Igo Gruden: Sama sem.                                        519
Ivan Lesnik si je vzel v naročje starejšo Juvanovo deklico in je s pogledi zmanevriral tudi Rožo k sebi. Nagniti se mora k njemu z manjšim otrokom na rokah; a Lesnikovi prsti se izpozabijo in pogladijo mesto malčka — pestunjo po lici . . . Mila mu vrže brisačo v glavo in mu požuga s prstom, a je predobre volje, da bi se resno ujezila . . .
Edin^Zorko je še vedno resen in zamišljen. Sili se v pogovor z gospo Heleno; čmeren je in redkobeseden; njegov pogled se vztrajno izogiblje Mile in Vere . . . Nenadoma se mu porodi ideja: — s Turkom in z Lešnikom se zmeni za tarok ... in skoro je tudi pomirjen in zadovoljen; vsakdanja ljuba igrica mu vrne ravnovesje; razočaranje poraženega snubca mu počasi tone v podzavest . . .
(Dalje prihodnjič.)
v*ur*^>-L                          — ¦----------

Igo Bručen:

Ctks^aj
v »'- *Q
/Kjf
5ama zase
¦',,:     ¦                                                                              ,
¦

fK
Jama zase roko v roki šla po rebri sva visoki skozi pisano pomlad, čez široko bujno polje, polno nebrzdane volje in brstečih nad.
V krogih pisanih objeta rada bi razbrala cveta srebrolistega skrivnost; in ko sva jo doumela, v en trenotek sam zajela svojih misli sva sladkost.