s T E V. 47. V L I U B L I A N I. D iN t 22 NOVEMBRA 1433 LETO 46. CT * ^ SnS^nTonf.? ^TITlr.ilf P'nii "evilk« I Din V ,„Seru<„em del« vsaka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja roko iredo. Spni m dopisi naj se pošiljnjo Uredništvu .|).,mol j.ih,«. naročnin«. n»klnm«eiie in inRPr..»i Upravništvo iDnmoljiiba. . Ljubljani Telefon uredništva: telefon uprave: iW± Svet se oresnaviia Poročali so časopisi, da je umrl bolgarski min. predsednik Ljapčev in da so bile med judnjimi njegovimi besedami tudi: »Vse se je izpremenilo; svet se presnavlja.« Že od končane vojske gledamo večne po-ikuse tega presnavljanja Pa tudi že celo vrsto ponesrečenih poskusov. Tisti, ki na te ponesrečene poskuse gledajo in njih uspehe in neuspehe premišljujejo, se resno vprašujejo: »Ali se res bliža svet svojemu koncu? Ali drvi res Evropa v svojo lastno pogubo?« Svet se presnavlja. Poskus takega presnavljanja je Zveza narodov Koliko časa jo ie imamol Njen namen je delati za mir med narodi. A kako daleč smo še od svetovnega miru? Saj s« vsaka razorožitvena konferenca »koro preje razbije, preden se snide. Boljševizem je spet tak poskus presnavljanja. Njegov cilj je, uničiti vsake vero. Zalreti jo tudi s silo. In potem na razvalinah vere, postaviti novega človeka, ki naj bo prost, svoboden neodvisen od Boga, samo človek Pred očmi vsega sveta uganja boljševizem zverinstva, ki niso vredna človeka, narod gine, hira in umira » svojem jedru. Katoliški škofje kličejo na pomoč, poskušajo rešiti, kar ruši nevera, kar bbljševizem tepta in uničuje. Kam bo to šlo? Fašizem v Italiji je tako presnavljanje. Z obo-rftženo silo druži in strahuje množice in Zatira v imenu tisočletne kulture druge tudi kulturne narode. Hitlerjanstvo v Nemčiji hodi isto pot Nemčijo hoče očistiti tuje krvi, zato izganja tujce, zlasti Jude, zato preganja tujo znanost in učenosf, sploh vse, kar ni nemškega. Stojimo šele ob začetku hitlerjanstva, pa smo vendar že lahko prepričani, da tudi očiščeni nemški narod ne bo dvignil sebe in ne bo rešil Evrope in ne bo prinesel svetu blago-slova in miru. Vse so samo poskusi. Svet se presnavlja. Zakaj? Zato, ker se ®ora. Zato, ker morajo njegovi voditelji priznati, da so oni sami ali pa že njih predniki tako strašansko zavozili, da jih je lastnega dela in lastne zmote sram in strah. Vsi spoznavajo: človeštvo se mora dvigniti do višjih ciljev, če "e, je poiom neizogiben. Polom je neizogiben, ker se je ves omikani in izobraženi svet — govorimo s tujko: ves civilizirani svet oddaljil od Kristusa, od njegovega nauka. Čimbolj bo proč od tega na-"ka, tem hujše in tem slabše bo na svetit, Kristusov nauk se je preživel, je govoril •*et. Za prejšnje čase je bil dober, za današ- nje, prosvetljene čase pa ni več na mestu. Svet se je dvignil previsoko, da bi še mogel hodit: za Kristusom. Tako je govoril svet, ki Kristusovega nauka niti poznal ni. Tako je govoril svet, ki je o Kristusovem nauku vedel komaj toliko, kolikor ve slepec o mavrici. Presojal je nekaj, česar ni poznal; še bolje, ni hotel poznati in priznati. Povejmo to v primeri. Naš Triglav je visoka gora. Kdor ga pozna, lahko tudi oddaleč nanj pokaže: »Tole je Triglav.« Kdor ga pozna. bo ohranil njegovo podobo v spominu in se je bo spominjal, če Triglav tudi po cele mesece zakrivajo oblaki. Kdor ga pozna, bo vsak čas lahko pokazal proti kraju, kjer stoji Triglav. Kdor ga pa ne pozna, kdor ga Se ni-kdai ni videl, pa ne more nanj pokazati, če ga tudi od vseh strani solnce obseva. Ali pa Triglav zato ne bo več Triglav, ali zato ni več visok, ali Zfcto ni več gora, če nekateri ne vedo zanj. Triglav ostane to, kar je bil, če ga tudi ne pozna ta ali oni turist; Kristusov nauk ostane to, kar je bil, zdravilo sveta, če ga tudi svet noče priznati in če tudi govori svet, da Gospodova beseda ni več za današnji čas. Svet se torej presnavlja. Svet spoznava, da je zašel. To „e pravi: svet skuša najti pravo smer, od katere se je oddaljil. Skuša jo najti... Tc pa sami veste, kako težko je najti pravo pot, če smo jo kdaj izgrešili. Se sredi dneva se je včasih težko spoznati sredi mračnega gozda, kaj pa šele v temni noči. Ure in ure tava potnik, gleda na nebo, išče razgleda na bližnje kraje morebiti "se že veseli rešitve, pa mora na svojo žalost spoznati, da je še daleč od izgrešene poti. Kdor jc že kdaj zašel, mora vedeti, kolikokrat je zastonj stopil, preden je našel zaželjeno smer na pravo pot. Marsikdo pa je svojo zablodo plačal tudi z lastnim življenjem. Nič drugače se ne godi svetu, ki je krenil proč od Boga. Še slabše. Lahko je zaiti, desetkrat. lažje je pravo pot izgrešiti, kakor pa spet nazaj nanjo priti. Koliko težja je pa vrnitev tam, kjer je le težko priznati: »Zašli smol« Pa to morebiti še mnogi priznavajo. — »Zašli smo od Kristusa.« To priznanje pa je združeno z grozovitim ponižanjem in z neznansko bolečino. Zato pa svet tava, tiplje, išče, poizkuša, pa ne more najti pravih potov. Zato večna beseda o novih smernicah, o novih ciljih, o novih nač.tih. Zato govorimo o novih potih gospodarske politike, snujemo o novih načrtih za vzgojo mladine, iščemo novih potov za vzdrževanje miru... Pri tem pa drug drugemu ne zaupamo, drug drugega se bojimo, drug drugega skušamo oslepariti. Svet govori o mira, pripravlja se pa na vojsko, govori o napredku, sanja pa, kako bi uničil življenje in vire življenja in vsa pota k napredku. A'' ni ravno življenje vir napredovanja? Svet se presnavlja. Kako dobro je to povedano, Samo to je vprašanje, kako dolgo se bo še presnavljal. Ali res tako dolgo, da bo prepozno? Zmot je veliko, resnica je pa ena sama. In rešitev iz svetovnih zablod je le ena, kakor je tudi le en sam Kristus. Zlata je vredna beseda, ki jo beremo že nekaj let v Mohorjevem koledarju: Edino živo krščanstvo more pre-kvasiti človeško družbo. Vredna je, da človek obstane ob njej in se zamisli. Živo krščanstvo! Kdo pa naj začne spet z živim krščanstvom? To je glavno vprašanje. Ali naj drug na drugega čakamo? Ali naj gledamo, kdaj nam bodo svetovni voditelji poslali poziv: »Vrnite se k živemu krščanstvu?« Zakaj za voditelji je šla tudi množica na krivo pot. Gledal sem nekje mrliško knjigo V nekdanjih, davnih dneh je večina nasrečnih smrtnih slučajev zapisana: padel je po skalovju, drevo ga je ubilo, utonil je, umrl je vsled opeklin, kolo ga je zmečkalo., . Novejši čas pa se vedno bolj ponavlja: ustrelil se je, ustrelili so ga, obesil se je, ubili so ga, zastrupil se je... Kaj pravite, kaj to pove? Ali ne, da tudi v masah ljudstva ni več pravega, živega krščanstva? Izza vsega tega pa se mi zdi, da gleda na svet apostol narodov in glasnik živega krščanstva in mu govori besedo, ki jo je svoj-čas pisal Galačanom: »Drug drugemu služite z ljubeznijo. Zakaj vsa postava se dopolnuje v eni besedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe... Ko dobro delamo, pa ne omagujmo; kajti ob svojem času bomo želi, če ne opešamo. Dokler imamo čas, delajmo dobro vsem, zlasti pa svojim domačim po veri.« Svet se presnavlja. Kadar se bo začel presnavljati po načrtu velikega Pavla iz Tar-za takrat se bo približal živemu krščanstvu in takrat ne bomo več v skrbeh za njegovo presnavljanje. Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Stran 590 .DOMOLJUB . dne 22. novembra 1933 RAZGLED PO SVETU Bos je pravičen Mnogo so že takrat Krščanski in poganski pisatelji razmotrivali značilni pojav, da so skoraj vsi' preganjalci krščanske vere imrli nenaravne smrti. Neron je umrl kot samomorilec; Domicijana je prebodel /. me-■em njegov bivSi suženj: Maksiminn 'Iračana ?o ubili njegovi vojšcaki; Deeij je zjtgazil v! iesie:jnem boju /. Goti v mačvirje',- v katerem ■e je zadušil, divje zveri so raztrgale njegovo ruplo. Grozim je bila usoda cesarja Valerija-ni. i.. '.'60 ga je premaga} perzijski Rjalj Sa-ivor. Kol suženj je moral potem pckjčkati k jnporjevomu konju, da je Sapor i/.®d nje- govih ramen zajahal konju. V kletki so ga vodili po cestah, skozi vasi in mesta. Slednjič so 11111 slekli raz živo telo kožo ter jo obesili v svetišču. Avrelijana jo njegov najljubši svetovalec, stotnik Mukapor, prebodel 1. mečem. Dioklecijan je v sijajni palači zblaznel ter umrl vsled gladu. Galerija je vsled nezinernosti in pohotiicsti doletela ostudna bolezen: črvi so ga snedli; niti sužnji 11111 niso In teli streči. Maksimin Daja se je zastrupil, Maksimijan oliesil. Pod presunljivim vtisom teli dejstev je vzkliknil pisatelj Lliktancij: >Tako umirajo sovražaiiki liožji! _____Stov. 47. I nejše vprašanje navaja razdolžituv tirolskesi kmetijstva. Kmetijski dolgovi znašajo p^j milijonov, to je povprečno 48.00(1 Din „j I kmetijo ali 8720 Din na govedo ali 2720 Din na hektar obdelano zemlje. Nasproti tej Ktra. šni višini pa sloji razvrednotenje J-c me t ijskih posestev za 50 odstotkov. Spomenica zaključuje: Obresti naj se prilagodijo donosu kmetij in naj se ustvarijo znosne možnosti olpiaf,;. vonja. s Ramo. V Ljubelju so pokopali Marega •Straha. — V Dragančah na Žili je zapustil solzno dolino slovenski rodoljub pd. Papp; — Osebe pod 18 let ne smejo po 8. uri zvečer z doma. — S Koroške so poslali že driim transport narodnih socialistov v koncentracijsko taborišče v VVollersdoiT na Nižje Av, strijskem. — V Vrbi ob jezeru je umrl 82 let. ni oče Horn. —- V nedeljo 26. novembra' vpri; zori društvo v Žvabeku dve igri Mati in gru. da* in Na dan sodbe.. , Bolgarija .- Drobiž. Sofijski trgovci so priredili velik protestni shod, na katerem so zahtevali, da s<> izda zakon o razdolžitvi. Ta zakon pa se niorii nananašali na vse stanove in na vse do: narne zavode. Dolgovi se ne smejo kar odpisati, temveč hlOra vsak dolžnik svoj dolg poravnati. —- Pri zadnjih občinskih volitvah v Bolgariji so po izjavi' bolgarskega notranjega ministra dobili največ glasov v mestih demokrati. potem caukovisli in na tretjem mestu so komunisti. Na deželi pa so na prvem mestu zemljoradniki, na drugem demokrati, na tretjem cankovisti in na četrtem komunisti. Okoli 30 višjih bolgarskih oficirjev, med nji mi sedeui generalov je bilo nepričakovano upokojenih." — Večja skupina bolgarskih trgovcev obišče decembra sovjetsko Rusijo. Bolgarska vlada je že dovolila ta obisk. — (ila-silo bolgarskih katolikov :. Isti na objavlja v svoji zadnji številki na uvodnem mestu spomenico bolgarskega katoliškega episkopala 1111 vlado, v kateri ugotavlja vse krivice, ki se godijo bolgarskim katolikom na bolgarskih srednjih iu ljudskih šolah. Kol navaja gornja spomenica bolgarskega katoliškega episkopata, silijo bolgarske šolske oblasti katoliško mladino, da mora hoditi k pravoslavnemu verouku. V spomenici nadalje protestirajo bol' garski katoliški škofje proti pobiranju davka tudi od onih katoliških otrok, ki ne obiskujejo bolgarskih državnih šol, ampak samo katoliške privatne šole. Bolgarski katoliški škofi zaključujejo spomenico na bolgarsko vlado z apelom: Dajte nam one pravice, ki sle jih dali Judom, Armencem. Grkom in Turkom.t Nemčija s Pri -volitvah« v nemški parlament, ki so se vršile v uedeljo 12. novembra, je zmagal — kakor je bilo pričakovati — Hitler z ogromno večino. Avstrijsko časopisje piše. da bi Hitler ne dobil niti 50r! glasov, če bi bilo volitve svobodne. Nemški volivci so šli na volišče. kakor vojaški zavezanci, kadar jih kličejo pod zastave. Te volitve so pokazale, da Nemci pripravljeni na Hitlerjev poziv iti turli na vojno. Sklicujoč se na velikanski volivni uspeh, namerava baje Hitler poslati posebne odposlance v Rim. Pariz in London, ki bi sporočili zahteve nove Hitlerjeve Nemčije. Med drugim Nemčija zahteva: Popolno enakopravnost. Ce se vse države razorože, se razoroži tudi Nemčija, sicer pa se Nemčija oboroži ta- Pr&i beli kugi BfeliiK.ka Gennania piše: Botjsči rod l.o l;i"1he ii?^ klical pred sodur-sto^kei so um .kili piinšlij lH*tre,v m s^stij^Tn številčno /iiiniijšiini mladini naložili bremen«, s katerimi v piiuien s« sedanji tožkf-šitaiiibjfo imenuje i^i^Ttf dfifies- ie 'pirk/žaj ueuišlšfga naii Ja tafcšo.T. da uinogiv.prešibek" tem$j mla-dine n^-i ji^Ki^fsftrfev iu delaneijiiožiiih ljudi, fv <<; ve -etianji roti ne zave žalostnega pi-l i/ajič.sviijoiiTi it.iro !." m odgovornimi pred 1. r- »ostjo. snu iia !l"v pogin in propad l-i-Joče' Ulic,- kKsfc hrt -/rušilo pod težo so- cialnih bremen. Naravno je. da slnrei zadnjo ped svojega življenja prelive ua stroške mlaj-šr_'a rodu. Toda-nesmisel-je. da ima narod več stiircev kakor mludine. več delaiiezinožnih kot : jv.is ibnih. več takih, ki prejemajo podporo kakor pa tistih, ki zaslužijo. Toda mi Nemci »renio to pot iu smo že na tem. List zaključuje-: Dolžnost izobražencev je. da v narodno prenovljeni Nemčiji z mnogoštevilnimi družinami da lep zgled in mu topol pokaže pravo pol v Lrdočnost. Velja tudi za nas. ki smo -začeli iti isto pot. fprkev s. liug ne šteje po iliit-li in tetinih. John Gil.-iions piše v The Universe o preganjanju Cerkve v Mehiki in v drugih državah ter lo nčiije svoja 1 azmišljanja takole: Da. v Mehiki je revolucionarna vlada prevzela velikanske corkve. ki so jih zgradili katoličani, lei jih izročilu . nacionalni cerkvi . Toda ti božji lirami so ostali prazni. Isto smo slišaii o Rusiji. Revolucionarna vlada je ustanovila lasi no boljševiško nacionalno cerkev , jjii-,-lec. da bo na la način ujela ludi vernike. Toda nacionalne cerkve so ostale prazne. Francija je uala podoben dokaz. 1790. je revolucionarna vlada ukinila Boga in iznašla nacionalno ceikev z dubovništvom, ki bi bilo neodvisno od Rima-. Toda prvič se ljubi lio-i ni pustil ukiniti in drugič je nova revolucionarna cerkev ostala prazna. Katoliške Cerkve brez Rima ni. V še le omenjene države, s« po preganjanjih, po prestauih mučeništvih, po desetletjih trpljenja ostale vendarle katoliške. Bog ne Šteje po dneh in tednih, 011 šteje po desetletjih, iu kakor je bilo s Francijo. Mehiko. Rusijo, tako bo tudi drugod. Rumunija s Par političnih. Tri nova ministrstva osnujejo v Romuniji in sicer ministrstvo za oboroževanje, za narodne manjšine ter za vero in prosveto. — Novi predsednik romunske vlade Dtica jo izjavil, da hoče zopet utrditi omajani ugled vlade in uradov, ozdraviti finance in ublažiti gospodarsko krizo. V političnih krogih vlada prepričanje, da bo liberalna Ducova vlada uvedla po zgledu drugih držav tudi v Romuniji neke vrste diktaturo. Kmetska stranka je baje odšlo iz vlade, ker se ne strinja s samodrštvom in heč'- ostati zvesta demokratičnim načelom. 2' Italija s Drobiž. \ hiši Petra Pahorja v Opatjem selu na Krasu je izbrnhnil ogenj. Delo ognje-gitscbv je bilo zaman, ker se je pokazalo, da je nastal ogenj zaradi eksplozije vojnega streljiva. ki ga je bržkone nabiral Pahor, da tii se preživljal. — Avtomobil je povozil v Bovcu 60 letno Marijo Mlekuž. Zlomil ji je nogo. — Mnogo snega je padlo te dni v Idriji, v Ornem vrhu in na Colu. — Ogenj je uničil hišo Angela Petroviča na Vogerskem pri Gorici. Avstrija s Papežev blagoslov avstrijskim voditeljem. Na avstrijske romarje je imel sv. oče sledeči nagovor: .»Članom avstrijske vlade, ki vodijo Ave'rijo s tako odločnostjo in v tako krščanskem duhu. dajemo poseben blagoslov. Zato čast Avstriji, uašemu ljubljenemu avstrijskemu narodu. Mi prosimo Vsemogočnega, naj bi vedno podpiral te krščanske može velikega srca in naj bi jih ščitili proti nepričakovani nevarnosti. s Tudi tirolske kmete tarejo dolgovi. Tirolski deželni kulturni svet je izdal spomenico, v kateri opozarja ua nujnost ukrepov v odpomoč ogroženemu kmetijstvu. Kot najvaž- BANKA BARUCH 15. ihte Lafauene. Pariš Od(ireinl|a denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem Uurzu. VrJi vse bančne (osle tiajkulantoeje. Poštni uradi v Bcigiji, Franciji, Holaadiji in Luksem-bui*u sprejemajo plačil« na ria5e Čekovne račune SK"Ji';1 FRASCOJ: j, ,UJ.M H01..LV »t«.- V. I«*.« tiri, Mffttl. I.MgSRBmC: *o«*»7 UxtmUmf Na zahtevo noitjemo brezplačno naše ček. nakatuiee. jtevj^______ Ico ko druge državo. Posarje in nekaj kolonij ,e vrne Nemčiji, glede Avstrije [m ima proste roke. •DUMULJUB«, dne 22. novembra 1933. Stran 591 Turčija s Bolgarsko vlado napada turško časopisje. Poroča, da Bolgarija preganja turško manjšino, ki Šteje na Bolgarskem 1 milijon duš. Ko je bil Stambolijski na vladi, je bilo m Bolgarskem 1787 turških šol. Po padcu glambolijskega pa so zaprli 854 turških šol. Sploh da se postopa a Turki na Bolgarskem tako, kakor postopajo hitlerjevei z Zid i. Poljska s Poljska katoliška mladina spada med najbolj organizirane moči današnje poljske republike. Zveza poljske mladine (SMP) šteje to leto '275.000 članov, saj je samo letos pristopilo novih 52.000. Zveza poljske mladine je strogo izven politike, kakor to zahtevajo pravila Katoliške Akcije. Rusija s Do krvavih bojev je prišlo uu ruslto-japonski meji. Sovjetske čete so z orožjem nastopile proti japonskim letalom in ladjam, ki so prešlp sovjetsko mejo. Dve japonski ponudili bojni ladji sta bili potopljeni blizu Kimičatke. šest letal pa odstreljenih in je bilo pri leni 20 japonskih letalcev ubitih, oziroma ujetih. Amerika s To in ono. V Hibbingu Minil, je umrla Scžii Golob. rojena v I .tičali pri Ljubnem na Slajerskeni. — Avtomobil je do smrti povozil v Kl.v Mimi. Marka Kočevarja iz Božakovega pri Metliki. — V .lolietu so pol opali 74 letno Nežo Piškur iz Metlike, v Koch Sprimjs VV.yo pa 18 letno Katarino Tavčar, roj. Šubic. — V Joliclii je utonil 53 lepili Martin Žueel iz Pod-Jptnlja \ Beli krajini. — V Ottinva lil. je pre-iniinil 75 letni Matija Štrohen iz Straže pri Ni vem mestu. — V Butte Me,nt. so položili v (,'rol) 17 letnega Jurija Muhiča, doma iz Hinja pri Žužemberku — V Beamz Pa. je umrl Tomo Berto, rodom Italijan, Ui pa je živel 28 let ined Slovenci in je bil tudi član več slovenskih društev, za katera je živo agitiral. Zadel (fi je mrtvoud. Drobne novice Izvoz sladkorja v Češkoslovaški je \ primeri z lanskim padel za 00 odstotkov. 700 metrov visok stolp hočejo postaviti v 1'arizu. IHOOkm je dolga cementna avtomobilska ceslu. ki veže ameriški državi Kloridu iu Maine. Sporazum o ne napadanju sta sklenili Poljska in Nemčija. Novo romunsko vlado je sestavil liberalec ""ca, ki je zbral okrog sebe samo svoje pristaše. Hrzuvlak je skočil s tira na španski železniški progi Madrid—Leon. Pet potnikov "bitih, mnogo ranjenih. Amerika je priznala Sovjetsko Rusijo. Za predsednika krščanske socialne stran-** v Avstriji je izvoljen bivši trgovinski mi-D'"ler Zellmnnu. 90 novih vojnih aeroplanov je naročila R«sija na Poljskem. Uvoz vina je prepovedala ameriška uada. Važnost iasopisia L. 1929. je pisal naš Bogoljub sledeče: »Znano je, kako napreduje na Dunaju novodobno poganstvo. Leta 1927. ni bilo mč manj kot 31.000 nesrečnih oseb, ki so prijavile svoj izstop iz katoliške Cerkve. Lam jih tudi ni bilo veliko manj. Kako je moglo socialistično hujskanje, kako so mogli protiv-niki Cerkve doseči take uspehe? Poglejmo na časopisje — pa je rešena uganka. Dunaj in nižja Avstrija imeta sicer skoraj izključno katoliško prebivalstvo, a vsa dežela je preplavljena s Cerkvi protivnimi časopisi. 22 jih je ter imajo dva in tričetr' milijona odjemalcev. Vsi krščanski dnevniki -pa premorejo samo 144.000 naročnikov. Koliko katoličanov nosi težko krivdo na vesti, ker podpirajo pro-tivno časopisje! 2. Kakor o Nemški Avstriji je poročal isti list o razmerah v Franciji rekoč: »Pariški duhovnik Bethlehem, prvobori-telj zoper kulturo nagote in zoper umazani tisk, je spisal knjigo z naslovom: »Tisk«. Tam piše med drugim: »20 milijonov ljudi bere na Francoskem vsak dan svoj časopis. Navada pa je, da ima tak bravec samo to za prav in da verjame samo to, kar mu časopis pre-; žveči. Povsod pa mrgoli brezbožnih časopisov... Prepozno so katoličani spregledali in uvideli, da je od vseh šib, ki Francijo ogrožajo, slab tisk najstrašnejša šiba, ker je temelj vsega zla.« 3. Nič drugače kot za Nemško Avstrijo in Francijo se glasi poročilo tudi za Španijo (Bogoljub 1931. str. 141): >E1 Debatec, edini res katoliški list na Španskem, je že nekaj tednov pred preobratom napovedoval, kaj je pričakovati in da je tako moralo priti, kajti — tako ie pisal — »katoliški Španiji manjka katoliškega časopisja... Zmaga svobodomiselnih republikancev bo zmaga brezverskih in veri sovražnih časopisov... Boj se ni vršil ne zaradi monarhije ne zaradi republike, marveč šlo je za to, ali bo na Španskem prodrla krščanska državna misel v očiščeni obliki, ali pa bo špansko framazonstvo in svobo-domiselstvo spravilo brezbožni materializem na krmilo, prav kakor je bilp pred 30 leti na Francoskem. Takrat je bila Francija v rokah brezvestnega časopisja ...« Danes je pa tudi znano, da pri španskih občinskih volitvah niso zmagali republikanci marveč mmiarhisti, ki so zasedli 22.150 občinskih sedežev, dočim so jih republikanci priborili samo 5875. Ogromno zmago kralju zvestih občin so pa z lažjo pretvorili v poraz. Ta način državnega preobrata, ki je bil dobro pripravljen, bi se ne bil izvršil, če bi ne bilo premagalo v službi framasonstva stoječe časopisje. Prav podobno je zaključil (1. 1931) češki dopisovalni urad »Vox« daljše razmolrivanje o cerkvenem preganjanju na Španskem takole: »Usodna pozabljivost španskih katoličanov je povzročila, da so zanemarjali katoliški tisk. »...Treba se je zavedati, da je pomanjkanje primerno razširjenega katoliškega tiska omogočilo sedanje preganjanje in i«gon jezuitov iz dežele.« 4. Po vsem tem se ne bomo čudili, da je msgr. Pizzardo rekel 1. 1932 pri seji Katoliške akcije v Rimu: »Ko je bivši španski ministr- Gd Sv&ččm, 4, tujodju. Prehlad, neuralgija. vročica in vsa neugodja, ki jih povzroča naporno življenje odpravimo, ako vzamemo Aspirin tablete. Pazite na Bayerjev križ. Ima ga vsaka tableta in vtak omot. ASPIRIN - |ugcf« k. H. Zagreb. Gaieva 32. 0|l«i ie 'rjistr. pod S bf. 1407 od I. lil. I9JJT8 Naš ponos So bili časi, naši stari očetje se jih še dobro spominjajo, ko je bil slovenski gospodar ob času požara vezan na pomoč sosedov, va-ščanov. Ko uiu je ogenj upepelil domačijo, je moral stopiti do oblasti s prošnjo, da mu da dovoljenje za prosjači nje. Potem pa je šel s culo na rami — preje ponosen in samostojen gospodar — prosit za družino kruha, prosit za vsak mali trainič. Nerad in težko je šel naš človek tako pot. Razumljivo je zato, da so slovenski gospodarji s tako velikim veseljem pozdravili ustanovitev domače, slovenske zavarovalnice in da se je danes oklepajo že vsi z največjim zaupanjem Kako tudi ne! S tem, da je pri Vzajemni zavarovalnici zavarovan, da plača letno premijo, ima trdno zavest, da mu ob času nesreče ne bo treba prositi. Ve, da mu bo domač zavod pomagal, postaviti uničena poslopja Ve tudi, da njegovim otrokom ne bo treba iskati pri tujih ljudeh strehe. Slovenski gospodar hoče ostati neodvisen, rad plača pri svojem domačem zavodu nekaj dinarjev letno, in ponosen je, da mu ni treba trkati na vrata drugih, kot nekateri pogorelci-nedomačini še danes delajo po deželi. — Zato pa vsi slovenski gospodarji zavarujte pravi čas pri svoji, domači Vzajemni zavarovalnici I ski predsednik Primo de Rivera obiskal Rim, je bil v njegovem spremstvu tudi neki Spanec., ki je za posebno dragocen kelih žrtvoval cel 'milijon. Pa bi bil ta mož Cerkvi bolj koristil, če bi bil oni milijon porabil za kato-likši časopis, ki naj bi ščitil in branil pravice svete Cerkve.« Stran 592 • DOMOLJUB., dne 22. novembra 1933- KAJ JE NOVEGA Izselieniška nedelja je zopet tu Praznik naše zveste ljubezni izseljencev do domovine in naroda doma, — domovine in naroda doma do svojih izseljencev bomo tudi letos praznovali prvo adventno nedeljo. S. decembra. Družba sv. Rafaela se tudi letos zaupno obrača do vseh gg. duhovnikov in vseh voditelj?-. naroda po celi Sloveniji z zaupno prošnjo. da tudi letos to nedeljo praznujejo v znamenju te naše zveste medsebojne ljubezni. Slotisoži so odšli z doma na tuje ali po raznih državah sveta. Odšli so izpred naših oči Ali so odšli tudi iz našega srca? Bomo re- pozabili na nje? Bomo res brezbrižni za usode in življenje teh -totisočev? Nam je res v s-eno kako se jim godi. kako nam versko, narodno in gospodarsko poginjajn in propadajo? T-ga nikakor ue smemo!- Nasprotno to nedeljo, kajne, bo vsaka, prav vsaka naša župnija I.rez izjeme, pokazala našim izseljencem. da jih ljubimo, da smo jim zvesti, da jih smatramo še /a iiaše. čeprav so daleč /.do-ma. II kako jih bo to z\e?t'lilii. pokrepilo in n.: dtišilo ta našo skupno vero. za naš skupil ii.irod iu za naš »kupni dom; Pokrepilo ji . dn Ltdo ustali katoliški Sloveli« i. kjer-k- ->! Misiili bodo na svoje domače. ka'ere > zapustili in jim obnov li svojo zve-' >l>o. f ■ na tujem -e bodo spi.mnili svojih -!ai -šek. -vuiiii ^.i.dnikov tu doma. Kaj pa naj storimo na to izseljeniško nedeljo, 3. decembra, prvo adventno nedeljo? 1. V vseh naših ceikvah naj bo zjutraj oblinjilna miza polna zlasti sorodnikov izseljencev. ki bodo zanje darovali >s. obhajilo. 2. Pri vseh mašah se bo govorilo o naših izseljencih. Za gg. pridigarje j<- priložena posebna pridiga, katera jim nudi nekoliko misli za te govore. .'!. Pri popoldanski službi i>ozji naj se iiio-lijo litanije vseh svetnikov /. molitvami Za naše brate, ki jih ni tukaj. 4. V dvoranah naj -e priredi igra Za srečo \ nesrečo (izdala Družba sv. Rafaela), pelje, deklamacije in predavanja o izseljencih. t isti dobiček naj bi .-e |»o-lal škofijskemu izseljeniškenm skladu. •5. Nabirajo naj se člani za Družno . Rafaela. članarina je II) Din. ki j«- obenem naročnina na Izt-eljeniški Vestnik Sprejme se wik. tudi najmanjši dar. 6. Vsaka hiša. ki ima koga na tujem, z doma kjerkoli, naj -i preskrbi skupno pismu našim izseljem-em. l/tis stane 2.5 p.ir. N'aro>i -r- pri Družbi -v. Rafaela. T.j pisnn. naj p d-pišp domač s. župnik in družina in naj se ta dan p-'šije izseljencem. 7 Glede cerkvenih darovani opozarja Družba sv. Rafaela na ».klic obeh škofijskih izseljenskih skladov. Zahvala Iprava •»ujioijtilu mi je izpia.aia Din 1 .. rela stanovanjska hiša. Z.: to |h Jjioru se t ■■ zahvaljujem in lioni Domoljubu ostal -e nadalje ter ga povsod priporočal. Rakitna .53 pri B- rovnici. Ivan Petruvfir. I. r. Potrdilo in zahva'a P. op.-ani Alojzij Mole. posestnik v Vrz-ileiii u >t. 1». pota Horjul, hvaležno pjtrju j ji f j«-ui požarne podpore v znesku 1000 Din ten tisoč- dinarjev), ki mi jo je potom Kmetijskega društva v Horjulu, kjer iiuam Domoljuba- nar čenega. dne 17. avgusta i>akazaia uprava te«a lista, ker mi je dne H. avgusta 1983 pogorela sten- - anj.-ka hiša. \l«jrii Mole. I. r. Osebne vesti d 93. leto je ravnokar vrgla črez rame Elizabeta eltova roj Potočnik iz Rošpoha pri Mariboru. Je najstarejša članica krščanske ženske zveze. Daj Bog Elizabeti uč?kati vsaj še deseti križ1 d 85 let je dopolnit v Novem nestu biserni mašntk g. Rome Jožef. Bog ga živi! d 7« letnico rojstva ie obhajal« g. Mmka Smole, priznana instrnktorica in vzgojiteljica v Skofji Loki. Na mnoga ieta! d M let je doživel te dni slovenski pesnik in pisatelj g. Engelbert Gangl Znana je med drugimi lepa njegova belokranjska povest IGNACIJ \\ROBF. lMTIMK gosposvft^k* cr=;t\ št t«, -pni mn Domače novice d Pismo naroda doma, narodu na tnjem. Družba sv Rafaela je izdaia posebno pismo za naše izseljence, katerega naj bi sorodniki izseljencev za izsei^niško nedeljo 13. decembra) pisali svojcem ki so z doma kjerkoli na tuiem Pismo ie pisano v jako prisrčnem tonu jn ne bo zgrešilo svojega namena, pri vseh. ki ga bodo dobili. Vsakemu Slovencu na tujem bo izvabilo solzo domotožja v oko. Pismo smo razposlali po »seh župnijah Oglasiie sc zan| \ župnišču. Iztis jc 25 para Naroča se pri Družb: sv Rafaela. Delavska zbornica. Ljubljana. Kdor ga naroči po pešti naj pošlje znamko za odgovor. d Pretakanje mleka p« Ijubljau-kih uii eah. Pretakanje mleka po ulicah je / liigi-jen-kih prepovedal uvoz mleka v Ljubljano. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani. d Tri naloge. Glasilo slovenskih trgovcev piše: Varčevanje na vsej črti. je prva naloga, ki mora biti z novim državnim proračunom | Trije rodovi Nekatere Ganglove mladinske j domorodne in zlasti nabožne pesmi iz prejšnje j dobe so res prisrčne in je škoda da se pesmi-| ce v slovenskih čitankah ne uvažujejo več tako kot zaslužijo. V zadnjem času je g. Gangl po-| svetil vse svoje sile Sokolu kraljevine Jugo-j slavije in mu je prvi podstarosta. _____ 5>tev. 47. izvedena. Davčna olajšava gospodarstvu jc druga naloga in odprava vseh davčnih neenj-kosti je tretja. Te tri naloge naj izvede 4;Up. ščina pri novem proračunu in gospodarstvu bo pomagala, državi pa drugo leto povečala s tem dohodke d Čevljarji so zborovali !7 no-.embra » dvorani Delavske zbornice v Ljubl;an:. Na dnevnem redu je bil: ugovor prot: inozemski konkurenci. V znak protesta so bile ta dan vse ljubljanske čevljarske delavnice zaprte d Nova cesta. Okrajni cestni odbor v Piu. ju je pričel te dni z gradnjo nove občinske ceste Naval delavcev iz revnih Haloz, ki ča-kajo zaposlitve, je tako velik, da sc je cestni odbor odločil, delavce vsakih 14 dni zame-njati. d Šolski odbor v Ihanu pri Domžalah ie sklenil, da bo v času hudega mraza dob:! vsak učenec skodelico čaja. kar jc gotov hvale-v redno Otroci bodo prejemali čaj takoj po prihodu v šolo. V ta namen je bi' za tekoči mesec določen prvi obrok petsto dinarjev. V nogo otrok ima uro hoda do šole A!i bi pc bilo ceneje in za kmetijstvo m otr -se koristneje da bi dobili namesto čaja '.op! .-n!e»o? d Zavarovanje šolarjev proti nezgodam. \ sporazumu z ministrom za so^ialnu pjiitiko in narodno zdravje je minister za trj, -.ir.oin industrijo izdal pravilnik o za v a rov; r . jčer,-cev pred nesrečnimi slučaji. Po tem prauln.ks morajo biti učenci srednjih tehnični? - noskih obrtnih šol. ki imajo razen teoretične^ pouka tudi praktične vaje v šolskih de r." . sb. '..■ boratorijih in na terenu, kakor tu d. :r.ed počitniško prakso, zavarovani pred : t^-einim-slučaji. Smoter zavarovanja je da sc učencem zagotovi gmotna podpira in c. -dškoJ-nina. če se ponesrečijo pri ic!u in •. a;ah Zavarovanj s učencev pri zavarovalnica,- bo izvršila šolska uprava na podlagi r.ep.isredno poslanih ji ponudb od najmanj tre- zavarovalnic ter na podlagi cenitve posebne komisije. Zavarovanje učencev velja za J leto in sicer od 10 septembra enega leia io 10. septembra drugega leta ter mora vs-i? eto obnoviti. Zavarovalna polica se gia> r« :nw šole Pogodba o zavarovanju učen.o- nora vsebovati obvezo za zavarovalnico bo za vsakega učenca v slučaju nesreče ipiačala 500X1 Din. če bi postal stalno nesposoben, če bi pa postal samo delno trajno nesposoben, pa tisti de! zneska, ki ustreza stopp: :ivalid-nosti. V siučaju začasne invalidn moti zavarovalnica plačati 3.000 Din v -lučaju učenčeve smrti zaradi nesrečnega s'uč.. a mtr. pa roditeljem odnosno varuhom, ki učcncc šolajo, izplačati celo zavarovalnino 50 000 dinarjev ter 5.000 Din za pogrebne stroške \>ak učenec mora plačati določen znese!-: liakor hitro sc bo šolska uprava odločila za najugodnejšo ponudbo zavarovalnic. d Glede novih železniških cen p-.še:.'. nt bodo dosegle svojega namena, narere: bodo povečale potniškega prometa in s i£nl dohodkov železnic. Potniški promet ;e •s'el' težkih razmer zelo nazadoval. Zagre >šc Novosti poročajo, da sc kmetje sploh nc »žma v III razredu za 11 do Ib odstotkom L£ enem pogledu jc imela železnica srečno roko in to pri uvedbi krajevnih vlakov z znižanim1 cenami Vsled tega bo marsikatero avtobusno podjetje moralo prenehati. -Trg 'ist Prav:' da je to morda v prilog železnicam, ne pa narodnemu gospodarstvu. d 23.000 Din je nekdo ukradel gospodarju Štefanu (jlenu v Lipovcih v beltinski župniji v Slov. krajini. Ne držite denarja doma! d Čuvajte zlatnike I Opozorjeni smo, da i-Hijo okrog ljudi razni prekupčevalci in izvabljajo od njih za nizko ceno zlatnike, katere potem z velikim zaslužkom prodajo na-,rej. Zadruge zlasti posojilnico so poklicane, ja nečedni posel agentov onemogočijo s tem, ljudi o položaju priučijo in po potrebi same vršijo vnovčevanje zlatnikov za svoje člane in za vlagatelje. Narodna banka plačuje sedaj avstrijske zlatnike 10kronske po 156 Din, avstrijske zlatnike 20 k r o n s k e po 312 Din, avstrijske male dukate po 176 Din, napo-leondore po 312 Din. d Bombni napad? Iz Šmartna pri Litiji poročajo: V noči od ponedeljka na torek pretekli teden je bil izvršen bombni napad na našega župana Strmana Jožeta v Mali Kostrav-nici. Človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa so v izložbenih oknih zdrobljene šipe in notri zložena posoda. d Kotel, zbiralec za kisik je eksplodiral v tovarni na Jesenicah. Razbita so okna in tudi sicer ima livarna precej škode. Človeških žrtev ni bilo. Med brats Hrvat' d Blagoslov temeljnega kamna za dekliški internat pri gimnaziji na Krku je izvršil tc dni sam krški škof g. dr. Josip Srebrnič. d Na temelje krščanske ccrkve iz šestega stoletja so naleteli delavci pri kopanju v Majdanu pri Splitu. d Novo šolo grade v Zečevu pri Rogoz-nici in sicer vzajemno šibeniška občina in banovina. Dograjeni pa sta bili te dni v šibe-niški občini še dve šolski poslopji v Krčulju in Jarebinjaku. Vendar s poukom niso pričeli, ker še niso imenovane učne moči. d 13 milijonov kubičnih metrov vode porabi letno Zagreb. d Reke naraščajo in prestopajo Bregove na Hrvatskem. Kolpa, 7 m bolj globoka kot običajno, je poplavila nad 1000 juter zemlje. Tudi Sava stalno narašča in grozi, da bo podrla nasipe, Za enkrat sta najbolj ogroženi Letina in Graduša. — Močno so narastli pi i-teki Save, tako Una s pritokom Sano. Pri Ko-stajnici je Una prestopila bregove in ustvarila velikansko jezero. — Nižje v Bosni se je Una ludi že razlila in so morali okoli Bihača izprazniti več vasi. — V Hrvatskem Zagorju je Krapina ušla iz struge in je vsa glavna zagorska dolina pod vodo. V Cakovcu šo vsled na-raslle Drave že vse kleti pod vodo. Valovi so odnesli leseni most v Prelogn. V okoliške vasi st posiaii vojaške patrulje, da priskočijo, če bo treba, prebivalstvu na prnnoč. d Tudi Zagreb bo gradil nove šolske stavbe. Zagrebški mestni šolski odbor je sprejel proračun za ljudske šole za leto 1934. Ta proračun je za 05.000 dinarjev višji kakor letošnji. ker so otvorjene nove šole ki še nimajo pcirebne opreme. Proračun znaša skupaj 2,460.000 Din. Odbor je dalje razpravljal o vprašanju graditve novih poslopij za ljudske šole in prišel do zaključka, da so nujno potrebna štiri nova šolska poslopja in sicer na Treš-njevki, v Gornjem gradu, na Martinovki in na Sigeeici. V mestnem proračunu za leto 1934 se mora zagotoviti zgradba vsaj ene šole, ostale pa bi se zgradile v naslednjih letih, vsako leto po ena. XE& se počutijo starejše osebe. Neredna prebava, napetost, nera/.položenje,živčna utrujenost, arleriostiienza, hetneroidi in odebr letost jim grenijo življenje. Redim uživanje zdravilnega l'I.A;\INKA (■'A.TA H.MKIVEC odlično deluj.' vsied svoje ,kri-čistilne in svoje kri-usvežujo e hstnosti pri vseli gornjih nadlogah s tem. da pr-spešu.jei'reba\o,odslranju,e napetosti, žene na vodo in tal#elli in profesor Ljudevit Mlakar. — Naj počivajo v miru! Preostalim sožalje! Razno J Brez rok, a najfcolša v šoli. V vasi Za- Icgovcu pri Varvama so pred nekaj leti pre-šiči odgrizli obe roki deklici Miladji Marjano-vičevL Otrok n:ma niti prstov, niti dlani. Ko je nekoliko odrasla pa se je izkazala za zelo bistro ter jo ie učitelj le sprejel v šolo. Učitelj Žepič in učiteljica Nikolič sta otroka poučevala v branju in pisanju \ branju je otrok zeio hitro napredoval in počasi je napredoval tudi t pisanju. Deklica drži svinčnik med obema okrnjenima rokama ter piše zeli lepo. najlepše v šoli. Sedaj je dovršila četrti razred ter je med vsemi otroci najboljša v šoli. V jeseni je ah mnogo poda na izlete, m :o opravičeno, ker ;e r narav: v tem letnem času »rt Ikra: ie iepše. kot spomlad: Slabo e sam« to. ker jodo^: pozab*-o. da e nastopila o neprijetnim m zdra.-ju nevarnim b^ernim. V* :a namen nain aa bolie shiiiio Aspr-rin-Baver tablete. Tega nakarte pozabiti1 d Zaščita države. Dne 14. novembra so bili pred belgrajskim sodiščem za zaščito države obsojeni: Cedomir Plečevič, odvetnik iz Arangjelovca na poldrugo leto, Živadin Petrovič uradnik iz Arangjelovca pa tudi na poldrugo leto strogega zapora. n Godbeno društvo v Domžalah uprizori v nedeljo 2b. t. m. ob + popol. v svojem domu: iRoksi«. veseloigro v treh dejanjih. Sodeluje tudi društveni orkester. n VeletoriM . na odro Kat. prosv. društva v S«. Jakoba ob Savi. 2b. nov. ob uri popoldne V l.:- Kaj pripovedujejo slov. pregovori o pijanstvu I. Saieij. Grio upravi več hii. kako,- vojska, grom m blisk. Kdor da svojemu grlu na voljo, pade v ru;,o m nevoljo. Kdor po veliko pije. premalo Kdor preveč pije. malo popije. Kdor preveč p.je. prenaglo iapije-Kdor se i mokrim bratom (pijancem) dnoi, ne bo dolgo suh Kdor ce i vinom op: je. se strezni: a kdor »e : s kruhom, težko. Kdor v jez. pije o v Lak«ii molči, nikdar ddgo ne živi. * Kdor veliko pije, ga kmalu zvije. Kjer je lodr.ca. tam j« pravica. Kj>-r je i'-na pijanka, gre povoden; skozi hišo. Ko je vinjena glav*. marsikaj iz srca priplava. KKmarjeva »reda pijaa-em rada dvoje pi«e. Kruhova pijanost je najhu.ša. pijanec — star ubcie«. Na sreu tremih. na j*nku p.janih (je res-nirai. Ni pijanec v rib. rojen. Pijan je. >ia bi žabe vikal. " • * ne loč: n»e*eca od sonca. i Sa »im.jii gori. lijtr je .\iozes prejel 1U zapovedi, fe na . rtiu postavljen križ. kainor roma vedno dosti romarjev. Jfa«oti»ia« a«wgir»-le(ah. Letalo brez kril, ki ga vidimo .e najnovejše delo pionirja avtogiro-letal, Spanca De La Cierva. Letak) je pomembno radi tega. ker ga je mogoče ob slehernem poletu voditi fcidisi v vilimo. naprej t Uran ali navad"! * *nim hi istim krmOom T'P*. božja mavra. Pijan, kakor kmečka nevesta. Pijan, kakor metla. Pij3n. kakor prasec. Pijancu se opni « senenim vozom! Pijanec ima dva angela varuha. PijaDee ima tri lastnosti: moder je močan in boga! Pijanec je večni trpinec. Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Pijančev konj dobro ve za krčmo. Pijanki — ciganka. Pitje in kajenje, fi krajšata življenje. Pitni bratje v mladosti siromaštva svat* t starosti. Strast pijančevanja je rja. ki zdravje izpodjeda. Ta se je v vinu utopil. Tak pijanec je. da bi za kupico vina uš gnal na semenj Trezen misli, pijan pove. V kopici se j[h j« »eč utopilo, nego v utonilo. Več je ljudi pomrlo od jedi in pitja, kakor od gladu in žeje. Zdeba se mu po polnem vinskem piskru. kakor lačnemu volku po jarfji crkovini. lena post«, moi gotovo pijanec. Največji moti aa sveta. Ciei. zaliv v san lr*r.ciilit v Ameriki so začeli delati most. ki bc največji na svetu Dolg bo 7.5 km ter bo velja! 75 milijoooi dolarjev. Program Radio Ljubljane 25.—3« novembra U>5 Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.*5 Poročila, I "vij«i Cas. plošče. 25.00 Konec. — fetrtek, ii. novembra: 18.00 Pridobitnost kmečke rispodi-nje. 18.50 Pogovor s poslušalci. 19.00 - ohna--tiru. 19.50 Plošče po željah. 30110 Pri ilin «». Cecilije, zaščitnice glasbe t. Glost- r- predavanje. 2. Koncert pevskega zbora >L : Ij-ine«, 5. Retirio/iid gia«ha na ploščah. 22." C.«-, poročila Radio orke-ter — Petek. 24. noierabra: 11.00 šolska ur« Jesen v prirodi. 5'oh*, l*.V) Ustvarjalec in za jednica. 19 00 SiKolstio, 19. V} Izleti za nedeljo. 20.1» Prerio* ; 'asreba, 22.00 Ca«, poroči k, Radio-jazz. — Sobota. 25. novembra: 18.00 Pk>M>. stanje ces: '--v bavno prerkivanje. 19.00 Ljudski nauk ;obrem in zlu. 19.10 Zunanji politični prezed 2000 Radio orkester. Vmes instrumentalni - ':o/ čela in klarineta. 2t.00 Dvoboj na ba-■•oniki: Bricelj ft Maprister. 21 Vi poroč>kcia • t Jelačin. 20.45 ("as. poročila. 221« Plošče (»«'• čkova ura). - Torek. 2«. novembra: 11.00 ura: Pravilno nošenje knjie. 1800 Otroški ^ teček. t«.V) Plošče 19.00 Francoščina. 19 v Moja ^y>ot no Norveški. 20.00 Duet citrašev Ahacit i jBBTfžiča. vmes poje kupiete g. Bajde. 2lA> r oi^H nos iz Belgrada: Albanska narodna muziKa.^-Oa-s. poročila. 22.50 Aneleške plošče - novembra: !«J00 Komorna glasba Kafl kvintet. 18.50 Radni orkester. 19.00 Dubro*w in Dalmacija. 19.50 Literarna ura: Knieijc iLovčevili zapiskih«. 30.00 Prenos opere iz lju Ijane. vmes čas in poročila. Stev. 47, _»POM0LJUB«, dne 22. novembra 1933. Stran 595 PO DOMOVINI Obresti v starih časih Nnziranje o obrestih je Mlaj bistveno drugačno, kakor je bilo v prejšnjih časih, in lahko smo prepričani, da bo tudi v bodoče drugačno, kakor je zdaj. Vsekakor vidimo hidi zdaj prizadevanje znižati čim bolj obredi, ki pomenijo v bistvu dohodek brez vsaja dela. Bili so časi, ko je bilo sploh prepovedano jemati obresti. Dočint je bilo pri Rimljanih pobiranje obresti urejeno s posebnim zakonom, j t. s*-«lo krščanstvo na stališču, da se obresti upirajo moralnemu čutu in božji postavi. Zdaj seveda v krščanskem svetu o tem stališču ni več duha in sluha. In to je nesreča za nas vse. Nummus minimum non parit, denar ne plodi denarja, to je bilo v onih časih skoraj splošno prepričanje. Obresti so bile isto, kar je oderuštvo. V začetku je veljala prepoved jemati obresti samo za duhovščino. Cerkvena jbcra 1. 214. in 325. sta določila stroge kazni za duhovnike, ki bi posojali na obresti. Polagoma je cerkev razširila prepoved jemati obresti tudi na lajike. Tako prepoved je iz- dal papež Leo I. 1. 443., splošno se je pa uveljavila proti koncu 8. stoletja. Na podlagi cerkvenih nazorov je začela tudi p< svetna oblast obsojati obresti. Cerkveni zbor leta 1311 je določil, da ne' velja noben posvetni zakon, ki se protivi načelu, da je oderuštvo (obresti) nedovoljeno. — Scdnike, ki bi tega načela ne priznavali, je treba izobčiti iz cerkve. Za oderuhe so bile določene stroge kazni. Vse to pa ni nič pomagalo, oderuhi so kljub temu jemali obresti, ki so dosegle včasih celo 20 odstotkov. Zlasli judje so posojali denar na obresti, sklicujoč se na sveto pismo, ki pravi: »Ne daj bratu svojemu denarja na obresti, niti blaga niti katerekoli druge stvari, pač. pa tuieu. Bratu svojemu pa posodi brez obresti lo, kar potrebuje.« — Sklicujoč se na te besede, so židje utemeljevali posojanje denarja kristjanom na obresti. Prepovedi oderuštva odnosno obrestj so začele izgubljati svoj pomen zlasti od 14. stoletja, ko so prinesli živahnejši trgovski stiki potrebo po kapitalu proti ohrestim. Igra »Jm-fek«. (Mekinje.) »šišenski gledališki oder« bo v nedeljo, 26. no-vembra gostoval v Ink. Društvenem domu. Priredil bo pravljično veseloigro »Jurčekt s petjem in godbo v štirih dejanjih. Začetek ob polštirih popoldne Kdor si hoče privoščiti par veselih ur prijetne za biive, bo pričel na svoj račun. Prvi plen (Pe£e pri Moravčah.) Oni dan enkrat se je krepek, korajžen fant vračal iz mlina domov, druibo mu je pa delal še korajžnejši Sultan. Po pasji navadi pa ']*. ta zvesti spremljevalec obvoha) vse ogle in spoloma ie zajel tudi med koruzo na njivi, odkoder se je pa kmalu vrnil z groznim lajanjem, podeč pred seboj čudno mrcino. Fantu so najprej stopili las;e pokonci, a se je hitro znašel, vzel nož v roke in bil pripravljen na boj. Pa ni bilo treba, zaikaj pes je že držal pošast z zobmi in nogami. Vzel je torej svoj pas in z združenimi močmi sta jo ukrotila, potem pa zavlekla na domače dvoriš-če, kjer je pes začel ponosno oznanjali, da ima plen. Skrbna mati vdova se je kajpak prebudila, misleč, da so prišli k hiši prijatelji tu;e lastnine. Začela je klicati na pomoč in brž so pritekli vaški fantje, vsak po svoje oborožen. Pa jim ni bilo treba stopiti v aikciii. Na licu mesta jih je naš junak nekam začudeno pogledal, samozavestno sto-eč z eno nogo na ubitem jazbecu, potem pa se jim ie zahvalil za dobro voljo ter jih povabil za nedeljo na likof, kjer so obhajali v veselem razpoloženju krstno slavo novega lovca. RAZNO (Sneberje —• Zadobrova) Igralci so pri nas zopet oživeli. Igrali so že dve predstavi: Finžgarjevegu »Divjega Lovca«, preteklo nedeljo p« »Zlatarjevo Zlato«. Da bomo nnše gledalce zopet zadovoljili, bomo v nedeljo, 26. t. m. ob 3 |x>p. vprizorili na našem odru »Dobrega vojak/v Svejka« v 14 slikah. — Pretekli teden je nuirla v Sp. Zudobrovi Ivana Babnik, hči bivšega obč. o<|[>. Bolehala je delj čnsa. Da je bila priljubljena ne samo med svojimi domačimi, ampak tudi med svojimi sodelavkami, je pričal njen pogreb. Počivaj v miru. Spomenik vojnim žrtvam (Trebnje) Opozarjamo še enkrat na slovesno odkritje spomeniku trebanjskim žrtvam svetovne vojne, ki bo v nedeljo, dne 26. novembra v Trebnjem. Spored slovesnosti je takle: Ob 10 dop. bo v župni cerkvi sv. maša zn vojne žrtve trebanjske župnije. Cerkveni govor ima bivši vojni kurat g. Fr. Bonač. Popoldne ob dveh bodo v cerkvi lita ni je. nato pred cerkvijo odkritje spomenika in molitve za padle vojake. Mešani in moški zbor pojeta žalostinke. Nadaljnji spored se vrši v dvorani Prosvetnega doma. Pevski zbori bodo prepevali slovesnosti primerne pesmi, vmes ImkIo deklamacije mladine, gosp. kurat Bonač se bo spominjal padlih junakov, stari bojevniki bodo sporočali svoje pozdrave. Zu konec bomo videli lepo otroško igro »Pod božičnim dreve-som<. Pridite vsi, prav vsil Darila, vstopnina, dobiček srečolova — naj rešijo težkih dolgov nas okova. Po najnovejši modi (Sostro) Pri nas se dogajajo 6ame moderne reči. Zaenkrat bodi omenjen dvakratni jioskusni vlom v trgovino g- Terezije Černe; prvikrat so vlomilci prestrigli žično ograjo, in s čudovito spret- RAZ NO Novo zvonilo. Zdi se, i» bo sčasoma celo bronastim zvonovom odzvo-nilo in bodo morali iti v pokoj. Zadnja leta so jih zlasti po Ameriki že ponekod izpodrinili tako zvani »chimes«. Najprej «o se umaknili mali zvonci izpred oltarjev, potem pa Se veliki iz zvonika, Toda ker je bila doslej cena »chimesov« visoka, višja kot običajnih zvonov, si jih niso niogle mnoge cerkve omisliti. Te dni pa so v fcouth Nevv Jersey preskusili novo zvonilo, ki obeta biti cenejše in lep-«. kot vsa dosedanja, t-elo naše potrkavanje bo prišlo po njem ob sloves, aamo zvonarji bodo na slabšem. S starimi zvonovi je lahko vsak zvo-®|'t da je le znal vrv vle-Malo več znanja je treba za »chimse«. rri najnovejšem zvonilu »o moral pa zvonar biti " en kos organista, ali Jsai za silo izvežban tip-*ar Pač pa mu ne bo teba v kak zvonik lazit, "oma bo imel neki apa-Podob«n pisalnemu računskemu atroju. alfib. OllftKll Naš gospodi župnik i Spisala Helena Hnluschka Iz nemščine g prevedla Marija Kmetova | _ m» iy p m *m W P » Ce se je upala »La Pepie« takole govoriti z župnikom, tedaj je bilo že zares hudo. Našega župnika je nekaj dni resnično pekla vest. Res je: občina ne zmore več tega. Že lani je bila prisiljena omejiti dovoz drv za župnišče. Župnik je vse to uvidel in je v nedeljo ponižno stopil na prižnico. , v »Ljubi moji,« je takoj začel, »lamottski župnik je nepoboljšljiv; že spet je porabil preveč drv. Ce hočete, kar naravnost mu pomagajte z nekaj poleni, nic naj vam ne lx) sitno! Ampak nikar me zmeraj ne izprasujte, iz čigavega dimnika se kadijo ta drva! To si zapomnite, ljubi moji, da bo vaša krščanska daritev zmeraj našla pot v nebesa.« , , , , . , , _ D nisi dan so bili farani toliko hudobni, da so kar cel voz drv izložili pred hišico konec vasi Toliko jih je bilo, da se je hišica skoraj skrila pod skladanico. Zdaj naj se Pa dobri župnik pod nosom obriše m na, gleda, s čin. bo o tajal ledene rože na svojih oknih Viz jo figo! Resnici na ljubo moram pa povedati, da ,e »La Pepie* prejela drugi dan »anohimno« posiljatev drv - od županje In vsak dan tako in vsak dan le toliko, kolikor fe XaWl farovž zase in ta drva je »La Pepie« skrila ^d svojo posteljo. In skrila je tudi slanino te še jajca, Majorjev! ni slabo godilo to zimo. In ker bi se bila rada na kak način zahvalila občini, je prosila zaposlitve. Tedaj se je župnik v mučni zadregi popraskal za ušesi. Le kako bi ustregel tej prošnji, da ne bi užalil preproste in ponosne ženice? Pa je le dobil nekaj: Seveda, potrebovali bi jo že. Vsej fari bi ustregla — če bi vsak teden po metla cerkev, obrisala prah po klopeh in spravila meh pri starinskih orglah v tir...! Pa je prišla ženica vsako soboto, poinetla cerkev, sprašila klopi in pripravila pri orglah ineh. In ker je bila pri tem delu zmeraj sama v cerkvi, se ji je približal izkušnjavec. Nihče je ni videl, temno je bilo, pa se ni mogla premagati. Prav nalahko je pritisnila s prstom na tipko. Mogočen vzdih je napolnil cerkev in prestrašena je od-meknila prst. A ker ni bilo nikogar, ki bi jo oštel, je poskusila, kako bi šlo z davno, že skoraj pozabljeno umetnostjo. Ko je bila še otrok, jo je slišala. Njen učenik, ki je bila v šoli pri njem, jo je znal. Z dvema prstoma je skušala zaigrati zahvalno pesem: »Hvala večnemu Bogu!« Polagoma se je pravilno dotipala do napeva, — čeprav je bilo težko preiti z belih tipk na črne, da so se pravilno glasile. A ko se ji je čez čas posrečilo, moj Bog, ali je bilo to lepo! Zdaj je imela mala ženica pravo pravcat strast... kakor blagorodni, gosposki ljudje! Vsake sobote si je vzela deset minut časa in nekolikokrat zaigrala: »Hvala večnemu Bogu!« Tako je bila vesela, da je bila vsa skrb vsega tedna ko nič v primeri s tem veseljem. Sedem dni ee je tresla v pričakovanju. Še slutila ni, da so jo že »odkrili« in da si je »La Pepie« v kuhinji tiščala ušesa, ko se je desetič ponovila pesem. A ženica v cerkvi ni bila več na tem svetu; vsak zvok orgel jo je dvignil v nebesa. „„ S--!- •DO.VOL.T.TB OC.rta ..r? r« •:. uiut. 3 'tfv'" .-> .'- I Sii^ic*, J; I iM« ^. - :o K-t i p-. ' 1* «•'- * £*»{ Sezjussi*-.- .z s ■ .i- i . pUattiar. ;** lijfiU -e uAu -Vtid; M i j a s 3cf:< To z za :- — — Bi.: c oči-*; fii^r-ez i * ■»- t: - > -Tr-.K i- ■ . nei.ii: -fc-jcii :aii • . tu.*.? - -n.-: — .o: -7r; - Sen -.n m -it-. »ajiJr.: -• i* * i<» iK.veaswr» - HUii.;. /r; ; -i .9*;. .-kri. » « '««-- 1» {« • k«'-. "4 za. c-"Sir 1.1 ■ ;.'/ it prazno ' Ti , j. . ''' P «435 '■i*. 4 «ipii suaU •».■4,1.1,. p C-35 J V- , ; ' 'Vvt A1 Lot-i ' *' 3 X i.' .iciflj J _a>«r potožijo P*r ao« tr t> r*ai» J-" < m - . '-"M- - -t" i- ' Hib ■ i. . -ji i r.-lrjit V vsako hišo Domoljuba! j Zal ! ••-•'. «5» *■■ '"t*. rvrt«- v ■ .v. iaai t —' JL ----- f »*? »a 2 .2 K. :UL p.' ■ r r, • a. - v - :»;»> Cr kiLa. Za ' — »i - ^^ j. 1 ' AA -7- , .v..-- ■»a :~ca PoBIcflte - Sf-tti lir*, fa Perr«;t • fc - * ■"!•. 'iS v ■ qff,r kopat-, t.tlaz tla. Presiti: r, - . r, , nrv --.-t*:'.' -I« / rh?a. .„» - -k iii: ■-»ki.' ij* j ■ li asa vjtea*^ . gia-atej^ e tc.:etaj s..;j j.se--Krr.d,. Ni- n. lapati j. kako - 5« v .^kii poča^ ra ir^l^-. Pozabi* k. da ax.)j v<čmki». Todi te^a "* ne-trpa> ».-. - ^ ««atadvaiM4ir b%aUt< veiaeaa"r.^; i *■ - .. . ;,. . r<& ip™--. Za jo tak-, 4oiso b.ilH- Kop,* " ' "" ' ^ ----'^var.. Z,-t »a ^ r<"2T€XZ2L6.' Moj Bfag m d»>j _ afc k»r « Mkai. Ctttf Vr !» -torij. ,uH gWpei Biu jWflGSDi srn..', in ni!, ae na-> »Sadsri,-". vj ileajn> (&i > dakt >>a _ ka teiost - to f, p,, p,^-. K,lknil 11S 5^P>r ■aia -as:,! raaga:;f; j . • ■^raiaoiee«. ji )e rrwvi- niarfB fVj. ^ •Min. J— . - " . , • - !$•>. dragi epwedafa. da n*> V; : p»ia -<- r ;a »JaTv.' iV-i 'j - jtoc? J s« Od aesti s - * tc-ice r.": %e- ■ ■ ^ -P (kifij. Ji c i o hMto tf " da Pep " i i* je fe-iaj vbda'.. ~ ' ' " '-■')'■., v "-iP - - - 3> af^ik doteo. dolgo ni n:t"; N*^ rtttfc Xa -krivr^Hli ^ je r i« priila -t-,ar ra (fan. ita s»» tt:di naš frpaik 5f> , . Vi," . _ T '•-aki ijabeztii •sb. S:- "'^iliatlii Je Ni: ,,-1 ... >■ . : •a tat.;,ai ,, ^ ^ ^ ^ Uk^a BiS ^ vZ J- t-ar.-rer e - 3 .-'. 'iii r i -i*. C* J rai- : - < :■> taks - ! M,. ■ :. :c: .J ias i ' - j; :. . 1 * J- v: k:: a. i^-r. pti a - «)• :«• i'' -- Vi- : tU 1 1 . M Hi !(3i ;. i rdi. -: .fnli . ;■:.' ici r a ; ? 111 - - .•£!■ C, xv«' -.- a-:- -J. .,::!. M I Pri i - - lika i. t f . kpl' Štev. 47. __ pr firegorij Kožnimi, škof ljubljanski: DOMOLJUB-, dne 22. novembra 1933. Mra.i 597 obnavlja svojo krvavo daritev ua križu in Vam deli milosti, kolikor so Vaše dušo za nje pripravljene. In sveti zakramenti od kr-, sta do poslednjega bolniškega maziljenja so vsi v našo posvečenje in odrešenje postavljeni. Zato jili morate sprejemati, zlasti spoved in s\, obhajilo, da v Vaših dušah zamrlo življenje znova obujate in vzdržujete. Pa bosle rekli: Saj bi hodili k sv. maši in prejemali sv. zakramente, oj kako radi, pa ni ne cerkve ne. duhovnika blizu, daleč proč od katoliškega življenja smo v sredi dr.igo-vereev. Kako naj si pridobivamo milosti Odrešenja? Na to Vam odgovarjam, da je Jezus Ititli Vam pripravil milosti in Vam jih deli. ker brez lastne krivde ne morete k sveti maši in k zakramentom. Kaj naj storite? Glejte, ob nedeljah in praznikih si vzemi pol ure časa. če imaš družino, naj se vsa družina zbere in skupno molite in v duhu prisostvujte sv. maši. Bog bo videl željo v Vaših srcih in jo 1)0 sprejel kakor da sle res pri sv. maši in bo Vaše molitve po Jezusu Kristusu uslišal. K spovedi ne morete, ker ir spovednika, vsaj ne takega, ki bi razumel naš ježik. Ali morate petem v smrtnih grehih naprej živeti? O, nikakor ne. Jezps je tudi Vam pripravil sredstvo, da brez dejanske spovedi očistile svoje duše. Kesati se morate svojih grehov in sicer s popolnim kesanjem, to je iz ljubezni do Boga, do Križanega Jezusa in pa namen imeli, da se boste grehov, ki jih obžalujete, tudi resnično spovedali, kadar boste priložnost imeli za sveto spoved. S takim kesanjem si morete vedno in povsod očistiti dušo, ui Vam treba v grehih živeti, četudi spovednika nimate na razpolago. Pomislite, kako je ! naš Odrešenik dober, da nam je dal v kesa-■ nju že odpuščanjf grehov. Uporabljajte torej ! kesanje pridno v svoje zveličanje. Naučite kesa nja tudi svoje otroke, da ga bodo znali, se Pismo izseljenim vernikom ljubljanske škofiie I.ctos obhajamo 11)00 letnico Odrešenja. \Vi ljudi je Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu odrešil, vsem je zaslužil milosti, ki so potrebne za zveličanje, tudi Vam, predragi v llospodti. ki ste daleč od domačega kraja, med tujimi ljudmi, ki govore drug jezik in molila žive po drugi veri. Zato je prav, da se mili Vi. raztreseni po vsej širni zemlji, spomnite svojega Odrešenja in si pridobile zveličavne milosti, ki Vam pomagajo, da pridete nekoč"' v svojo pravo večno di.moviiio -- kjer ,!• Iionio sešli vsi, ki verujemo v Jezusa K risa in ga ljubimo. S križem in trpljenjem na.-, je Jezus odrešil. Ta težki in krvavi način odrešenja je /ahlevnln božja pravičnostmi Jezus ga je pro-!<.voljno zgolj iz Ijubozni do nas ljudi izvršil. Moral je prehoditi mučni križev put, moral e je ilati na križ pribiti in v neznosnih mučili na njem umreti. Ako tega ne bi bil slo-bi mi ne mogli iz svojih grehov in bi umi pol v srečnejšo večnost bila zaprta. V /ivi veri se moramo Jezusu i/, vsega srca zahvalili za neprecenljivo dobroto odrešenja. Hvaležnost Jezusu Kristusu je naša prva dolžnost vedno, posebno še v leni svetem lelu. Druga dolžnost pa je. da spoznamo in si '»pomnimo pomembni nauk Jezusovega križa \ko Sin božji po svoji človeški naravi ni iiitijicl v nebeško slavo drugače kakoi po križcem potu, potem si tudi mi ne smemo domišljati, dn bi mogli v večno srečo priti brez trpljenja, Tudi nam je križ najzveste.jši spremljevalec v življenju, ki nas nikdar ne zapusli. Križ nam je povsod pripravljen iu ne moremo mu uiti, če se še tako daleč preselimo. Križ nositi moramo in sicer vsak dan, nihče se ga ubraniti ne more. Če kdo še tako tulita in skuša svoje življenje lepo in udobno uredili. skrbem, bolezni in smrti ne more zapreti vral. z. nobenim denarjem se ne more odkupili. V duhu Kristusovem moramo križ sprejeli vdano iu z zaupanjem, kajti On, ki nas je na križu odrešil, nam bo tudi pomagal križ nosili, da nam ne bo preiežak. Ako ga ivošimo v ljubezni do Križanega, ni težak, saj ljubezen najtežja bremena olajša. Le glejle matere in očete, koliko prenesejo in pretrpijo za otroke, katere ljubijo. Ljubezen vse prenese. \se pretrpi. Če v ljubezni božji svoje vsakdanje trpljenje nosimo, bo nam v zveličanje, bo vsakdanji križev pol tudi nam pot v neminljivi; slavo in verllo srečo. Tretja dolžnost naša je, da si pridobimo milosti, katere nam je Jezus Kristus s svojo smrtjo pripravil. Ko nas je Jezus odrešil, nam ni vzel svobodne volje, ni nam sadove križa vsilil, ampak na razpolago nam jih je dal, izreči! jili svoji sveti Cerkvi, da jili ona deli \s' m. ki jih sprejeti hočejo. Torej je od vsakega posameznik;! edvisno, ali sprejme inilu-sli ali pa jili zanemarja iu zavrže. Kdor jih zanemarja in sprejeti noče, temu i udi Jezusova bridka smrt ni v odrešenje, temveč ostane v svojih grehih. Torej, predragi v Oo-j spodu. sprejemajte milosti Odrešenja iz rok ' svete Cerkve, ki jili deli v daritvi sv. maše I iu sv. zakramentih. Svete maše se vsako lie-I deljo in zapovedan praznik vestno, redno in i polit žno udel"žnjte. Četudi pridige v tujem i jr/.ilcii ali pelj i ne bi razumeli, daritev svete I maše je vendar ista kakor doma, isti Jezus prire'ili Parižani tekmo zi najtose oči. Ha bi ilrugi čari tekmovalk ne Yiiliv:ili na razsodbo, so slduiili, da si morajo lekiuovalke zakrili obraz i:i s" obleci v ohlapno '■bit ko. Tako je bilo sodnikom nemogoče spoznati sla rosi ali katere druge l:istiu;sti- tekmovalk. Veliko je bilo presenečenje, l:o se je razkrila lastnica lepih oči: bila je neka 70letini starka! Kako si je mogla tako |x>!(l soigralcev bi »e maral za kulisami ustrelili — a samokres se lii |i"lel sprožili. Zaman je rakal (luitrj' na strel.' Ko je.vedel, da ne bo nič. je he.-edilo svoje vloge maki i/.prenienil; Pravica i" ;la svojo pol. Ncsreč-m ž se je obesil. V is.ein ''ipa je počilo. Ne da bi trenil z očmi, je Guitry dodal: .Pravičnost je v drugič zmagala. Mož se Je 'odi ustrelit.. , venivan v svojo Jeanelto, najlepšo žensko na tisoč milj daleč . kakor je zmeiaj lekel. N.io. 1'aiižanko o sT^i^n— ttJ« j«|t Aaics ----- Jsoseata^s v Jabiamjuh Lazi po Liti«, btrii k trnki ž^pia. K nedavno praznoval 90 if.nico roi^-.va Vrlemu možu. ki i« ve« čaj naročnik aašega Im!«. ieiioo i« obeio zdravih let SLAVCEM Obltm.io prcuiirj« so tuai leios jioves.-j prusuvili v Londonu ob spomeniku neznanega junaka. Navzoča; SO bili: kraljeva družina, vlada in vojaški dostojanstveniki. Prim: »aleški je položil venec u spomenik. Ob tej priliki je bil 2 minutni molk. d ŽspljKJMMtt r Dolu pri Ljubljani, ki so m lastno P&Ot>do nabrati živila za Karitattvno zvezo v Ljub!;ani, izreka Zveza najtopel>io zahvalo, živila bomo naklonili -jboinim družinam z mnogc-brojnimi otroki. Bhžajoča zima se med ubožci r Ljubljani že n.očoo čuti. S prošnjami »e skoro več n« upamo nadlegovati ljubitanske okolice. Zatrdilo pa upamo, da se bodo našli usmiljeni ljudje r lublranski okolici, ki bodo po hvalevrednem zgledu vernikov v župniii Dol sami od sebe pokazali uaievani« za kričečo bedo v mestu. Milo- ' dare z na več o hvaleAnže! Danes boš ti gnal oa pašo!< je ukazal oče Boštjan svojemu starejšemu sinu, ker je mlajšL Janezek, nekaj zbolel. »Anže! V grmovju, za sosedovim kozolcem poje slavček. ki se je letos tam naselil. 0. kako lepo poje! Pojdi ga poslušat! Skoda, da ne morem na pašo!< se je oglasil Janezek. Bil je šibek in dober deček. Anže se je namrdnil. Nekaj je zag^drnjal in nejevoljen odšel v hlev po krave. >Mu-u-u!< je zamukala Sivka. Danes nam ne bo prijetno. Kako dober pastirček je Janezek! Nikoli me še ni udaril. Pa kako nas zna spraviti na konec travnika, kjer je lepa paša in dosti prostora. Me se pasemo. On zadovoljno žvižga, ali pa zapoje kako pastirsko pesem. Tegale Anžeta pa predobro poznam! Kadar me je še posel, sne je tepe!, sitnaril je okoli mene. da me je zbesal. Naposled sem res zbezljala v sosedovo pšenico. Potem je pa udrihal po mojem hrbtu, da me še zdaj zaboli moje kravje srce. če se spomnim na njegovo ravnanje. < •Mu-mu-mu! Kes je tako!« je pritrdila Liska. ki je bil« tudi že tepena. >Danes se nam ne obeta prav nič dobrega Sinček teliček, pazi, da boš ostal vedno pri meni. da je oi>a ne stakneva! Mu-u-!< je zamukala in pogledala po strani Anžeta. Z repom se je udarila po hrbtu, kakor bi se bila hotela ubraniti : udarcev, ki jo čakajo. »Kako se pa obračate, mrhe grde, lene? ' Vam bom že (ial!< se je oglasil tedaj Anže in pričel udrihati po hrbtu l.isko. ki mu je bila najbližja. ••Mu-u-u! Saj sem vedela, kajne, da sem 1 vedela. mu-mu-mu!< je zamukala Sivka in hi- i tro stopila. Kravice so hitele dalje. Anže je pa pričel po kolovozu nabirati kamenje. V žepu je imel pračo, ki jo je sam naredil. Hotel je na pašniku z njo metati kamenje. Zleknil se je pod sivo jelšo. Nekaj časa je dal kravam mir. Potem je pričel nad njimi kričati in metati nanje 3 pračo kamenje. Namesto. da bi jih bil sam lepo zvračal, je hotel, da bi same vedele, kje se morajo pasti. Naposled je skočil kvišku in jih pričel tepsti. Žalostno so se ozirale vanj in mukal« Pa se je spomnil slavca. Ze je hitel v grmovje in si govoril: »Morda ujamem starega. Lepo poje. dam ga v mestu.< Začni je pesem. Vsa priroda je molčala. Samo slavec j6 pel milo in lepo, da ga je vse poslušalo. Pastirja ps ni ganila pesem Hite! je , grm, da bi slavca zgrabil. Zagledal je skrom-nega, rjavkastega ptička, ki je kakor zamaknjen puščavnik čepel v svoji samoti, kjer js slavil Boga in prirodo. Pa je počila Anžettl pod nogo vejica. Slavček je takoj utihnil in odfrlel. Deček je bil jezen. Zlezel je iz grma in se spet hudoval nad ubogimi kravami. Tedaj je pa obstal. Na tanki vejici se je zibal slavček-mladi. ček. Deček je videl njegov jasnosivi treliui ček. Že se je potolažil. Vzkliknil je: »Tebe gotovo dobim!r Pognal se je » grmovje. Pa je zletel slavček na divjo hruško in Anže ga ni mogel d> seči. Oči so se mu sovražno zasvetile »Zdaj mi je pa dovolj V je zakričal. Vzel je pračo in pomeril. Slavček je zaječal in že je mrte\ otvphl pred pastirjem »Ali sem te? Ali sem te?< se je r->žal oe- usmiljenež in hrenil mrtvo trupehe ★ Janezek ni tako hitro okreval Zato je moral Anže tudi naslednje dni še ynati živino na pašo. Janezek ea je enkrat vprašal, če kaj posluša petje njeuovega ljubljenega - avra »Kaj mi mar tvoj slavec! se je zadri Anže in odhitel skizi vrata Janezek ni mogel razumeti, zakaj je njegov brat tak. kakor bi ne imel nič >r dfj: nalu - Greenu pri Londonu izroča novo izvoljeni nadžii panji L. D. Penolev ;ežko uradno Za nadžupanjo stoji novo izvoljena županja rr«w Penolev. ki pa je slučajno sestra nadžupan* « Angleže je to velika redkost. Pa tudi za nS5 VINA prvovrstna po najugodnejših cenah Kupile pri CENTRALNI VIHARNI v Ljubljani Zvezda je svet zase. M«-u-ii!' ga je zavrnila sivka i n pripovedovala, da se je enkrat pasla iiu travniku za šolo. Pritlično okno je. bilo odprlo i" cula je gospoda učitelju, ki je pripovedoval otrokom o zvezdah. * A liže je hotel oditi domov Pa je začul sliivčkn. To ni bila več tista pesem prejšnjega večera. Žalostno in bolestno je donela v jasno nor. Morda se je danes ujol na limunice, ki sen) jih nastavil? je rekel zlobnež in hitel v grmovje. Ko je razgrnil veje, je kar obstal. Vitke veje gnriičja so se v vrhu-bodle iu slikale. Deček je slal v želetii ulici. Skozi veje jf prodirala mesečina. Kaj si storil? Kaj si storil'?« je začul Me krik, ki 'ga je dobro razumel. Pogledal je kViSku.' Zagledal je klepetuljo »rako. Drziio jc pogledal v grmovje, če se je vjel Javcc. Limanič ui kilo nikjer/ Naslednji hip je spet začul krik: Kaj si storil? Kaj si storil? 1'ovgledal je pred se. Zagledal je črnega krokarja, ki je liripavo kričal in ga preteče gledal. Anže se je prestrašil. Kaj, če šo se ptiči zakleli zoper 'mene in me bodo napadli?f llotol je zbežati. Tedaj je opazil, da so je grmič okoli ojega strnil v gosto steno. Trnje se je naperilo proti njemu. Kaj si storil? Kaj si storil?-: je začul IHijoe, žalosten glas. Nič nisem storil! je drzno lagal Anže. iiratca si nam umorilk je začul klic pegastega škrjanca skoro lik sebe. Pastirju je postajalo tesno pri srcu. Tedaj se je zasvitalo nad zelenjem. Anže jc zazijal. Na tleh na mahu je ležal mrtvi Javec-mladifek. Okoli njega so plakale cvetke in ptičke. Anže je dobro č*il drobne poljske cvetke, ki so točile solzice-rosiee in šepetale komaj slišno: Kaj si storil? Kaj si storil?« -I kaj sem pa vendar storil?« je nekam iilaho vprašal pastir. ; Našega Lraljevička pevca si umoril. Bil je poslednji potomec starega slavca, kateremu bo kmalu grlo onemelo. Ti si vanj vrgel mi i kamen, da ga je ubil. Ubijalec! Ubijalec!' je spet kričala sraka. Ubijalec! Ubijalec!« je ponovil krokar, i Mlad pobijaš ptiče, star boš moril ljudi k Anželu je bilo vedno huje. Mu-u-u! Ubijalec: je spet začul. Skozi w>je so se prikazalo glave njegove živine. »Ubijalec Tudi nas boš enkrat pobil. Saj nas inelepaš brez vesli it) srca.< Tedaj so se pričeli zbirati grobarji, črni '"'<>šci s pomarančastiini pasovi preko priredil i h pokrovk. Vse polno jih je bilo. Mahoma je vse utihnilo. Stari slavec je zapel. Poslavljal se je od sv«jega mrtvega sinčka. Njegova pesem je bito I ako otožna, da so vsi ptički zaječali. Starec je pel o svojih lepih mladih sanjah, o grmičku, ki je bil njegov dom, o družici in o svojem sinčku, ki mu je vzel živ-'i«nje Anže, Poslavljal se je od svojega otroka in tudi od življenja. Vedno bolesfnejša je.bila,njegova pesem in tudi vedno milejša: Polagoma je zamirala in umrla. Slavec je utihnil in padel mrtev na tla. Počilo mu je srce. Morilec! Morilec! Dvakratni morileck je spet Anže začul glasove. Črni grobarji so pričeli kopati. Polagoma sla se pogrezala slavčka v črno zemljo. Vse je jokalo iu pjakalo. Pojdimo! Nikoli več nas.u«.ho semkaj! je reklu sraka in odletela. Tedaj Sy je skozi grmovje preril dO obu-paiu'|a.fežeka teliček. Videl je, kako je deček pričerplakati in še kesati/Zasmilil se mu je. Pi:ihiteKj»? Ic^iifcnMj: in priče! prijazno dihati vanj. _m ii«y zjini.' i Hi ledaj Je nov cut presunil Aiizetovo srce. Hipoma je zaslutil \ srcu nekaj milega in. s)ii(llji;ga. Qbjel je ,4pii/ega'.Lejiči(a in zlezel za njim iz.gjunovja.i, ,.< .. ...... Krave str se začudile, ko so ju zagledale. Hotele so plašilo zbežati. Anže jih je prijazno poklical. Zlomil ie. svojo ..palico, Živali jp pričel božali in vosem ftrAimjajo« z njimi je odšel domov. . , ...... Tisto noč je spal mirno kakor še nikoli popre je. V, njegovem situ .se. je naselila ljubezen do nedolžnih živalic... Spoznal, je, ljan«kem trgu zeljnate glave celo po 30—40 ipar kilogram. Tudi krompir je tako poceni, da kmetje zanj skoraj ne bodo skupili toliko, kolikor so imeli stroškov ž njim. Čudno pri vsem tem je samo to, da so cenc tem ■poljskim pridelkom tako občutno padle kliub temu, da letošnja letina ni bila kaj prida. Pravijo sicer, da bo zlasti krompir spomladi dražji, ker bo zanj preccj povpraševanja, teda danes so razmero pač take, da nihče ne more prav točno reči,, kaj bo jutri. Vsak pač prodaja, kakor more. Stiska na kmetih jc velika, zato vsak išče denarja, kjer ga pač vsaj nekaj lahko dobi — čeprav pri tem trpi občutno škodo. Cene živini so iste, kakor so bile pred tednom. Čutiti pa .je, da bodo še nekoliko padle. Takole plačujejo živino za kilogram žive teže: voli I. vrste 4—4.50 Din, voli II. vrste 3—3.75 Din, voli III. vrste 2—2.75 Din; te lice 1. vrste 4—4.50 Din, tclicc II. vrste 3—3.75 Din, telicc III. vrste 2—2.75 Din; krave I. vrste 3—3,75 Din, krave II. vrste 2—2.75 Din, krave III. vrste 1.50—2; teleta I. vrste 6 Din, lelcta II. vrste 5 Din; prešiči:' srem-ski 7.50—9 Din, domači 7—8 Din, pršularji 6—7 dinarjev, Cene mesa: gov.cje meso I. vrste: prednji del 8—9 Din, zadnji del 10—12 Din; goveje meso II. vrste: prednji del 7—8 Din, zadnji del 9—10 Din; goveje meso Ili. vrste: ptednji del 5—6 Din, zadnji del 7—8 Din; telečje meso I. vrste: prednji del 12 Dia, zadnji del 14 Din; telečje meso 11. vrele: prednji del 19—12 Din, zadnji del 12—14 Din- prešičevo meso; domačih prešičev 11—18 Din, hrvaških preličev 10—16 Din; prekajeno prešičevo meso 16—22 Din, prešačeva mast 18 Din, slanina; domača 13—14 Din, hrvaška 14—15 Din. Konisko meso 4—6 D".n, ovčie meso 6 10 Din. Zopet iiiiliic ccne. moške- otroške p in. 19 - _________ deklišKe , '28;-, ' dfelavskf! fantovske , .5?'—, gorske ,; .. genske . > . 66'r-lovske, i goiterce in sniučarske . .' . .,,'.• snežke otroške in dekliške Dj.ii 24 - • 34 —, damske 38-prodaja T5GCV$Ki-K!M Din titi-79-: 145 -283-- 297-, 30'- DVAtftA- PtCllA • 111 OBLEK. Celje št. 19 Pišite takoj po novi, veliki, ilustrirani cenik, kateri Vjin ji^šlje bre#>J.ačnci. jp. I{ar ne Vn^ala,. se zaminjij ali;>oa- vrneulenar. m ......................... iiniiiiiMiiinii min........r* 'Čenč" s u roV tni "Ž o v e'fi m kožam: telet jc'14 Din, vdovske 10 Din, kravje 9 DIrr, bikove .7 Din, drinia$ih prešičev 5^6 Din, hrvaških prejičev 3—4 Dfti. i'.'Žitne BeniV t>5enica 155—16jj IJifc; Ječmen 115 do 135 Din, rž 115—135 Din, Otvfes i30 Din, ko*ru?4 il5—125, fižol 300—325 orzi: srerilskrt pšenica. 145----147.50 Din! fetfinjskti pšenica", 145—147.50; D'in, bačka pšenica fi<7;5«*~150 Din, koružaljO—132.50 Din, umetjno sušena 120 -122.50 Din. K*kor Vidimo, se ie koruza nif.bojzi. podražila z«..S Din pri 100 kilogramih. — M 1 c vs k i i e;l"k i : .pšeničiia inofia. 160—285 Din, koruzna nioka 15&--225 Din; na b"o r z i : !>-a4!ia pšcničiia moka mdarica 255—260 Djn, banatska pšeničtia moka nfltarrcs 265 -270^Dh*<* , ,. .:,'. ■ '' Cen a k ririil o trn -35—50 Din,- slama 30—35' Dijj, l^p«Vjja...!(tfčte!ia) .55 Din ,— vse >a 100 kilogramov. V '- '■■.''■ ' .. Sadni trg: tudi s sadjem fc-1 letos čudno. Letina je bila zelo slaba, sedaj pa kljub temu nima pi-Svlh tčdfiih ceh. Na. ljubljanskem trgu jc jabolk vsak tržni "dan- obJiitrfo marij kakor h. pr. lansko leto in pejšnja leta. Najfinejša jabolka prodajajo PQ 6 Din, slabsa t do 5 Din kilogram. Prvovrstne hruške*prodajajo po 5 Din, slabše vrste po 4 Din kilogram. Kostanj ic po 1 Din liter, orehov skoraj ni Dobre knjige k 'Ak liliirgično gibanje, ki »e je povsod >• naših krajih započelo, je zelo primeren molilvenik »Itcd ili pravilo mase - z vlogami«. Zu vse nedelje iu praznike leta so zuaj m-jŠni! molitve v skuniem iuo,r!veniku /.'j.ane in v ličen ovitek povedane. Zn vsakega vernika je to zelo primerna i: afna knjiži-'-i.- ki jo lahko sum pr: maši vabi in tako najbolj sledi liturgiji cerkve. Molitvenik se n: toča v Misijonski pis'"v v Ljubljani. Scmeniška ui 2-11. Cena molitvjuiku je 20 Di:i pri naročilu 10 izvodov skupaj se dobi i izvod povrh. - Islo-tani se dobe tudi nevezane vloge w posamezne nedelje in praznike a 25 par, pri narotVbi najmanj 20 izvodov pa a 20 par. Vsak pa &i lahko že posebej nabavi drobno knjižico »Red i« pravilo maše« brez vlog po zelo nizki ceni 'I t>i« in pri naročilu 20 izvodov š> t.50 Din Ssnz «tt ,jX)W.OL.Tl"I> st>< 22 mnmirrt 1933 Siti 47 ZMAI RAV80 „ELSA"? }fl»r. -_£suk tKrniiL .i-»;»Sl"-ikst raačza HSftaicv* oi jrrriim mtpi e-jcu in ir isir iw a* sltrfjc. te i* mtets 9fc ta mu: iržssi i>p-jtr. '<•*-K«4 tofrtaifc* Es»-:«iitiia» a car«'': ■•h-nii ix fc» i F«Uerie"a n.:.' na i.nzu»c» u -asi ia« ('2 fi« * »i j« : »not w«4 jKiaiHC tran • T«]iKjKa t-MB n it scrt.ji * t«* ». i ia .t Ena n f-tafct 52 Ošs i»tn.«> - ^ ..D; nK-m treir nuia. jr.ir«-rum.!.. riin»"tjj i !'";.. barak«®«o ta i.sir«- dw» m-k. ter z* t>r asB.rra.Bje .it. Eibttont-innj ,t. '»•••-«! E.tt-J-•».!. »i-.-, k n-5V.ii: u • ?_»• - .?*'. ravne Lisa' > t» ur«ofc:vt •. , ' Lip* > F' ,«". if tamiL- 4 Lis* trg It (Sličic lit;, »H, Najboljša nogavica! lovo črno brinje neut^i f BT«CB t*® Irnn ^etačin, ijt^im Ež nšiEBU-izrac m orirt nuc cumsnau S1A&CKAKKA Bi JCEDKAKKA T. NOVOTNV LmM-b*. Cmm-nfesJ« C. 2 tu^amkit n Bsečiia-tuir atoekc i-tr. jer-ji ani^una*. hnnfcnnr' oi rt M» k 1 • » I » n B t i i I artn u tuzk. tat a rcnia f.nfnM"- SOBOT«KBCE ■sat vr* iipt.-t i« b»t« ijii tuli t M a**« ST >m -»»I KARITAS zah» A le Ij nfc-i aplaefla snat*- 11 lit vglttf riJE. EltfSfcr it>h-i«»! t >SAf ."?A>: TJ.jl.^1-»« ara.-iei i t »t" 1 i^j-t » » jr TC i i«iin«nr znwncctyB kiihvm. it i . t433> tnmvmz ¥r*m lt £* it.»mr.( sus-jh nap tc.tn* M tatsrCi ann 8* itmrorm ji >t-A£TTAs rc-fur sar ogrt jp-b iT. ii' »> «UI. Lt< jL»i«'siyr rs^a : . nx.it. -.itd. . t. ITI. tr i«: : uc. < 1 &ri»še m flfe UIT* m« »06AČNIC. A.10.L 1 tmsgrst-. ašaim Kopitarjeva ulica štev. 2 5KB. ^ OKMTI krasne iJASELCE« m iiiuu. a tif»nei. jf.pe srxt?:»? r rKiBlfc TeSkwtii pnatm st is li tTDvr* \t TUtfačmgi' to: «Wfr«i Lie-foti. c-vaee.. pasirtiKi, kt-DK-ie. i. dr. t vt-iit iii«-;-. oc ass-^sae do mj&Di^e isy»eijfiT® c.eiilfie. Trat« i&i&SL ptcrpv tiririttc* (tsfs K it .ns'- >«-!>dn.JK- JI jr-.a- tey; mtji tri« Vrsu-S i }>r k: ;.c£- p štA. jiiiš « r^jarett s» j m tmfc. w 1111—mnr ^ -j fmamjt c-sir m r-f^rtr, sac ačn-itus h-1 lemrnstcm »r-«: >3wc«l hb ai- msrsbt t: jj. antfjEi 3 :.r>sil pr. :»i>r » bik bblh ,x ir ■ »« ju st. ^ J'K-w.t,. iia,^ su.t*xa ^ nmrMfi . Ersn 3: i. T>n>K& t tw t* fej «r s, fcrpr. *t»tii'r: s? irwi tu a ni s t nt ji-esitiHS it Ir-nhr-• .nn. Mali oglasnik t vata iio'-mt rrc.c* »1 t.jt yrar.w i^.j, u «cfci** £>11 t. •»rofceii' «m»6 inaprvsB akti ntnu- JKt „ TT*r*f*w a» »/< no/ d, •if»je> «'■'.•» obr.nt »'• ti noM it o»»wi» Ia tmišm Isjsfti« £.*o-ii(iite ;jf»- aaas ;« tiepa i« ts& tjie--.a«> ;«> -s«8!t»rseT.. -?'!»»!«» m jroo *:&ač*jE> fPt&Š S g^i tif». f»TBJtk.. »jrn: IX fK K- tr»T » 2 -Vi ti je trn vfcv*. » «t ur Hr» r ..iic. 11, aoM^tfcjr 1 Tr-**•<■:>«» iito RPBti n:' ^ i« omi: S IJe-iiit - Hnaji« st og asra.. ji-^ . '}»«■• ^ «*"> "i. 1. fc IJ«t 2 it*M.. oazuz. ia » jf jti «l a SktJrit '»>VT p. iLrii ki ima -t a; "«<• j»T?tfTa OMcrb* » iš. £«twi ^rzute L; ' ttav Buer- c. Kafaoiea !tc. 'i fintTJ y» m ».)> jm .' -me. s. zn<" asi .acr vmtjt tr J*rtsafc«TB. -jinsjtna. N !( C ietf fsr tnHtt.tfir« »J i k:«; t is š'. t »t f^tr 'i 1 b Puliti:!«* li t;r-»< : I>tic tt* ys. ta namena h ■»■ ■ itrtfint wsrsosi»-"!«. c;..■! i. e a i.'«"ins- « ntsu. kmbi-pr: ML 7 riti. Zj^Tf^. jEtmti npi-j u. :3 i 7« i c.r s» 10» — ;«• r.««. » pmnu! pft»i>r nMaria : u : rs#r_t- j j tr«. Kc t ;>.«j "V mm' .ci mpm: t K »s» st^jjm. u?.. a V)(J» tii: m o}*» -JV »fihf f u Bim« . ME: ' ^ > 7 *A(vt I5l>:i I SptK SfMHi i n » «1. tr-- r Ift i v u a l-i I — ? i- j T g jvi___ : jBMMMK MB<mMK ; rF*3! r^f w.i j :*• ' j«i»č»-t ««. .t i tit» ifnei. S j Vf.Ha.it ¥ vsako t?i$o Saj^eiis širaiffi siren n tesesa w AOLER-CR.iZ^Di a a3* mfiabtut ir » rtet .itrfrmm. mmmm ' «rr D- 5 * —O" D - r-" ubj? ft-mii LIOB—AVA ■ti.«*. 86,41 ♦ ičtrtist ne iMd m nmnf .tapvirri u>rr "V-t^rar IK*"*' •