/ Dr. MIHA KREK 'AUlu{a Da bi vsi Slovenci in Slovenke le¬ tos srečni in veseli praznovali Ve¬ liko noč! Kristus je vstal, Aleluja! Zares, vstal je, Aleluja! Brez Velike noči bi ne bilo teme¬ lja in vodila življenja, vere krščan¬ ske, ki jo Velika noč izpričuje, utr¬ juje in -slavi. V Veliki noči je T upa- nje naše stalno in vztrajno in vedno novo in vedno mlado. Brez Velike noči bi bila šla Neskončna Ljubezen mimo nas, tako^pa nam Velika noč kar malce posveti v bistvo neskonč¬ nosti same. In slovenska Velika noč. Kolikor- krat je v tisočletju ubogo naše srce zatrepetalo ob trpljenju Gospodo¬ vem v Velikem Tednu in se pove¬ selilo, zasmejalo v r adosti Vstaje¬ nja, je to izrazilo po naše, da bi ra¬ dost in veselje delili mi vsi. Sloven¬ ska navada, običaj, noša, reklo, pre¬ govor, slika in kip, možnar in muzi¬ ka, raglja in zvon, zastava in ban¬ dera, vrisk in zborni slavospev, vse je slovenske požlahtnenje izraza praznika Vstajenja, je naša Velika noč. O, da bi je bilo povsod, kjerkoli si je žele, povsod, kjer Slovenci ži¬ ve! Srečne in blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja želi vsem Slovencem ZALOŽBA IN UREDNIŠKI ODBOR “SVOBODNE SLOVENIJE” Na "tiho" nedeljo so severno-ame- riški škofje ukazali svojim vernim naj ta dan čim več in čim glasneje molijo in posvete dobra dela proš¬ njam za "Cerkev, ki prisiljeno molči". Tudi Slovenija je del te Cerkve, a mi smo del Slovenije. Tem laže bomo z vsemi, ki letošnjo Veliko noč prisiljeno molče. Kjerko¬ li ne bo mogla biti slovenska Ale¬ luja na zunaj odmevajoč slavospev in hvalnica, pa bo ognjevita proš¬ nja molitev, ki oblake prodira, ker iz vere vre, da je Gospod vstal, tisti Gospod, ki je moliti ukazal. Ves svet priznava, da je Katoli¬ ška Cerkev najmogočnejša sila, ki dandanašnji podira komunizem in se mu upira. Del te sile smo tudi Slovenci. Ona ima v Vstajenju Go¬ spodovem poroštvo zmage, mi pa v njej. Aleluja! TEKMA MED VOJNO IN MIROM Te dni poteka 50 let, ko je bila pod¬ pisana v Parizu pogodba o prisrčni za¬ vezi “Entente Cordiale” med Anglijo in Francijo, med tedaj vodilnima svetovni¬ ma velesilama. Anglija je pod vodstvom kralja Edvarda VII., velikega prijatelja francoskega naroda, sklenila podpreti Francijo pri njeni politiki obnove po po¬ razu, v 1. 1870 — Bismarck je šel tedaj celo tako daleč, da je drugo nemško ce¬ sarstvo s cesarjem Viljemom I. na čelu oklical v kristalni dvorani versajske pa¬ lače, palači slave in sijaja francoskih kraljev. “Entente Cordiale” je po 1. 1904 pomenila za Francijo pot k vstajenju in zmagi, ki je prišla sicer šele 1. 1918, a je bila potrdilo vere, ki je prevevala ti¬ ste, ki so ob velikonočnih praznikih (8. aprila 1904) podpisovali to pogodbo, zadnjo svoje vrste, ker je bila še tako močna, da je vso Evropo postavljala pod premoč dveh zahodnih velesil — Angli¬ je in Francije. Ta zaveza se je potem izpolnila in okrepila, ko se ji je 1. 1907 priključila še carska Rusija. Francija — evropska ali svetovna velesila Tiste pogodbe Francija ni podpisala samo kot evropska, ampak tudi kot ve¬ lika svetovna velesila z velikimi koloni- jalnimi posestvi. Ko je po 1. 1871 Fran¬ cija pripravljala svojo revanšo proti Nemčiji, je bil Bismarck tisti, ki je Francijo rinil iz evropske politike na ta način, da jo je hrabril, da se je začela odločati za pridobivanje kolonij v Afri¬ ki in Aziji. Dokler bi bila namreč Fran¬ cija angažirana drugod, tako dolgo bi na revanšo v Evropi ne mogla računati. Evropa bi tako bila nemška domena, ker Francija ne bi iskala zvez in spletk v Ev¬ ropi. V Franciji je bil v letih 1885—90 predsednik vlade J. Ferry, ki se je po¬ gnal v zavojevanje Indokine; sledila je dolga doba krvavega vojskovanja v tem delu Azije in v francoskem parlamentu ter po pariških ulicah so se razvijale demonstracije proti Ferryju “Tonkincu”, ki da je bil “kriv” prelivanja francoske krvi v tej divji koloniji. Vodja opozici¬ je proti takemu imperialnemu razmahu Francije je bil tedaj Clemenceau, ki je trdil, da je vsa ta francoska imperialna politika samo Bismarckova intriga. Na srečo Francije Clemenceau tedaj ni u- spel, bogastva Indokine pa so bila po¬ tem dolga desetletja temelj francoskega bogastva in vojaške opreme (Indokina je glavno središče kavčuka in tungste- na). Francoski koloni jalni imperij je o- mogočil Franciji, da je dobila tekmo za mir v Evroni — in to tak. mir, ki je po 1. 1920 veljal kot višek francoske moči in slave. . . Danes se ta slava vojaško rešuje v junaškem vojskovanju francoske posad¬ ke v Dien Bien Phuju v Indokini, poli¬ tično pa se lomi spet na križpotju, ki naj odloči, ali bo Francija res samo še evropska, ali pa tudi svetovna velesila. Francoska kolonijalna moč se ruši v Afriki in Aziji, junaški borci v Dien Bien Phuju so tako skoraj da zadnji pričevalci tistega ponosa in žrtvovanja, ki ga je Francija vedno nudila tedaj, ko je bilo treba idejo braniti pred trenotno premočjo nasilja. V Dien Bien Phuju se francoska posadka lomi v naporih, ki so orevevali vse tiste, ki so v Evropi v •'adnjih dveh desetletjih branili posto- : anke svobode in krščanske civilizacije oroti komunizmu. V Franciji si taj boj išče sedaj ido- 'ov, okoli katerih bi se zbral. Prvi je nastopil te dni maršal Juin, ki je ter¬ mi, da mora postati Francija v Evropi odilna vojaška in politična veselila, a- ko želi ohraniti svoj prestiž v svetu. Pri tem je Juin ostro napadel priprave za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni sili, zašel, je v konflikt z vla¬ do, pokazal je, da je za to svoje prepri¬ čanje pripravljen tvegati celo svoj vo¬ jaški ugled (zagrešil je najbolj nevoja¬ ško dejanje, ko se je uprl svojim pred¬ postavljenim) in odšel v tabor generala De Gaullea, da tam nadaljuje ob njego¬ vi strani boj za afirmacijo Francije. Oba, Juin in De Gaulle zatrjujeta, da mora Francija kreniti na pot obnove ta¬ ko, da se okrepi v Evropi — in to celo s pomočjo Sovjetske zveze, ako bi bilo treba. Tako se to stališče izmaličuje v čuden paradoks, da se skušajo s pomoč¬ jo sovjetov v Evropi reševati generali, dočim se njih vojaki v Indokini tako si¬ lovito bore proti komunistom, ki jih tam vodijo in opremljajo isti sovjeti. Oba ge¬ nerala trdita, da mora priti v Indokini do miru in to do miru s pogajanji, časa pa je le še malo. ker general De Gaulle ! meni, da se tekma med vojno in mirom hitro bliža svoji odločitvi — atomsko voj¬ skovanje bi pomenilo konec naše civiliza¬ cije. Zato je treba misel na vojskovanje opustiti — v miru, ki bo dosežen s po¬ gajanji in to zlasti s pogajanji s sovje¬ ti, mora Francija najti spet svoje me¬ sto v Evropi in v svetu. Pogajanj ; rij kapitulacija? V ta francoski notranji konflikt je trenotno — tako se lahko reče — zaple¬ ten skoraj da ves svet. Proti taboru De Gaullea in sedaj tudi Juina se v Fran¬ ciji dviga prav tako močan tabor, ki meni, da v Evropi in svetu ni samo na kocki usoda Francije, ampak je v boju s komunisti na kocki svoboda in civili¬ zacija vsega sveta. Sovjeti so oblast ko¬ munizma raztegnili in utrdili nad toli¬ kim delom sveta, da je treba svobodo reševati in utrjevati tam, kjer je še za- ščitena, pa če tudi se godi to s pomočjo ameriških atomskih in hidrogenskih bomb. Položaj Francije v Evropi in nje¬ na borba za rešitev Evrope v celoti je danes že prav tako “krvava” in potreb¬ na, kakor je borba junaških francoskih borcev v Dien Bien Phuju, ki se skup¬ no z ostalimi azijskimi bataljoni bore proti komunizmu. Francoska diplomaci¬ ja, ki brani teze evropskega zedinjenja, je danes v Evropi že v metežu za ohra¬ nitev idealov svobode, sicer še s sred¬ stvi miru, a se ista vlada Francije v In¬ dokini zanje že krvavo in izčrpavajoče vojskuje že sedem let. Bitka še ni dob¬ ljena, tekma še ni odločena, Francija jo pa mora dobiti vzporedno v Evropi in v Indokini. Borba v Indokini je tedaj istovetna z borbo za ohranitev Evrope. Dočim je v francoski vladi večina nje¬ nih članov še na strani te teze, pa je ulica — in s tem javno mnenje — v ve¬ liki meri, če ne celo v večini, na strani parol, ki jih dajejo ljudje bleščečih uni¬ form in kolajn. In težava je predvsem ta, da velja v zadevah patriotizma in ju¬ naštva beseda uniforme več kot pa skromna in tiha pojava državnika, ki se mora šele dokopati do takega imena, kakor so bila imena Clemenceauja, Brianda in Poincareja. Pod senco novih bomb Oba tabora v Franciji sta sedaj v tej tekmi za pravo solucijo v Indokini v hu¬ dem precepu. Dočim bi bili nekateri vo¬ jaški krogi celo že za neke vrste kapi¬ tulacijo pred komunisti, ako se drugače ta konflikt ne da zaključiti (vsak dan pade v Indokini 4 do 8 častnikov fran¬ coske vojske in je danes francoska ar¬ mada skoraj da že brez oficirskega zbo¬ ra), se vlada skuša rešiti v neke vrste “polovično” kapitulacijo: pripravljajo se posebna direktna pogajanja s kom. Ki¬ tajsko, če drugje ne, pa na bližnji kon¬ ferenci v Ženevi. Francija pač tega bre- PRESIDENTE DE LA NAGON VIAJA A PARAGUAY La prensa paraguaya puhlico en for¬ ma destacada declaraciones del presbite- ro Jose Guido Pešce, quien anuncio que el presidente de la Republica Argentina, general Juan Peron, probablemente vi- sitara Asuncion el proximo mes de mayo. El padre Pešce que integro la delega- cion del seminario de Asuncion que visito recientemente la ciudad de Bue¬ nos Aires, siendo recibida por el primer mandatario argentino, manifesto que el Club Cerro Porteno ha de organizar un festejo extraordinario en honor del ge- PREDSEDNIK REPUBLIKE Paraguaysko časopisje je na vidnih mestih objavilo izjavo Pbra Jose Guido Pešce, da bo predsednik republike Ar¬ gentine general Peron verjetno meseea maja obiskal paraguaysko prestolnico Asuncion. Rev. Pešce je nedavno vodil veliko skupino bogoslovcev iz Asunciona na obisk v Argentino, ter je bil tedaj v Buenos Airesu sprejet tudi pri predsed¬ niku generalu Peronu. Napovedal je tu¬ di, da bo športni klub Cerro Porteno priredil na čast generalu Peronu veliko slavnost v Asuncionu. General Peron je neral Peron. El gobernante argentino en su calidad de presidente de la Fun- dacion Eva Peron, dono recientemente im parque de juegos infantiles al citado club paraguayo. La visita del Presidente de la Nacion gral. J. Peron a Paraguay fue confir- mada por el canciller dr. Remorino en una conferencia de prensa reaiizada ha- ce algunos dias. Manifesto el ministro de Relaciones Exteriores que el jefe del Estado viajara al pais hermano el 5 de mayo proximo para permanecer alli tres o cuatro dias. POTUJE V PARASUAV namreč kot predsednik Fundacion Eva Peron omenjenemu klubu poslal večjo količino otroških igrač za obdaritev si¬ romašnih otrok. Da bo predsednik general Peron obi¬ skal Paraguay, je pred dnevi potrdil tu¬ di zunanji minister dr. Remorino na ti¬ skovni konferenci. Ob tej priliki je zu¬ nanji minister dr. Remorino časnikar¬ jem sporočil, da bo predsednik republi¬ ke general Peron obiskal sosednjo brat¬ sko republiko 5 maja in bo ostal v Pa- raguayu tri do štiri dni. mena vojskovanja v Indokini ne zmore več in konflikt se mora nekako zaklju¬ čiti . . . Nad 45% finančnih stroškov (miljar- do dolarjev) za vojskovanje v Indokini nosijo ZDA. Nad 90% posebnega orož¬ ja in opreme dajejo ZDA direktno si¬ lam v Indokini (vsaj' še Sve Tniijarui več). V Parizu zastopniki ZDA zagovar¬ jajo misel, da se da situacija Francije v Evropi rešiti, ne da bi bilo treba v Indokini kapitulirati. ZDA imajo sred¬ stva, da se oboje doseže, ako se franco¬ ska vlada, odloči, da se za nobeno ceno ne bo pogajala za konec konflikta v Aziji z rdečo vlado v Pekingu. Kakor se je v Evropi Francija pridružila ame¬ riški akciji za pripravo evropskega ze¬ dinjenja, tako se naj v Aziji pridru¬ ži akciji skupnega zavezniškega priti¬ ska na Kitajsko, kajti kom. Kitajska je tista, ki je izvrševalka vseh sovjetskih naklepov v tem delu sveta. Toda pri tej akciji proti kom. Kitajski se je treba odkrito priključiti ameriški tezi, ki pa je: rdeča Kitajska lahko izbira med voj¬ no in mirom. Ako se odloči še za na¬ daljnje poseganje v zadeve Indokine in ako misli celo vojaško sodelovati, tedaj bodo ZDA uporabile atomske bombe za razbijanje kom. zaledja v Kitajski. Ta pritisk, to priliko za izbiro miru ali *>|5e pa mara ZDA s svojimi zavezni¬ ki v Aziji izvesti še pred konferenco v Ženevi. V Ženevi sovjeti in Kitajci tako ne bodo mogli več izrabljati slabost Francije za to, da bi tekmo za vojno ali mir dobili v svojo korist. Zato bo ves mesec še nekaj poskusov z hidrogenskimi bombami v Pacifiku, zato je bilo tam blizu nekaj “ribiških” ladij, ki naj ne¬ koliko pojasnijo, kaj vse lahko prinese vojskovanje s takimi sredstvi. V ZDA so *s to nrvo. fazo tekme za vojno ali mir trenotno še zadovoljni. A prvo dejanje drame še ni zaključe¬ no: kitajska vlada je objavila, da ima v Sinkiangu tovarne za atomske bombe. Seveda so tam edino atomske bombe I sovjetske izdelave. GORE SEBIČNIH INTERESOV Prijatelj lista, ki je nedavno potoval po zahodnoevropskih državah, nam je po vrnitvi v Severno Ameriko popisal svo¬ je vtise. Svoja opažanja je strnil v ugo¬ tovitev, da ie vsaka zahodnoevropska država nekaka dolina zase. Okoli nje so gore lastnih, sebičnih interesov, tako, da se nikamor ne vidi. Po tej splošni ugotovitvi n. pr. za Italijo pravi na¬ slednje: V Italiji je med vsemi nekomunisti najbolj važno tržaško vprašanje. Ne tri in več milijonov brezposelnih Italijanov, ne kulturna zaostalost na jugu Italije, ne vprašanje deficitnih državnih financ, ne agrarna reforma, ne, najvažnejše in prvo, o čemer vse govori, je tržaško vprašanje. Preko te gore Italijani, tudi taki, ki so dobre volje, ne vidijo. V tej dolini se vrte in usodno zamujajo čas. Med njimi je sedem, milijonov dobro or¬ ganiziranih komunistov, ki točno vedo Štiri ekspedicije fia Himalajo štiri ekspedicije — argentinska, ame¬ riška, japonska in novozelandska — se trenutno vzpenjajo na še nezavzete nad 8.000 metrov visoke vrhove v Himalaji. Vse ekspedicije so se našle v eni izmed neštetih izhodnih dolin, od koder bodo poskusile srečo. Vse štiri ekspedicije bodo imele nad 400 nosačev. Argentinska ekspedicija ima 100 mul za prenašanje 10 ton težke opreme. kaj hočejo. Leta in leta so vpili, da Ame- rikanci ne dajo Trsta Italiji. Takrat, ko pa je padla izjava, da bodo zavezniške čete odšle iz Trsta, ko je orožje žven¬ ketalo ob mejah, je tekom enega tedna vseh sedem milijonov italijanskih komu¬ nistov govorilo v en glas, da Amerika hoče spraviti ubogo Italijo v vojno z divjaškim Titom. Nezadovoljstvo med titovei Reuter je objavil, da je njegov dopisnik v Beogradu dobil v roke razmnožen letak, v katerem “Sociali¬ stična stranka” objavlja, da se je orga¬ nizirala in se pripravlja na pohod proti komunistični diktaturi v Jugoslaviji. V letaku stranka poziva prejemnike, da po prečitanju letak uničijo, da Titova po¬ licija ne bi izsledila organizatorjev. Reuter tudi poroča, da se za novim gi¬ banjem skriva Djilas in bi bilo s tem re¬ čeno, da ga iz gotovih namenov podpi¬ ra vlada sama. Rankovič pa je, tudi po poročilu Reuterja, v CKKP izjavil, da se znova zbirajo sovražniki partije, ki jih bo treba razkrinkati. Pozval je tudi CKKP, da se bolj nasloni na socialistič¬ na gibanja v raznih državah. Naročajte in sirite Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. IV. 1954 Jasnost v načelih Goriški “Katoliški Glas” je v pojasni¬ lo sedanjega stanja v slovenskem poli¬ tičnem in javnem življenju na Primor¬ skem objavil pod gomjm naslovom za¬ nimiv članek, iz katerega povzemamo prvi del, ki se glasi: “Znano je, da imamo v Trstu društvo, ki se imenuje “Slovenska krščanska so¬ cialna zveza”. Večkrat se je že kdo spo¬ taknil nad tem imenom, češ kaj je treba tako naravnost in tako izzivalno ozna¬ njati društvu krščansko socialni pro¬ gram v taki okolici, ki je tako hladna na- pram verskim vrednotam. Včasih je kdo celo svetoval dru.tvu, da bi odstranilo iz svojega pečata znamenje križa, ki ga je s tako ljubeznijo vanj vrezal eden izmed prvih članov akademski kipar France Gorše. Če pa dobro premislimo, je treba pri¬ znati, da bi moral biti obsojen na neuspeh vsak poizkus tega društva, če bi hotelo javnosti svoj program prikrivati. Zakaj prav-zaprav to društvo živi? Prav radi svojega programa. Če bi bilo, recimo, to društvo komunistično ali filokomu- nistično, bi bilo nepotrebno, ker imamo Slovenci že svojo Osvobodilno fronto in druge komunistične zveze in podzveze. Komunistično torej to drurtvo ne sme | biti. Ali naj združuje to društvo vse Slo¬ vence, ki nočejo biti komunisti? Tudi to bil presplošen program, ker imamo že Slovensko demokratsko zvezo, ki združuje vse Slovence, ki se nočejo udin¬ jati komunizmu, pa naj si bodo katere¬ gakoli svetovnega nazora. S!lov. dem. zveza je v Trstu brez dvoma potrebna, ker vsi nekomunistični Slovenci v ta- IZ TEDNA V TEDEN USA: Kljub splošnim protestom zla¬ sti iz Anglije in Francije in kljub napo¬ vedanim debatam v britanskem parla¬ mentu o vodikovi bombi in njeni eks¬ ploziji 1. marca, je USA izvedla nov po¬ skus z vodikovo bombo na Bikinih že 25. marca, seveda brez predhodne objave. Amerikanci tako niso čakali na 22. april, dan ko je bila napovedana naslednja eks¬ plozija vodikove bombe. Izvedba tega novega poskusa, ki je kot prvi v vsem uspel, je povzročila še večje ogorče¬ nje v Angliji in Franciji. USA je odgo¬ varjala, da je natančno pregledala po¬ ložaj v nevarni coni, preden je poskus izvedla. — Dnlles je pozval svobodni svet, da s skupno akcijo ustavi komu¬ nizem v Aziji na druga področja. USA skupno z Anglijo in Francijo priprav¬ ljajo energično izjavo, da bodo v sluča¬ ju kitajskega vmešavanja v Indokini, iz vedle takojšen protinapad in se vojna lahko raztegne tudi na področje izven Indokine. NORVEŠKA: V Oslu na Norveškem je umrla v starosti 53 let soproga nor¬ veškega prestolonaslednika Olava, prin- ceza Maertha, za boleznijo na jetrih. Srebrno poroko je obhajala 21. marca, svoj 53. rojstni dan pa 28 marca; oboje v bolnišnici. Poleg soproga je zapustila dve hčerki in sina. Bila je sestra pok. belgijske kraljice Astride, soproge bi¬ všega belg. kralja Leopolda, ki se je smrtno ponesrečila z avtomobilom 1. 1935. ŠVICA: Moskva je objavila, da sma¬ tra ženevsko konferenco kot konferenco Velikih petih, misleč s tem rdečo Kitaj¬ sko, ki se bo udeležila konference. USA in Anglija sta tako sovjetsko gledanje takoj odbili in izjavljata, da z rdečo Ki¬ tajsko na ženevski konferenci ne name¬ ravata razpravljati o ničemer. VATIKAN: Papež Pij XII. bo pro¬ glasil papeža Pija X. za svetnika 29. maja, na trgu sv. Petra v Rimu. VZH. NEMČIJA: Vzhodnonemška vla¬ da je prepovedala vsem zahodnim vo¬ jaškim misijam potovanje po svoji coni. Prav tako je objavila, da bodo “sploš¬ ne volitve” v zhodni coni v Nemčiji le¬ tošnjo jesen. ZSSR: Molotov je izročil zahodnim veleposlanikom v Moskvi noto sovjetske vlade, v kateri ta predlaga, da se ZSSR priključi organizaciji NATO, pod po¬ gojem, da zahodni zavezniki odobrijo sovjetski načrt o evropski skupnosti. Zahodni zavezniki so sovjetske ponud¬ be energično odbili in jih označili kot nov sovjetski manever za razbitje ev¬ ropske enotnosti. KOREJA: Južnokorejski preds. Rhee je pozval zahodni svet na splošno vojno proti komunizmu. Poudaril je, da sedaj ne bo prilike za povračilo v slučaju no¬ vega Pearl Harbourja; kdor bo prvi u- daril, si bo zagotovil zmago. Svobodni svet naj vendar že uvidi, da je komuni¬ zem prva in največja nevarnost za člo¬ veštvo, ne pa atomske ali hidrogenske bombe. kem velikem trgovskem mestu v teh ča¬ sih žal ne bodo zavedni katoličani. To¬ da dandanes vabi Cerkev katoličane k složnemu in načrtnemu delu za uveljav¬ ljanje katoliške ideje tudi v javnem živ¬ ljenju. To pa je možno le, če imajo ka¬ toliške sile tudi v političnem življenju svojo avtonomijo. To imajo katoli: ki Slo¬ venci v Trstu v “Slovenski krščanski socialni zvezi”. Siij je zanje velika ne¬ varnost, da jih ne vsrka vase močna ita¬ lijanska kršč. demokracija. “Slovenska kršč. soc. zveza” pa ni nič drugega kot to, kar je kršč. demokracija za Italija¬ ne. Saj je v bistvu med obema le en raz¬ loček: slovenska ima kot svoj političen program “Svobodno tržaško ozemlje” v okviru mirovne pogodbe, italijanska pa zahteva priključitev Trsta k Italiji. Vsak Slovenec, ki želi delovati v politiki in hoče ostati zvest Bogu in svojemu narodu, Se lahko z mirno vestjo priklju¬ či “Slov. kršč. socialni zvezi”. Tej orga¬ nizaciji je brez dvoma najbolj sorodna “Slovenska demokratska zveza”, ki pa vabi v svoje vrste tudi Slovane, ki niso katoliške vere, ali katoličane, ki več ne vršijo verskih dolžnosti. Razumljivo je, da je v preteklosti SKSZ v skupnih na¬ rodnih zadevah vedno složno delala s SDZ, kar je treba želeti tudi za bodoč¬ nost. To je potrebno radi skupnih narod¬ nih koristi, posebno pa zato, da bo slo¬ venski protikomunistični tabor na Tr¬ žaškem bolj enoten in odporen”. Prijatelj nam piše .. . Prijatelj iz Trsta nam je po¬ tem, ko je prejel, pregledal in prebral Zbornik-Koledar “Svobod¬ ne Slovenije” za leto 1954, v pis¬ mu med drugim sporočil tole: “Niti zahvalil se Vam nisem za Koledar, ki ste mi ga še zdavnaj poslali. Ker si predstavljam, koli¬ ko dela je bilo z njim, pa v kak¬ šnih razmerah je prišel na dan, ima še večjo ceno. Vsega skupaj sem pregledal kup letošnjih kole¬ darjev (Mohorjeve, tukajšnjega titovskega in kominf'ormističnega, ljubljanskega izseljenskega), pa Zbornik-Koledar Svobodne Slove¬ nije gotovo zavzema prvo me^- sto, kljub temu, da zanj ni dr¬ žavnih dotacij in poklicnih ured¬ nikov, ki bi ves svoj čas lahko te¬ mu posvetili. Težko delo imate, u- panje se nas pa le drži, da ne bo vse zaman.” Slovenski katoliški dom v Gorici Gori.kemu odboru za SKD v Gorici se je posrečilo, da je z doslej nabranimi da¬ rovi in posojili kupil sedem minut iz središča mesta zemljišče v izmeri 11.000 m2 z dvonadstropno hišo in drugo manj¬ šo zgradbo, ki bo že letos predelana v dvorano. Hkrati s to novico se Argentinski od¬ bor za SKD v Gorici lepo zahvaljuje vsem, ki so za to narodno velevažno za¬ devo prispevali in upa, da se k doslej nabrani vsoti 8.000 pesov pridruži po¬ lagoma še en tak znesek, da se bo vsaj nekoliko poznalo, da se tudi v Argentini zanimamo za slovensko narodno živ¬ ljenje na Primorskem. Argentinski Odbor za SKD v Gorici. berdoba, Anton Frandolič iz Jamelj, Jo¬ sip Radetič iz Sablič, Josip Gergolet pok. Štefana iz Doberdoba, Vincenc Boštjančič iz Vižintinov, Karel Vižintin iz Palki.č, Josip Vižintin iz Sv. Marti¬ na, Karol Semolič iz Jamelj, Friderik Pahor iz Jamelj, Josip Ferfolja iz Do¬ berdoba, Friderik Lavrenčič iz Doberdo^ ba, Anton Lavrenčič iz Poljan in Alojzij Jarc iz Doberdoba. Poleg teh, ki so dobili 10.000 odn. več lir, jih je 'še precej pre¬ jelo nagrade po 8.000 lir, nekateri pa tu¬ di diplome. Tako Jožef Kompane iz Števerjana diplomo. I. stopnje za lepo grozdje in Ivan Ciglič, prav tako iz Doberdoba, zaslužno diplomo za lepo grozdje, častno diplomo je dobil Anton Stekar iz števerjana. Prof. Jože Zemljak, sedaj opolnomo- čeni minister FLRJ v Trstu (bivši goje¬ nec Zavoda sv. Stanislava in kasneje profesor slovenščine na istem zavodu) ie daroval ob priliki III. plesa Slov. do¬ brodelnega društva v Trstu 5.000 lir za sklad SDD v Trstu. MLADOST - OOŽANSKI ZAKLAD Mnogo pravljic govori o bajnih in skritih zakladih pa o nevarnostih in ju¬ naštvih tistega, ki hoče te zaklade osvo¬ jiti. V pravljicah je konec ponavadi tak, da ostane zaklad zaradi tega ali onega vzroka še dalje skrit in neznan. Kaj pa zaklad mladosti, ta zaklad moči in pol¬ nosti v življenju fanta? Ta zaklad je človeku dan in sicer en¬ krat samkrat v življenju. Zato moramo vedeti, da se zanj splača truditi, da ne sme biti noben napor pretežak za nje¬ govo ohranitev, da ga moramo olepša¬ ti in uporabljati — pravilno. Dvoje je predvsem potrebno: zdrava, upapolna volja, ki ve, da se da v živ¬ ljenju nekaj doseči, in pa ljubezen, ki naj na e delo, naše odnose do bližnjega in do človeške družbe ureja. To je skromen oris lepih in plemeni¬ tih misli, ki jih je dne 4. aprila podal g. dr. Brumen na sestanku SFZ. Samo eno bi še rad poudaril: vsi fan¬ tje in vsi Slovenci, rešimo svoj — ne samo božanski, ampak božji zaklad mi¬ losti, oplemenitimo in ožarimo ga s tem, da pokleknemo za Veliko Noč v spovednico! Bog je večna Lepota in več¬ na Mladost. Je nedoumljiv zaklad in prvi in zadnji cilj vsega na ega beganja in iskanja. Pa če Ga mi priznamo ali ne. Fantom in vsem želim, da bi jim živ- Ijenjo bilo Življenje! Š.Ž. V vsaho slovensko dru¬ žino Koledar - Zbornik ARGENTINA V soboto 3. aprila je bil dan papir- ničarjev. Predsednik general Peron je po radiu govoril vsem članov nji¬ hovega gremija. Zahvalil se jim je za ves napor, ki so ga vložili za večjo poizvodnjo papirja. Naglašal je, da je cilj, ki ga je postavil II. gospodar¬ ski načrt v papirni industriji dosežen že v letu 1953 osemdesetodstotno. Preostane samo i.e vprašanje pove¬ čanja proizvodnje časnikarskega pa¬ pirja, ki bo pa tudi rešeno. V Argentini se je 1. aprila t. 1. na vseh ljudskih in srednjih šolah začel i-edni šolski pouk. Na univerzah se bodo začela predavanja 3. maja, ker je na vseh univerzah tako veliko šte¬ vilo kandidatov za izpite, da jih ni mogoče prej končati. Šolsko leto je začel predsednik republike general Peron s poslanico, ki jo je preko ra¬ dijskih postaj naslovil na učno oseb¬ je in šolsko mladino. V Buenos Aires bodo v Novem pri¬ stanišču dne 20. t. m. odprli central¬ no železničarsko polikliniko Presi- dente Peron. Poliklinika je mogoč¬ na in moderna stavba, dolga 130 me¬ trov, visoka pa 10 nadstropij ter je opremljena z vsem modernim zdrav¬ niškim instrumentarijem. V polikli¬ niki je sedaj 600 postelj, v kratkem jih bo pa 1.000. Koncertna sezona 1954 se bo kma¬ lu pričela v Buenos Airesu. Glazbene institucije, ki prirejajo redne cikluse koncertov, že objavljajo zanimive pro¬ grame za novo sezono. Med prvimi bo imela otvoritveni koncert “Socie- dad de Conciertos de Camara”. Na sporedu je -— prvič v Ameriki — Ora- torio escenico “Le vin Herbe” sodob¬ nega švicarskega komponista Frank-a Martin-a. Delo bo izvajalo ob sprem¬ ljavi orkestra 12 solistov, med kate¬ rimi so znana imena članov Teatro Colon. Glavno altovsko partijo pa bo pela ga Franja Golobova. Dirigent Roberto Kinsky. Koncert bo 23. apri¬ la ob 19. v Teatro Ateneo. V Argentino je prispel na svojem studijskem potovanju po državah Južne Amerike minister za gospo¬ darstvo Zahodne Nemške republike dr. Ludvvig Erhard. Spremlja ga skupina visokih uradnikov njegovega rasama. V Bs. Airesu je imel več raz¬ govorov z ministri gospodarskih re¬ sorov o poglobitvi gospodarskih zvez med Argentino in Nemčijo. Sprejet je bil tucji pri predsedniku generalu Peronu. V Buenos Aires je dopotoval glav¬ ni ravnatelj angleške potovalne in turistične družbe John G. Bridges. Namen njegovega obiska je poglobiti zveze med obema državama. V okviru sedaj veljavnega trgovin¬ skega sporazuma med Argentino in Japonsko je bila med obema drža¬ vama sklenjena kupoprodajna pogod¬ ba, po kateri bo Argentina dobila iz Japonske 50.000 ton žel. tračnic, Ja¬ ponska pa od Argentine 87.000 ton žita in velike količine volne. Vred¬ nost izmenjanega blaga dosega 16 in pol milijona dolarjev. Med obema državama pa so tudi pred zaključ¬ kom razgovori o prodaji 100.000 ton argentinskega žita Japonski. V Bs. Aires so v mestnem delu De- voto ob Avdi Gral Paz zgradili novo ogromno garažo za omnibuse in tro¬ lejbuse. Stavbe so stale 27,500.000 pesov ter pokrivajo površino 4 hek¬ tarjev. Državna petrolejska družba bo za svojo veliko rafinerijo v mestu Eva Peron zgradila lastno pristanišče, v katerem bodo petrolejske ladje te družbe lahko iztovarjale petrolej. Pristaniške naprave bodo stale 40 mi¬ lijonov pesov. Vlada province Buenos Aires je do¬ ločila 30 milijonov pesov kot subven¬ cijo raznim mestnim bolnišnicam. Vlada province Tucuman je odobri¬ la kredit 30 milijonov pesov za zgra¬ ditev velikih namakalnih naprav na reki Marapa. Fundacion Eva Peron je razpisala natečaj za dobavo 2,500.000 koma¬ dov raznih otroških igrač in 480.000 punčk, ki jih bo razdelila med siro¬ mašne otroke. Poštna hranilnica je v mesecu mar¬ cu dobila novih vlog za 36,466.525 pesov. Nove hranilne vloge v prvih treh mesecih letošnjega leta so pa dosegle višino 220,728.246 pesov. V Salti je železničar Rogelio Šo¬ to izjavil, da se mu je po večletnem delu posrečilo izdelati osebno letalo, ki tehta samo 65 kg. Ribiči v Mar del Plati so ujeli veli¬ ko morsko želvo, težko nad 200 kg. Prvi planinski večer CABA Iskrena počastitev spomina pok. Tončka Pangerca V ponedeljek 29. marca je priredil Centro Alpino Buenos Aires (CABA) v dvorani “Caballito Blanco svoj prvi le¬ to; nji planinski večer. Dvorana je bila nabito polna. Prevladovala je akadem¬ ska mladina. Med udeleženci je bila tudi lepa skupina slovenskih planincev s predsednikom SPD g. Petričkom na če¬ lu. Na sporedu sta bili dve točki in sicer poročilo predsednika CABA g. dr. G. Muellerja o zadnjih planinskih podvigih andinistov v Argentini, skioptično pre¬ davanje o zavzetju San Valentina pa je imel g. Stegmann ml. Predsednik Centro Alpino Buenos Ai¬ res g. dr. G. Mueller se je najprej spo¬ minjal planinske žaloigre na Paineju na podlagi Lantschnerjevega poročila. Pri tem je posvetil Tončku Pangercu izred¬ no tople spominske besede. Povedal je, da je bil dostikrat skupaj s Pangrcom v hribih. Spoznal je v njem idealista, ki si je pridobil svojo odlično gorniško tehni- KOROŠKA, GORIŠKA IN PRIMORSKA Teden za tednom se pod gornjim na¬ slovom združujemo z našimi brati in se¬ strami, živečimi na rodnih slovenskih,tleh, pa v tujih državah. Teden za tednom nas drobne novice družijo, od številke do številke jih spremljamo v njih boju za narodni* in verski obstanek. Pa kakor da bi bilo zgolj golo naključje, je sredi sno¬ vi, ki se je nabrala za današnje sni¬ denje z našimi brati in sestrami, prhel tudi list, na čigar prvi strani beremo odločne besede: “Naša dolžnost je, da dvigamo glas v obrambo ogroženih vred¬ not. Branili bomo verske in moralne vrednote, ki so danes v nevarnosti v Sloveniji; branili bomo narodne in mo¬ ralne vrednote, ki so izpostavljene pre¬ izkušnjam v zamejstvu; branili bomo slovenskega izseljenca in begunca, ki propada v mrzli tujini versko, moral¬ no in narodno.” Prav te besede bi lahko tudi naš list zapisal kadar koli na svo¬ ji prvi strani In tudi že ne tetokrat je, saj se tudi mi zavedamo, da smo ako “bomo našemu ljudstvu ohranili njegov slovenski obraz, njegovo vernost in na¬ rodnost”, največ prispevali k njegovi časni in večni sreči. Saj ni samo kri, ki nas druži. Je tu¬ di neomajna vera v zmago Resnice in Pravice, je vera v Vstajenje in v lepšo bodočnost. In prav ta vera v svetlo pot bodočnosti našega naroda je, ki nas dru¬ ži in ki bo v nas v velikonočnem jutru še močneje zaplula. Tedaj bomo mi tu¬ kaj sredi prihajajoče jeseni sikali vsta- jenske zvone slovenskih cerkva po Ko¬ roškem, ki se bodo preko Julijcev in Zil- ske doline ujeli z zvonovi po sončni Go¬ riški in Primorski, da poneso pomlad¬ ni pozdrav bratom onstran morja. In vedeli bomo pri naših amerikaniziranih procesijah samo eno: četudi smo mor¬ da prav na dnu gorja, ki nam je bilo usojeno, je vendarle vstajenje blizu, saj je na a vera tako močna, da bi gore pre¬ stavljala. “Svobodna Slovenija” je prepričana, da bo spregovorila v imenu prav vseh Slovencev, kar nas je tukaj, ako bo na¬ šim bratom in sestram po Koroškem, Goriškem in Primorskem, zaklicala svoj pozdrav v velikonočno jutro: Pozdrav¬ ljeni, bratje, pozdravljena, domovina! Tvoji sinovi in hčere, danes na tujih tleh, živimo s teboj in čutimo s teboj, prežeti z vero in upanjem, da bo zasijal dan, ko se bomo sešli vsi pod eno streho, ko ne bo več meja, ki bi nas ločile, ko ne bo več sile, ki bi nam uničevala narod¬ ne svetinje in izročila preteklosti. * * * “Slovenski vestnik”, titovsko glasilo za slovensko Koroško, je tako nestrpno proti veri, da celo zamolči slovenske ver¬ ske oddaje po celovškem radiu, kajti zanj se program začne šele ob 7.20 zju- ko s samouštvom; bil je čudovit planinski tovariš, ki so ga odlikovale izredna energija, velika skromnost in prirojena ponižnost. Pristojne oblasti so sedaj imenovale eno doslej neznanih gora v argentinskih Andah Cerro Tonček. V nadaljevanju svojega poročila je govor¬ nik omenil ekspedicijo na Himalajo in se posebej ustavil pri gorniških sposob¬ nostih Dinka Bertonclja. Potem je ideali¬ zem slovenskih planincev še enkrat pou¬ daril in v tej zvezi omenil vsakoletni nji¬ hov sestanek pri križu na Cerro Capilla. Drugi predavatelj g. Stegmann ml. je svoje poročilo o lanski ekspediciji na San Valentin spremljal s slikami, na katerih je skoraj prevladoval Bertoncelj. Dinko Bertoncelj sicer ni bil vodja ekspe¬ dicije, bil je pa po besedah govornika tisti, ki je vodil napad na vrh in utiral pot. Tončku Pangercu je glasilo kluba po¬ svetilo tudi poseben spominski članek. traj in ne ob 7.15, ko je najprej petmi¬ nuten verski nagovor v slovenščini. .. Osemdesetletnico rojstva je praznoval škocjanski rojak trikratni doktor Janez Ude, ki je vse do leta 1939 poučeval na univerzi v Gradcu, dokler ga niso naci¬ sti pregnali. r ' ~ 60-letnico redovnega življenja je praz¬ noval v Loretu slovenski pater kapucin Oton Kocjan. Verski asistent rimsko-katoli; kih be¬ guncev v Trstu je objavil v “Kat. gla¬ su” sporočilo francoske kat. organizaci¬ je Secours Catholique, ki je na prošnjo slov. duhovnika v Parizu g. Naceta Čret¬ nika obljubila pomagati omejenemu šte¬ vilu slov. beguncev naselitev v Franci¬ ji, Sprejemali bodo delavce za industrijo, rudnike, kmetijstvo, najpreje pa bodo dobili dovoljenje za vselitev, tisti, ki bi bili pripravljeni z vso družino prevze¬ ti v najem celotno kmetijo kjer koli v Franciji. V Dolini so pokopali zakristana Mar¬ tina Strajna, splošno priljubljenega v vsej fari. Na seji mestnega sveta v Gorici so se la; ki odborniki silno hudovali, ker je slov. svetnik Bratuž predlagal, naj bi ostvarili deželno avtonomijo za Gori¬ co, ker bi na ta način precej omilili brez¬ poselnost v deželi. Takšna deželna avto¬ nomija je v dolini Aosta pokazala silne uspehe in so vsi prebivalci nad lastno upravo navdušeni. Vendar — v Gorici Lahi kaj takega ne dopuste. .. Spričo ponovnega izseljevanja slov. prebivalcev iz področja Trsta v Avstra¬ lijo pravi “Katoliški glas”: “V Trstu je res težka gospod, kriza, vendar še ne taka, da bi lahko opravičevala izselje¬ vanje v takem obsegu. Z grozo se spom¬ nimo na dobo pred 25 leti, ko je toliko na ih ljudi iskalo novo domovino v Ar¬ gentini in so skoraj vsi tam ostali. Vse¬ kakor je žalostno, da morajo naši ljudje v tujino prav v času, ko se številni tuj¬ ci selijo na naš Kras in še najrajši na Opčine. Zato pa kličemo vsem, ki so do¬ bre volje: Ostanite doma! Ne nasedajte tujčevi propagandi! Saj “vremena bodo Kranjcem se zjasnila” in domovina vas bo potrebovala...” “Katoliški glas” je v svoji številki 4. marca objavil v celoti podlistek, ki ga je pred časom napisal za naš list Ruda Jur- čec pod naslovom “Slovenski šopek”. Slovenski emigranti v Belgiji so da¬ rovali za Katoliški dom v Gorici lepo vsoto 3.250.— frankov. Med kmetovalci, ki so bili letos nagra¬ jeni za pridno delo in povečanje produk¬ cije, so tudi naslednji slovenski kmeto¬ valci na Goriškem: Josip Černe iz Vrha, Andrej Gergolet iz Doberdoba, Josip Colja iz Doberdoba, Josip Pahor iz Ja¬ melj, Josip Gergolet pok. Andreja iz Do¬ Buenos Aires, 12. IV. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5. Dimice iz Zakon o zemeljskem maksimumu je v Sloveniji pod komunisti ustvaril nova velikanska “ljudska” veleposestva, ker znaša v Sloveniji zemeljski sklad “ljud¬ ske imovine” okrog 9.000 hektarjev zem¬ lje. V okraju Maribor — okolica znaia ljudska imovina 2.400 hektarjev zem¬ lje, ki jo bodo razdelili na 7 velepose¬ stev. Vsako veleposestvo bo imelo okrog 350 ha. Kom. vlada je samo za ta ze¬ meljski sklad mariborske okolice naka¬ zala 33 milijonov dinarjev, ker hoče na vsak način dokazati, da je državni sek¬ tor v kmetijstvu boljši in donosnejši kot pa privatni. Taka je agrarna politika komunistov, kadar imajo v kaki deželi vso oblast v svojih rokah, v zahodnih demokratskih državah pa povsod kot o- pozicionalci nastopajo proti veleposest¬ vom ter zahtevajo razdelitev zemlje med tiste, ki je nimajo in ki jo sami obdelujejo. “Ljubljanski dnevnik” se v eni od ja¬ nuarskih številk pritožuje o “nizki za¬ vesti kmetovalcev”. To “nizka zavest” da je glavni vzrok razkroja kmetijskih delovnih zadrug. Vsa državna pomoč, vsi 10 letni načrti, vse zadruge in skratka vsa prizadevanja vlade in ljudske obla¬ sti ne bodo dosti koristila, če ne bo rast- la zavest kmetijskih proizvajalcev. Do takega zaključka prihaja omenjeni list ob ugotovitvi, da je v okraju Ljubljana- -— okolica samo 58% kmetov-gospodar- jev vključenih v kmečke zadruge, vsi ostali kmetje so raje kljub vsem nepri- likam in nagajanju oblasti ter pritisku z visokimi davki izven zadrug. “Okraj¬ na posestva”, ki so jih ustvarili komu¬ nisti, pa tako slabo gospodarijo, da je marsikateri okraj že sklenil oddati ta posestva privatnikom, da bi tako prišel vsaj do sredstev za plačilo davkov. Dr. Milan Rakočevič, profesor na gimnaziji v Postojni, je prevedel v sr- bohrva : čino Prešernove Poezije. Knji¬ ga je izšla pri črnogorski založbi Na¬ rodna knjiga na Cetinju. Prof. dr. Ra¬ kočevič je po rodu Črnogorec, filozofijo in slavistiko je pa študiral na ljubljan¬ ski univerzi, kjer je bil učenec pok. prof. dr. Prijatelja in dr. Kidriča. V Prekmurju letos pozimi po vaseh dva meseca niso imeli petroleja. Ljubljanski godalni kvartet je na let. februarskem koncertu v Ljubljani izva¬ jal dela Ukmarja, Toumiera, Respighi- ja in Novaka. Ljb. godalni kvartet se¬ stavljajo Leon Pfeifer (1. violina), Ali Dermelj (II. violina), J. Šušteršič (vio¬ la) in Čenda šedelbauer (čelo). je Tito najprej počastil abesinskega vla¬ darja Haile Selasija. Istočasno je podelil odlikovanja vsem njegovim princem in ministrom njegove vlade. Ta odlikovanja je nosil v Adis Abebo i.ef glavnega šta¬ ba Peko Dapčevič. V zvezi s temi odli¬ kovanji poročajo, da namerava Haile Selasi letos obiskati Severno Ameriko, na poti domov se bo pa ustavil v raznih evropskih državah in ho med drugim prišel tudi k Titu v Jugoslavijo. V Sloveniji je bilo neko podjetje zara¬ di deviznih prekrškov kaznovano z 10 milijoni dinarjev. Zasebnikom pa je bi¬ lo v Sloveniji zaplenjenih 1.500 dolarjev in nekaj druge valute. Revizorsko službo zadružnih organi¬ zacij v Sloveniji so preosnovali v tem smislu, da bo celotno revizorsko službo vodila v bodoče Glavna zadružna zveza Slovenije. Revizorska središča bodo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novi Go¬ rici. Prof. dr. A. Vadnal je v ljb. tisku ob¬ javil članek “Ne zašolajmo mladine”, v katerem navaja, da je sed. učni načrt pretežak odn. obsega preveč predmetov. Zavzema se za njegovo spremembo. O tem vprašanju se je razvila obširna an¬ keta, v katero so posegali starši in pro¬ fesorji. Vsi so bili Vadnalovih misli, da je potrebno učni načrt spremeniti. Ljubljanski tisk poroča, da se je že¬ lezniška uprava znova začela zanimati za načrte glede zgraditve proge v doli¬ ni Sotle in Krke. Načrte za zgraditev te proge je imela že stara Avstrija ter so to progo že začeli trasirati v letih 1911. in 1912. Nova proga bi se začela pri Rad¬ goni ter bi dobila kmalu zvezo s progo, ki teče iz Dunajskega Novega mesta do Gleichenberga v Avstriji. Od Radgone bi tekla preko Janševega vrha do Ivanje, preko Vidma ob Ščavnici dalje v južni smeri mimo Podvincev, kjer bi se pri Rogoznici priključila na progo Ormož— Pragersko. Od te proge bi se odcepila na Rogatec in bi tekla v južni smeri v dolino Rogatnice do Žetal. Tu bi skozi majhen predor prišla v dolino Sotle. Pri Rogatcu bi križala žel. progo Grobelno —Krapina in bi nato tekla po dolini Sot¬ le proti Dobovi. Z izgraditvijo proge po Krški dolini do Novega mesta in s pri¬ ključkom na že pričeto gradnjo proge Črnomelj—Vrbovško, bi nova žel. proga stekla proti morju. Dolžina nove želez¬ nice od Radgone do Reke z že obstoje¬ čimi progami bi znašala 320 km. Nano¬ vo bi bilo treba zgraditi približno 135 km proge in 4 nove predore. Umrli so. V Ljubljani: Ciril Muha, ključavničar Tob. tovarne, Adi Volčan- šek, Marija Skale, Marija Ham, roj. Tomšič, posestnica in bjv. mesarica, Franc Habič, inšpicient opere v p:, Avgust Hleb. a, strojevodja drž. žel., Emilija Filic, roj. Rozman, vdova pošt. kontrolorja, Ana Lav¬ rič, roj. Gerstenmayer, Ana Rojina, Ru¬ dolf Tomič, biv. orožniški poveljnik, dr. Kalman pl. Ghyczy, Pavel Obid, urar in Terezija Lesjak, roj. Prelog v Ptuju, Pavelj Smerkolj, pos. na Viču, Marija Lovšin na Vrhu pri Pijavi gorici, An¬ ton Kozlevčar iz Temenice, št. Vid pri Stični, Jožef Ahlin, posestnik in bivši gostilničar na Ježici (Tavčarjev dvor), Ivanka Golob v Mekinjah, Leon Dobnik, učitelj, v p. v Slov. Bistrici, Anton Mo¬ žina, žel. v p. v Št. Vidu pri Stični, Av¬ gust Černe, poštni inšpektor v Zgornjih Gorjah, Marija Černe v Kranjski gori, Karlo Dekleva na Vremskem, Frančiška Cencelj v Laškem, Leopold Štros v Šmarju pri Jelšah, Janez šifrar, klepar¬ ski in kablarski mojster v Stari Loki, Jože Krošelj v Dečnih selah pri Breži¬ cah, Jerica Jakopič v Žlebeh pri Preski in Ana Lavrin iz Vinjega vrha pri Se¬ miču. Na občnem zboru okrajnega odbora LMS v Novem mestu so ugotovili, da je v tem okraju še vedno 42 odstotkov mladine izven te organizacije. Kot zna¬ čilnost so pa navajali, da je v njihovi organizaciji več ženske kot pa moške mladine. V Ljubljani je januarja meseca zase¬ dal Republiški odbor sindikata komu- nalcev (obč. uslužbencev in delavcev). Med drugim so razpravljali o “sanitar- no-tehničnih pogojih delavcev pri vzdr¬ ževanju cest, kanalov, čiščenju ulic itd.” Ugotovili so zelo visok bolniški stalež. Od leta 1949 do oktobra 1953 je bilo od 16.118 zaposlenih 7.549 bolnih, kar pred¬ stavlja veliko gospodarsko škodo. V ne¬ polnih štirih letih je bilo 1 tudi 907 težjih in lažjih poškodb. Pri tem je bilo izgub¬ ljenih 22.353 delovnih dni. Večina nez¬ god je bila pri novogradnjah. Nezgod izven dela je pa bilo 370, ki so povzro¬ čile izgubo 10.860 delovnih dni. Na Jesenicah je v sredini januarja za¬ sedal delavski svet jeseničke železarne. Direktor podjetja je poročal, da so lani ob zmogljivosti 140.000 ton izdelali 7.000 ton več. V tovarno so lani pripeljali 40.128 vagonov ali 750.000 ton različne¬ ga materiala. Za njegovo predelavo so porabili okoli 12 milijonov delovnih ur. Direktor podjetja se je hudo pritoževal zaradi izostankov delavstva. Povedal je, da dnevno izostane od dela do 765 delav¬ cev. Za razne investicije v železarni mi¬ slijo porabiti nad 2 milijardi dinarjev. Dr. Leopold Jele, predstojnik očesne klinike in redni univ. profesor za oftal¬ mologijo je januarja meseca praznoval štiridesetletni jubilej neumornega delo¬ vanja na očesni kliniki. Za ta jubilej je dobil odlikovanje Reda dela I. stopnje. Tito je ustanovil novo jug. odliko¬ vanje in sicer Jugoslovansko zvezdo. To odlikovanje je namenjeno samo za vla¬ darje v inozemstvu. S tem odlikovanjem Slovenci v MSuen&s Aires Vsem članicam in članom ter vsem Slovenkam in Slovencem v Argentini želi srečne in blagoslov¬ ljene velikonočne praznike DRUŠTVO SLOVENCEV Argentini šle vedno so med naročniki Svobodne Slovenije taki, ki za leto 1953 še nima¬ jo poravnane naročnine. Vse te prav le¬ po prosimo, naj nikar več ne odlašajo s plačilom. S takojšnjim plačilom dolžne naročnine bodo upravi lista prihranili nepotrebno delo in nove stroške! OSEBNE NOVIECE Iz Jugoslavije je dosedaj prhlo že več žena z otroci k možem, ki žive v Argen¬ tini. Po dolgih letih prisilne ločitve se je tako v veliko srečo in veselje vseh zopet združilo več slovenskih družin, j V Argentino so doslej prispeli: V prvi polovici leta 1953 ga Ana Pelan s hčer¬ ko Anico; koncem novembra 1953 ga Danica Petriček s sinovoma Robertom in Boštjanom; 23. decembra 1953 ga Silva Heinrihar s sinom Petrom in hčer¬ ko Marjanco; v januarju 1954: ga Ivan¬ ka Spreitzer s sinom Pavlom in hčerko Vido, ter ga Frančiška Rozman iz Bo¬ hinja (po večmesečnem bivanju v Av¬ striji). Dne 1. marca 1954 ga Uršula Bevk s sinom Milanom; dne 7. marca 1954 ga Martina Černič s hčerkama Bredo in Nedo ter sinovoma Petrom in Janezom. Istega dne je prišla tudi ga Josipina Smerdu. Dne 31. marca po so se v Genovi vkr¬ cale na ladjo za Buenos Aires: ga Ana Indihar s sinovi Marjanom, Matijom in Stanislavom, nadalje ga Antonija Kocjan s hčerko Majdo in ga Pavla Zupan. Slovenshim rojahom Na Cvetno nedeljo 1954 Nad 6 let je imela slovenska skupnost v Buenos Airesu in njega bližnji in daljni okolici svoje zatočišče v prostorih župnije Sv. Julije na Victor Martinez 50. Zadnje čase pa smo spoznali željo, da izpraznimo prostore. Zato smo morali začeti misliti na osamosvojitev. Priti moramo do prostorov, ki bodo na raz¬ polago slovenski skupnosti in ki bodo ostali v slovenskih rokah. Zato smo se slovenski dušni pastirji po posvetovanju z mnogimi slovenskimi rojaki, odločili, •da začnemo z akcijo za nakup slovenske hiše, ki naj bi bila naše versko, kultur¬ no in prosvetno središče, kjer bi imeli zatočišče vsi, ki jim je mar verska in narodna bodočnost slovenske skupine v Argentini. Začenjamo to akcijo sloven¬ ski dušni pastirji zato, da bo mogoče pri njej sodelovati vsakemu Slovencu, ki krščansko misli, ne glede nato, katere¬ mu društvu pripada. Poleg tega bo last¬ nina hiše, ki je cerkvena, najbolje za- varvana pred različnimi možnimi spre- Vsem želimo mnogo sreče in zadovolj¬ stva v novi domovini. Imenovanje, č. g. Janez Malenšek je imenovan za kaplana v Quilmesu. Srebrna poroka. Dne 24. marca t. 1. sta v krogu svoje družine in prijateljev praznovala srebrno poroko naročnika našega lista in lastnika slov. frizerske¬ ga salona “Vena” g. Vena in ga Vili Po¬ točnik. Jubilanta sta bila Ljubljančanom znana že v predvojnih letih po svojem frizerskem salonu “Vena” v Gradišču v Ljubljani. Po prihodu v Argentino sta si v Buenos Airesu v ulici Ercilla znova uredila moderni frizerski salon “Vena”. Jubilantoma k srebrni poroki iskreno čestitamo ter jima želimo vso srečo in napredek tudi v bodoče! membami. Za nakup prihaja v poštev hiša na Ra- mon Falcon 4158 v Buenos Airesu, ki hi se postopoma izpraznjevala. Stala bi 280.000 pesov. Hiša stoji 1 kvadro od Rivadavie na zemljišču približno 1300 kvadr. m sveta. Da se bo nakup dal iz¬ vesti, je potrebno, da vsi Slovenci to akcijo čim bolj izdatno podpro. Ko bo¬ do hodili pobiralci od hiše do hiše in prosili za prispevke, prosimo vse roja¬ ke, da jih prijazno sprejmejo in po svo¬ jih močeh prispevajo. Vsem darovalcem se že vnaprej iskre¬ no zahvaljujemo trdno prepričani, da bo Slovenska hiša kmalu postala resnič¬ nost. Vaši slovenski dušni pastirji Lanus Slovenska mladina v Lanusu je prire¬ dila v nedeljo, 4. aprila t. 1. proslavo na čast slovenskim materam. Začetek slavja je bil v cerkvi, kjer je č. g. župnik Janez Hlanik podal nekaj misli o pomenu poslanstva zavednih slovenskih mater izven domovine. Nato smo se zbrali v župnijski dvorani, ki je bila polna do zadnjega kotička. V uvod¬ nem govoru je Stanko Mehle podal ne¬ kaj misli. Spoštuj mater, ljubi njo in veličino njenega srca. Velika ljubezen do naših mater se je pokazala v prisrčno podanem sporedu. Črtica in deklamaci¬ je so bile zelo občutno podane. Prizor¬ ček otrok, katerega avtor je g. M. Mi- zerit, je vse prav do zadnjega zadovol¬ jil, g. Mizeritu pa skromen Bog plačaj za ves trud. Vse je presenetilo petje otrok, nad vse pa dekliško petje. Dekle¬ ta so pokazala, da znajo, samo, če hoče¬ jo. Otroški zbor ter dekleta je pripra¬ vil za nastop s pevskimi točkami g. Mir¬ ko Špacapan. Lepa mu hvala. Za lepo okrasitev odra je poskrbel g. Slavko Re¬ ven. Veliko pozornost na odru je vzbu¬ jala njegova slika slovenske matere, G. Revnu, ki je slov. mladini v Lanusu Anton Orehar, Janez Hladnik, Albin Avguštin, Jože Jurak, Matija Lamovšek, Janko Mernik, Karel Škulj, Janez Ka¬ lan, Vinko Flek vedno na razpolago, smo dolžni bese¬ do zahvale. Z željo, naj Bog živi le na mnoga le¬ ta slovenske matere, smo se vsi zado¬ voljni vračali s prireditve. Odbor SFZ-Odsek v Lanusu SLOVENSKA VELIKA NOČ V LANUSU Za Slovence bodo v fari sv. Jožefa za velikonočne praznike naslednje pobož¬ nosti : Veliki četrtek: češčenje za otroke in druge od 4. do 5. ure.- Molitvena ura z govorom od 7. do 8. ure. Nočno češče¬ nje za fante in može od 2. do 6. ure zjutraj. Veliki petek: Križev pot ob 4. uri pop. Molitvena ura s petjem in govorom ob 7. uri. Velika sobota: Blagoslov velikonočne¬ ga jagnjeta v slovenski vasi ob pol dru¬ gi uri, na Urbančevim ob dveh in v far¬ ni cerkvi ob treh. M. M. 5 LETO 1953 V KULTURNEM ŽIVLJENJU DOMOVINE LIKOVNA UMETNOST Morda v nobeni drugi veji kulturne¬ ga ustvarjanja ni bilo lani toliko živahno¬ sti. kot prav v likovni umetnosti, čeprav je kazno, da pomeni prav to preteklo le¬ to že nekak; no ustalitev, če ne odmor. Zlasti kar zadeva monumentalno arhi¬ tekturo in stensko slikarstvo, ni bilo po¬ ročil o pomembnejših delih. Arhitektura, to je posebno poglavje. Iz revije “Arhitekt’, letnik 1952 — na¬ slednjega letnika ne poznam in ne vem, če je še izhajal — je slika naše arhitek¬ ture zelo jasno razvidna. V bistvu se ne loči od one pred prevratom. Ta je pa takšna in iz daljave je ?e bolj očitna kot je bila iz bližine doma: Plečnik je tolikšna potenca, da uspeva poleg njega samo njegov učenec pod njegovim vod¬ stvom. Čim prične učenec delati samo¬ stojno ali celo zavestno samostojno ali pa se nasloni na tuje vplive, začne nazado¬ vati. Gotovo je splošno stanje slovenske arhitekture visoko, ampak pred Plečni¬ kom omedli vse. Precej nad osemdeset¬ letni mojster še vedno ustvarja in kar napravi, prekaša vse druge stvaritve. Menda tudi še podučuje. Proti koncu le¬ ta, ko se je sestal republiški parlament, so pa presenetile novice, da so v Ljub¬ ljani bivšo kazino bolj kot začasno adap¬ tirali za to korporacijo, kar upravičuje bojazen, da pred leti napovedana Plečni¬ kova stavba slovenskega parlamenta vsaj v doglednem času še ne bo izvrše¬ na. Vurnikovega imena ni več brati, pač pa sta sedaj profesorja na arhitekton¬ skem oddelku tehnične visoke šole tudi arh. Mušič in Edo Ravnikar. Prvi je re¬ guliral novomeški trg za spomenik tal¬ cem, drugi je napravil grobišče na Ra¬ bu, brez krščanskega znamenja seveda. Eno so arhitekti skupno z drugimi umet¬ niškimi krogi dosegli, to namreč, da so oblasti preprečile nadaljnje šušmarstvo pri postavljanju spomenikov, kar so raz¬ ni krajevni odbori spočetka zaradi cene¬ nosti zelo vneto prakticirali. V slikarstvu in kiparstvu je z ustano¬ vitvijo akademije upodabljajočih umet¬ nosti nastopila doba novega poleta. Ustanovljena je bila ta visoka šola že v jeseni 1. 1945 in v januarju 1. 1946 je pričel poduk. Akademija ima tri oddel¬ ke: slikarskega, kiparskega in grafič¬ nega, za absolvente še specialne šole. Ne mislimo, da nudi akademska kariera u- metniku kakšnih posebnih vzpodbud, vendar vsaj večje, kot profesura na srednjih šolah, čeprav strokovnih. Vse¬ ga podučuje na akademiji 14 umetni¬ kov, med njimi na slikarskem oddelku Anton Gojmir Kos, Franc Mihelič, Ga¬ brijel Stupica in kot freskanta Slavko Pengov in Maksim Sedej; na grafičnem Božidar Jakac, na kiparskem Karl Pu¬ trih, Frančišek Smerdu. Boris in Zdenko Kalin. Doslej je diplomiralo na kademi- ji 83 mladih, pa tudi nekaj starejših u¬ 4 $ metnikov. Večina le — teh je dobila za¬ poslitev na številnih srednjih šolah v mestih in na deželi. Iz dovolj površnih reprodukcij, ki jih prinašajo listi, je razvidna nekakšna, srednja kvaliteta, v ustaljenem stilu predprevratne mlajše generacije. Tudi kritika ne naglasa kakšnih posebnih izrednosti. Kolikor je bilo razstav reprezentančnega značaja, nobeden teh “mladih’ ni le sodeloval, kar je zdaj torej drugače, kot včasih ob na¬ stopu Kraljev, Pilona, Jakca, Maleša ali četrte generacije. Pač pa prirejajo ti slikarji razstave v krajih svojega služ¬ bovanja in pričakovati je, da bodo na¬ šle njihove slike mesto tudi v skrom¬ nejših podeželskih domovih. Ničesar nismo mogli zvedeti o stanju cerkvene u- metnosti, vendar upravičeno sklepamo, da je tam nastopil zastoj, saj ni denar¬ ja. Dovolj je, če morejo božje hiše sploh e vzdrževati; kaj da bi jih krasili! Ne¬ kaj izkušenj o monumentalnem cerkve¬ nem slikarstvu (Pengov) so pač izkori¬ stili za stenski dekor raznih strankinih prostorov, pri čemer so postopali mnogo manj širokosrčno kot prej cerkvene obla¬ sti. Oficielni stil slovenskega komuniz¬ ma je — vsaj bil — namreč realizem. Izidor Cankar ga je v zborniku “Sloven¬ ski lik” zelo široko interpretiral, toda v javnih. delih stenskega slikarstva in reprezentativnih olj smo se spomnili hitlerjevskega zadevnega “monumenta- lizma”. No pa v zadnjem letu menda ni bilo več tovrstnih naročil. Intimno sli¬ karstvo je bolj svobodno. Omenili smo že, da je bilo v letu 1952 v obeh galerijah, Narodni in Moderni 45.000 obiskovalcev. Za 1. 1953 še nima¬ mo statistike, pa verjetno številka ni padla. Najbrž je treba v to število ra¬ čunati tudi obiskovalce razstav, ki se vršijo v prostorih Moderne galerije. Razstave so pa zelo številne. Za leto 1953 napovedana razstava slikarstva 1. polovice XIX. stoletja še ni dozorela do prireditve. Važna pa je bila razstava “50 let jugoslovanskega slikarstva”, ki je preromala vsa narodnostna središča države. Izmed mlajših je bil tu zasto¬ pan menda samo Gabrijel Stupica. Akademik France Stele, nekdaj mentor bratov Kraljev, je napisal o razstavi študijo, ki izzveni nekako v tej — le u- gotovitvi: “Slovenski razvoj slikarstva je potekal harmonično. Kraljev ekspre¬ sionizem je samo epizoda, medtem ko se je faza slovenskega lika že zlivala s težnjami zemlje in se bogatila v barv¬ nem realizmu zagrebške šole.” Tratnik je razstavil za svojo sedem¬ desetletnico že prej in takrat je izšel ka¬ talog z življenjepisom, ki ga je napisal Zoran Kržišnik. Ta katalog je izšel la¬ ni v povečani in bolj bogato ilustrirani izdaji kot Tratnikova monografija. V letu 1953 pa je praznoval 70-letnico s po¬ sebno rezstavo Maksim Gaspari, ki mu je uredila katalog že v stilu monogra¬ fije s številnimi ilustracijami umetnost¬ na zgodovinarica Anica Cevc, razstavo in sploh življensko delo Gasparija pa je zelo laskavo in opravičuječe ocenil njen mož Emilijan. Šestdesetletnico je pra¬ znoval kipar Lojze Dolinar, pa brez raz¬ stave v Ljubljani, saj živi še vedno v Belgradu. Izmed starej ih, nam boljše znanih slikarjev in kiparjev so raz¬ stavljali v Ljubljani Mira Pregelj, Ka¬ rel Jakob, Ante Terstenjak, Dore Kle¬ menčič, 65 letni Franc Kranjc, Tržačan Avgust Černigoj, kipar Lojze Kogovšek; Jakob je razstavil tudi v Mariboru, Mi¬ ha Maleš v Celju. Ob postojnskem tednu je bila tam razstava notranjskih umet¬ nikov, deloma že pokojnih, a vendar ne predavno umrlih. Zastopani so bili Fr. Sterle, Lojze Perko, Leo Vilhar, Mak¬ sim Gaspari, Frančišek Smerdu, Ivan Sajevic, Viktor Cotič in Zajc (Vrhniča¬ nov Sternena in Dremlja menda še ne smatrajo za prava Notranca). Pomem¬ bna je bila tudi razstava ilustratorjev mladinskih knjig. Pokazane so bile ilu¬ stracije prejšnjega leta; visoko število, med njimi dela vodilnih mojstrov. Na¬ dalje so pokazali v Ljubljani svoja dela občinstvu plenerist Rudi Gorjup (kraji¬ ne in tihožitja), Marija Vogelnik (mla¬ dinsko ilustracijo), kipar Marijan Kcc- kovič (učenec Lobode in Putriha), gra¬ fik Karl Zelenko, keramičarja Milan in Ljerka Sarič — Jovan, kipar Stane Keržič in slikar Ivan Seljak — čopič, slikarica Jela Humek — Trnkoczy, ki¬ par Ciril Cesar, slikarji: zagrebški ab¬ solvent Vladimir Lamut ter ljubljanska Bogdan Borčič in Izidor Mole, zagrebški diplomant Klavdij Zarnik, slikarica in grafičarka Alenka Gerlovič, slikar Lju¬ bo Ravnikar, slikar Tomaž Kvas, slikar Rudolf Saksida, slikar Fran Godec sli¬ kar Rudi Sinčič, slikar Milan Rijavec; v skupini arh. Begiča Avčin, medaljer Sta¬ ne Dremelj in prof. Smerdu (malo skulp- (Nadaljevanje na 6. strani) Stran G. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. IV. 1954 SLOVENCI PO SVETU Anglija Poroki. V Casteltonu sta se 27. fe¬ bruarja poročila g. Franc Platovšek in gdč. Klara Koenig. Istega dne sta tudi stopila pred oltar v Bedfordu g. Mi¬ hael Rehberger in gdč. Gabriela Vidmar. Belgi J« V Eisdenu je bil dnes 9. februarja t. 1. pokopan Avgust Strašek. Pokojnik zapušča v Belgi-ji hčerko, v Kanadi pa sina. Nizozemska Zveza slovenskih kat. društev sv. Bar¬ bare v Holandiji je decembra meseca 1953 slavila 25. letnico svojega obstoja. Na praznik Brezmedežnega spočetja, 8. decembra, je bila v Heerlenu služba božja za žive in umrle člane slov. kat. društev. Po sv. maši so rojaki z žalo- stinko počastili spomin p. Teotima van Velzena na pokopališču za cerkvijo. Istega dne zvečer je bila v heerlenskem gledališču slavnostna akademija. Od 12—20 decembra je bila jubilejna slo¬ venska razstava. V obširni dvorani so bile prikazane posebnosti, ki spremlja¬ jo Slovence v raznih časih cerkvenega leta, ter slovenski običaji in navade. Ljudsko umetnost so prikazali najraz- novrstnejši predmeti, zemljevidi, foto¬ grafije in reliefi pa so opozarjali doma¬ čine na lepoto sveta pod Triglavom. Glavni povdarek razstavi so dala ročna dela slovenskih deklet. Avstralija Ob vstopu v tretje leto so “Misli”, edini list slovenskih naseljencev v Av¬ straliji, začele izhajati v tiskani obliki. Decembrska in januarska številka je iz¬ šla že pred božičnimi prazniki. List iz¬ haja v Waverleyu, izdaja ga pa g. R. Pivko. V Ballarat-u, Vict. je 10. novembra 1953 umrla ga Marija Cvirn. Za pok. žalujejo njej mož, dve hčeri in tri sino- DEBATE O- VODIKOVI BOMBI Churchill je dal več izjav o britan¬ skem stališču do ameriške vodikove bombe. Vse izjave je dal v parlamentu in bi se mogle povezati takole: Anglija ne bo protestirala proti sedanjim in bo- . dočim ameriškim poskusom, z atomskim orožjem. Učinek eksplozije vodikove bombe 1. marca je bil v enakem razmer¬ ju z učinkom atomskih bomb na Hiroši- mo in Nagasaki, kakor je bil učinek teh dveh bomb napram učinku navadnih bomb, ki so jih uporabljali med drugo svetovno vojno. Sedanja civilizacija je v nevarnosti. Bolji so poskusi na Bikinih, kakor pa bi bili podobni poskusi v Sibi¬ riji. USA n e sme zaostati v tekmi z ZSSR. Svoboden svet bi tako zaostal za tiranijo. V imenu opozicije je govoril Attlee, ki je podal približno enako stališče labo- ristov do vprašanja hidrogenske bombe. Do spora med obema strankama pa je orožja ena proti drugi. Ta sporazum da je po krivdi laboristov USA odpoveda¬ la z MacMahonovim zakonom, po kate¬ rem je USA ustavila izmenjavo atom¬ skih ugotovitev z Anglijo. Pričakujejo še velikih debat zaradi te Churchillove “ne¬ previdnosti”, kakor se izjavlja britan¬ sko časopisje. V ameri. kem kongresu so nekateri se¬ natorji in poslanci izjavili, da so vedeli za Churchill-Rooseveltov sporazum, ko so odobrili MacMahonov zakon. Prav ta¬ ko so izjavili, da tisti sporazum danes ne more biti več veljaven. Po televiziji je o vodikovi bombi govo¬ ril v USA tudi Eisenhovver, ki je pozval Amerikance in svobodni svet, da se ne preda histeriji in strahu, pač pa zre dej¬ stvom v oči. Možje v Kremlju sedaj do¬ bro vedo, v kakšno tvegano podjetje bi se spustiti, če bi napadli svobodni svet. prišlo, ko je Churchill objavil sporazum iz 1. 1943 med njim in Rooseveltom, po katerem sta se USA in Anglija obveza¬ li, da ne bosta uporabljali atomskega orožja brez medsebojnega pristanka in da nikdar ne bosta uporabili atomskega (Nadaljevanje s 5. strani) turo in čipke), mladi slikarji Melita Vovk, Milan Berbuč, Mire Cetin, Pran- ce Ferlin, Marko Šušteršič, Marijan in Drago Tršar, na razstavi akademije u- podabljajočih umetnosti pa slikarji Kse¬ nija Vujevič, Samo Kovač, Radmilo Po¬ povski, Peter Adamič, Milena Tabor — Urh, Ančka Gosnik — Godec, posebej povzdignjeni Savo Sovre, Marička Ko¬ ren in Izidor Urbančič; grafiki Janez Bernik, Albin Rogelj, Lidija Osterc, Sa¬ mo Kovač, Rudolf Kotnik, Bojan Golija, Marijan Tršar in Melita Vovk; kiparji Vekoslav Bombač, Peter Hadži — Bo- skov in Miki Muster. — V Mariboru so razstavili skupno mariborski umetniki, potem grafiki, mariborski umetniki še v Ptuju, Majda Kurnik v Belgradu. Na mednarodni razstavi lesoreza v Ziiri- hu so sodelovali Riko Debenjak (tudi profesor akademije, pa ne vem ali na slikarskem ali na grafičnem oddelku), Maksim Sedej, Miha Maleš in Božidar Jakac. V Ljubljani je bila tudi razstava dekorativne ume'tnosti. Inozemska gostovanja: Belgijsko sli¬ karstvo zadnjih 100 let, japonski slikar Hirošiga, sodobna švicarska grafika (v prejšnjih letih že ivicarska. arhitektu¬ ra in švicarski plakat), japonski lesore- zec Tošusaji Širaku, mednarodna bar¬ vna litografija, 100 barvnih reprodukcij svetovnih mojstrov (UNESCU) in nem- fk : grafik, slikar in kipar Otto Pan- dok. Ne moremo omeniti vseh podežel¬ skih rastav, pač pa je zanimivo, da raz¬ stavljajo večkrat amaterji — kar bi spa¬ dalo morda pod poglavje “Ljudska pro¬ sveta”. — tako ljubljanski po tarji, ljub¬ ljanski geodeti, Slovensko kulturno u- metr.iško društvo “France Prešeren” v Celju, in Škofjeločani. Že v zvezi s prizadevanji arhitektov za odpravo šu marstva pri postavljanju spomenikov talcem, borcem itd. bi mo¬ rali omeniti lanskoletne zadevne stva- Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38. — in za za četrt leta ritve. Na splošno so to umetniško dobri spomeniki in brez pretirane tendenčno- sti. V že omenjenem “Slovenskem liku” so ustvarjalci odklonili surovi sovjetski ideološki realizem. Stroki za te včasih res drage umetnine morajo nositi kra¬ jevni in okrajni odbori. Produkcija ne¬ koliko pada. Kvaliteta ne. Vsaj v zasno¬ vi, če ne v izvršitvi so poleg teh spo¬ menikov' še Trubarjev v Celju, Jurčičev v Mariboru, dr. Kugyjev v Trenti. Spo¬ minu revolucije pa služijo spomenik tal¬ cem v Novem mestu (kipar Jakob Sa- ! vinšek ob regulacijski pripravi arh. Mu- iča), talcem v Jaršah, dnevu množičnih demonstracij v Ljubljani (račrt Plečnik, izdelala šola za umetno obrt pod B. Pen¬ govom), v Preboldu (arh. Trpin, 3. re¬ liefi Draga Tršarja), v Starem trgu pri Ložu, v Idriji (Tone Kralj: Rudar odha¬ ja v borbo), v Kočevju (Lojze Lavrič: Mati s kurirjem, Bombašica, Stane Ker- žič: Strelec itd), poseben spomenik 1. zboru poslancev v KočeVu (Zoran Di- dek in Bogo Pengov), Kidriču in Roz- mapu v Novem mestu, Štefanu Kovaču v Murski Soboti (Niki Muster). Tipična ljubljanska specialiteta je bila dolga po¬ lemika o spomeniku borbeni Ljubljani ali naj se ustvari umetnina ali zavod; povod, vreden smešnega besedičenja. Inscenacija je bila vedno bolj ibka stran slovenske likovne umetnosti. Za¬ nimiv ie bil interview z inscenatorjem arh. Viktorjem Molko. Tako-le je de¬ jal, ko je poremFal oder za Linhartove¬ ga Matička: Zahteva po socialističnem realizmu je privedla pri nas v inscena- eijski naturalizem, v betonsko inscena¬ cijo. Zdaj spet težimo v stilizirano sce¬ no. Netočni, a lahko razumljivi izrazi! V istem času je izjavil Fran Albreht: “Matiček ni nosilec revolucije!” Pred zadnjo vojno- je moral priti pomagat do¬ povedovat, da je Matiček revolucionar, sam Gavella in Zagreba. To samo mi¬ mogrede! Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Delam v mizarskem pod¬ jetju. Delodajalec mi je v eni svojih hiš dal na razpolago sobo, kjer stanujem. Najemnina za sobo znaša 100 pesov na mesec in si delodajalec zadrži ta znesek ob izplačilu plače. Sedaj bi pa rad za¬ pustil to službo. Ali moram zapustiti tudi stanovanje? Odgovor: Po sedaj veljavnem stano¬ vanjskem zakonu niste dolžni zapustiti stanovanja, ki Vam ga je dal deloda¬ jalec na razpolago za 100 pesov na me¬ sec, čeprav bi zapustili delo pri tem de¬ lodajalcu. Seveda pa boste morali od¬ slej plačevati najemnino direktno go¬ spodarju hiše. Mruštveni oglasnih Lepo in nujno prosimo vse člane in članice, ki niso še plačali posmrtninske- ga prispevka, da to nemudoma store! Denar lahko oddajo tudi krajevnim po¬ verjenikom Društva Slovencev. Dvakrat da, kdor hitro da! Društvo Slovencev. Denarna nabirka za bolne slovenske begunce v Evropi je v nedeljo 21. marca t. 1. takole uspela: Belgrano . $ 1.017.— San Justo . „ 518.45 Ramos Mejia .. ,, 505.75 San Martin . „ 489.75 Lanus . „ 261.60 Pisarna Društva Slovencev . „ 225.— Skupaj se je nabralo $ 3.017.55 Društvo Slovencev se vsem daroval¬ cem iskreno zahvaljuje v svojem in v imenu vseh, katerim bo s tem denarjem pomagano. Bog plačaj! Društva Slovencev. Skupščina Gospodarske družbe EDIN je zaradi tehničnih ovir v sporazumu z Društvem Slovencev preložena na nede¬ ljo 2. maja 1954. čas in dnevni red skupščine bo objavljen v prihodni šte¬ vilki. Dobra služba! Lepa plača! Napredovanje! Stalnost! Vse lepo, a kandidat je propadel iz edinega razloga, — KER NI ZNAL ŠPANSKO. Učite se španščine! Kupite R. Riglerjev učbenik "SAM TEMELJITO KASTELJANSKO" Stane 40.— pesov Dobite ga v pisarni Društva Slovencev Victor Martinez 50 Same* za 1.400 pesov v gotovini lahko kupite chalet ob progi FCN General Belgrano. Mesečni obroki od 220.— pesov višje. Zahtevajte pojasnila ob petkih od 16.30 ure do 19.30 ure od g. Federika na telefonski številki 35-0749, ali pa osebno Canga- llo 976, Buenos Aires, Herrera y Ferre Hnos. Ob sobotah in nedeljah ob 15.30 uri brezplačna vožnja na terene. Frizerski s a 1 o sr "VENA” Calle Ersilla 6120 (blizu Liniersa) Z Liniersa s kolektivom 217 (10 mi¬ nut vožnje) do Calle Acassuso, nato eno kvadro ravno, drugo kv. desno. Najbolj podomače boste postreženi pri nas v trajni ondulaciji (vročna in mrzla) “fria”, striženje las, barvanje las, friziranje vodna. Trajna za majhne “pol mrzla”. Tu¬ di punčke so rade lepe. Svoji k svojim in boste zadovoljni! Se vljudno priporočamo vsem go¬ spem in gospodičnam 'Vena » Vili Potočnih Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires $ 20 .— Vsem Slovencem vošči vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Bclikatesa VESTER-MAČEK RIVADAVIA 11576 LINIERS 8 Marsikdo še ne ve ... .. .da bodo v kratkem 'pričeli v USA graditi atomsko centralo za pridobivanje električnega. toka. Centrala bo oskrbovala z elektriko mesto Pittsburgh. CERKVENI OGLASNIK VELIKONOČNE POBOŽNOSTI ZA SLOVENCE V BUENOS AIRESU Veliki petek: Ob 7. uri zvečer sv. kri¬ žev pet v kapeli na Belgrano, nato pridi¬ ga g. svetnika Škulja. Pevski zbor Ga¬ llus bo pel postne pesmi. Velika sobota: Slovenska vstajenska procesija prav tako na Belgrano. Ob pol šesti uri popoldne pete jutranjke, nato procesija po dvori: ču zavoda, po proce¬ siji zahvalna pesem in blagoslov z Naj¬ svetejšim. Na veliko soboto bodo slovenski dušni pastirji kot druga leta tudi letos obi¬ skali vsa večja slovenska naselja na področju V. Buenos Airesa zaradi bla¬ goslovitve velikonočnih jedil. Tako bo blagoslovitev velikonočnih jedil v pre¬ stolnici: na Paternalu, Villa Real, Cos- sio, Moreto, v baru Ljubljana, Ramon Faleon, na Victor Martinez 50 in na Belgrano po procesiji. V Ramos Mejia, San Anton de Padua, Haedo, Moron, Vi¬ lla Tessei, Hurlingham, v Ciudadeli, v San Martinu, v Caserosu, Km 9, Martin Corcnado, v Floridi, Olivosu, Carapa- chayu, J. D. Peron (ex Munro), Villa Martelli, Padilla, San Fernando in Tigre, v San Justo, Tabladi, Barrio San Ni- cclas, Bar-rio Edison ter v Lanusu. Po¬ drobnejši spored blagoslovitev veliko¬ nočnih jedil je objavljen v posebnem ve¬ likonočnem pismu, ki so ga izdali za slov. vernike slov. dušni pastirji. ROMANJE SLOVENCEV V LIT J AN Ves svet hrepeni po miru. Toda miru ni, ker ga večina išče na napačen način in na napačnih krajih. Svoje upe gradi¬ jo na znanost, tehniko in kulturo. Sv. oče kot predstavnik krščanskih načel pa ne¬ prestano poudarja, da nas zgolj mate¬ rialno blagostanje in tehnični napredek ne bosta rešila. Rešitev je v naslonu na Boga in v povezanosti z božjo Materjo, ki nam je posredovala Odrešenika sveta in še danes posreduje milosti odrešenja vsem, ki si jih žele in po njih hrepeni¬ jo, Tudi mi, slovenski izseljenci si mora¬ mo vedno znova priklicati v spomin ve¬ liki pomen Marijinega srednrtva za da¬ našnjo dobo. Zato bomo tudi letos, kot vsa leta doslej, drugo nedeljo v maju po¬ hiteli v svetišče lujanske Matere božje in se priporočili Njenemu varstvu. Pro¬ sili bomo zase, za svoj trpeči narod, za preganjano Cerkev in za milost skoraj¬ šnjega zmagoslavja Marijinega brezma¬ dežnega Srca. Vsa nadalnja navodila boste pravoča¬ sno brali v našem časopisju. Skupni vlak je že zagotovljen. Pripravljalni Odbor za Lujansko Romanje OBVFSTILA Občni zbor Družabne pravde bo na de¬ lavski praznik, v soboto 1. maja ob 9.30 uri dopoldne v prostorih JOC-a na Diez Velez 3817 v Buenos Airesu. Ob 9. uri bo v kapeli na istem mestu sv. maša. Družabna Pravda. Diskusijski večeri o gospodarskih vprašanjih, ki jih je lani skozi vse leto prirejala Družabna Pravda, se bodo vr¬ šili tudi letos vsako zadnjo soboto v mesecu na Granaderoš 61. Na prvem ve¬ černi v sobotu, 24. aprila ob 19. uri, bo predaval g. Jože Mavrič o posebnostih v argentinskem gospodarstvu. Vse člane SKAS-A vljudno vabimo, da se na Veliko soboto vstajenske pro¬ cesije na Belgrano Odbor AN V A FABRICA de TEJIDOS de PUNTO sprejme učenca ali učenko za pletilstvo Cullen 5840, V. Urquiza, Capital T. E. 51-8383 i t. Vesele, srečne in blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem svojim cenjenim gostom Bar - Restavracija ILIRIJA ALVARADO 350 T. E. 658-0827 . RAMOS MEJIA Lepe velikonočne praznike želi vsem Slovencem ČASA B OY U xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxsxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxS. k>,XXXXXXXXXXXS%XXXXX%XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXXXS Blagoslovljene velikonočne praznike želi rojakom v Argentini in po svetu Santeria g Papeleria “Santa Julia" Victor Martinez 39 Buenos Aires E LJ E. O E A K CANGALLO 439, cficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispe j © v roka prlMižno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: 0.50 kg mlečne čokolade 0.50 kg holandskega kakaa 0.25 kg Ceylon čaja la 0.25 kg popra v zrnih Singap. Paket štev. 9. $ 127.— 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 15. $ 169.— 2 kg kave Santos la 1.50 kg riža 1 kg sladkorja 3 kg kave Santos la 2.50 kg riža 2 kg sladkorja Pošiljamo tudi moko v vrečah po $ 300.- in svinjsko mast v kantah po $ 320.- Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 19. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12.30 ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK, Cangallo 439, Bs. Aires.