive uirinke iz svoje dolgoletne prakse Med drugim je zapihal, kako je razrešil uganko Cankai jevega dvojnika v filmu "Ljublj: na 1909", kako ji: prišlo do premiere lilma "Ormož - jugoslovanski Ollspach" 57 let po njegovem nastanku in kako mu je uspelo tik pred razpadom Jugoslavi,- i>, Jugoslovanske kinoteke v Beogradu pripeljati v Slovenijo filme Triglav filma.
Prof. Igor Košir, preda/aielj na Akademiji za gledališče, radio, film in lelevzijo (AGRFT1 je v
znanstvenem eseju "O dokumentarnem filmu i dokumentarnosti filma' opisal postopek nastajanja doku mentarnega filma, od zunanjih ,xjbud, prek zapletenega procesa dojemanja vplbov okolja in odzivov nanje, do oblikovama filma kol neve, samostojne sli kovno-zvokoVTie celote. Opiral je načine dojemanja filmov m razlike med filmom in v:dcom. postopke nasianka dokumentarnih prispevkov od zamisli do montaže, dramaturško zgradbe, filmov, prooleme pri snemanju dokumentarcev, vlogo besedila in glasbe. Nakazal je etična in moralna vprašanja v zvezi z dokumentarnimi film ter ornen 1 vlogo in pomen medijev v sodobni družbi.
Filmski kritik Zdenko Vrdlovec je v Kratki /god bi o slovenskem filmu" predstavil prerez skozi vse slovenske dolgomctražne igrane filme od filma "V kraljestvu Zlatoroga" do "Oni se i de rja" in jib umestil v ideološko-po'i ti ene, di-užbcno-SoJalnc in kulturno-umetniške okvirje.
Režiser Milan Ljnhič se v prispevku "Arhivski posnetki kot pričevanje ljudi in casa v obliki spo minov kutieno ozira na čas, ko je začenjal svojo kariero pri "Kroniki" kot avtor filmskih portretov, Pokaž.e na šablone, ki so takrat veljale pri lem delu, in na težave j rl posodabljanju v obdobju, ko je pozneje sam prevzel vodstvo "Kronike" pri Viba filmu. Opo zarja tud aa prednost filmrkih pesnetkev glede ka kovesti in trajnosti pred elektonskimi, katere je pozneje začela snemali televizija, na pomen filmskih portretov za nacionalno zgodovino bkrali pa tudi na prem ijhno pozna\anje le-teh eelo med strokovnjaki.
V drugem delu publikacije so objavljeni kratki prispevki z osno"ninu podatki o ustanovah, ki skrbe za slovensko filmsko dediščino, za njeno ohranitev, ter strokovno obdelavo z različnih vidikov in prezen-taeijo. To so poleg Slovenskega filmskega arhiva Slovenska kinoteka, Filmski sklad Republike Slovenije, Rad i otele v izija Slovenija, Akademija za gledališče, radi , film in televizijo, Avdiovizualni laboratorij Znanstvenoraziskovalnega eentra Slovenske akademi jc znanosti i umetnosti, Društvo slovenskih filmskih usivarialccv .n Zveza kulturnih društev Slovenije, fmpevke so napisali Silvan Fnrlan, Nerina Koejančič, al'ana Rcz.ee-Slibilj, Franci Slak, dr. Naško Križnar, Daniea Ikc.vic in Peter Milcvanovič Jarh
Slovenska besedila je lektoriral Dušan Maher, prevode v angleščino je pripravila Nuša Podobnik, zunania oprema jc delo Edite Kobc
Vladimir Kalošit
Mag. Milko Mikola, Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja Zgodovinskega arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Mali tiski 3, Celje 1998, 61 strani
Zgodovinski arhiv v CeFn jc v začetku leta 1998 izdal treij zvezek v ediciji Mali tiski. Avtor, arhivski