ClTATEX"! Prosimo, poglejte zu ite**1" ^ T naslova sa dan, ko Va C a poteče. V teb časih »pit % ^».Unja cen, potrebuje 11 A Valovanje. Skuiajte imeti o. ^ vnaprej plačano. GLAS No. 141. • \ \ (Telephone: CHelsea 3-1242) Listslovenskih delavcev v Ameriki _Mrtff Uik. mi the P—t Offi— — Ww twl H. I, mmim A* i___ NEW YORK, FRIDAY, JULY 23, 1943. -—PETEK, 23. JULIJA, M, ua DAdandoOfan.ii^ % 'GLAS VABODr' ro P06n NARAVNOST HA DOM ČITAJTE, VOLUME LL — JjETNIK JJU AMERIKANCI Ameriška armada naglo napreduje proti severu in kot naznanja londonski radio, se nahaja samo še 30 milj od Palerme, ko je zavzela San Stefano in Quisquino. Amerikanci so tudi napredovali proti zapadli in so dospeli v Castelvetrano, ki ima veliko letališče in križtšča železnice in cest. Od tam je samo 20 milj do Maršale, ki je veKko pritsanišče na zapadu Sicilije. TEŽKA ARTILERIJA, KI JE V EA BI V BOJU NA SICILIJI Po zadnjem poročilu po radiju so Amerikanci že vkorakali v Palermo, največje pristanišče na severo-zapadni obali Sicilije. JttttMNMOMMh: rtri'.,'.. . Sft JHit: i tu Kot naznanjajo porodila s fronte, se ltaljani mnogo ne •branijo in da včeraj jih je 'bilo vjetih 40,000. Edino angleška osma armada, ki prodira proti Cataniji, se mora boriti proti nemški oklo-pni armadi, ki je zadnje dni t udi daft>ila ojačenja. Navzlic močnemu odporu pa armada generala Mcmtgomervja napreduje in se že nahaja onstran reke Si meto, ki je bila velika naravna oara za prodiranj General Eisenhower pa je včeraj časnikarskim poročevalcem povedal, da se Nemci okoli Ca-tanije trdovratno drže in so se zelo utrdili ob vznožju Etne. Včeraj to angleške bojne ladje bombardirale Crotone na peti italjanskega polotoka. Mesto je pričelo na več krajih goreti in porušena je bila neka kemična tovarna. Vse ladje" 90 b° Veto^lT^ponočiVr^e* nekaj! Včeraj je ruska armada razbila močne vnanje utrdbe na --------------v. .:.«". Beg iz Rima Kot pravijo poročila, ki prihajajo preko Berna v Švici, ljudje trumoma odhajajo iz Rima: do 150,000 n a dan. Včeraj so zopet sirene dvakrat naznanile zračni napad, četudi ni bilo nad mestom nobenega sovražnega aeropla-na. Vsled teh svaril bo iz Kima vsak dan odhajalo še več ljudi. Uradno poročil«, ki je bilo izdano v Rim.i^ naznanja, da je bilo v Rimu ubitih 717 ljudi. Nova 240 mm. havbica, ki jo uporablja ameriška armada na Siciliji. Rusi razbijajo utrdbe Orela torek ponoči je majhnih ladij vdrlo v Messin-sko morsko ožino, toda niso o-pazile nobene sovražne ladje. Ko so se vračale, so jih obstre 1 je vale obrežne baterije, toda nobena ladja ni bila zadeta. Italjansk) vojaki na zapadni strani Sicilije in v sredini ne kažejo prav nobene vcflje za boj. 26. Assieta divizija se naravnost podaja, kadarkoli pride kaka priložnost. Italjanaki ujetniki pripovedujejo, da si njihovi častniki izposojujejo civilno obleko, da morejo- pobegniti. General Paul -Conrad, poveljnik nemške Goeringosre tančne divizije je odredil smr tno kazen za vsakogar, ki bi hotel pobegniti Očitno je, da ibo slednjič vse vojaštvo, ki se se hoče bojevati, zbrano na bojni črti ob Etni od Catanije do Capo Orlando na severni obali Sicilije. Poročilo iz glavnega stana na Siciliji pravi, da so sedaj že tri tretine Sicilije v zavezniških rokah. V oeli vojni ni mogoče najti primere s sedanjo vojno na Siciliji. ltaijani so skoro brezbrižni, se ne bore, temveč se podajajo. Tudi prej so se podajali v velikem številu, pa vendar je bilo vedno nekaj takih, ki so se branili, na Siciliji pa jim je iaginil vsak vojni duh. Vse kafce, da so vsi ltaijani sklenili, da se nočejo več bojevati. To pa ne velja samo za kopno armado, temveč tudi za oatalo armado, kot se je izkazalo pri zračnem napadu na Rim, ko ni bilo v zraku nobenega sovrafcnejra aeroplana. Ako ne bi bilo Nemcev, ki se bore proti Kanadčanom in Angležem, bi zavezniške armade Ubko korakale do severne obali. Nemci pa se bore za vsako ped zemlje in zato bodo imeli zavezniki ie mnogo napora, predno bo Nemčija premagana. Pred Catanijo imajo Nemci ve- severni strani Orela in vdrla v notranje utrdbe in poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da je bilo v desetih dneh ruske velike ofenzive ubitih 50,000 Nemcev, 6000 pa ujetih. -------- Poročilo tudi omenja, da je ofenzive okoli Leningrada, to-bilo velikansko število nemških da to Je obio^i ruskega vrhov-tankov, topov in aeroplanov poveljstva, da naznani razibitih ali poškodovanih. ofenzivo več dni zatem, ko Poročila tudi naznanjajo ve- ie pričela. Ofenziva pri O-like uspehe rdeče armade na relu je bila že tri dni, predno jo treh drugih krajih 450 milj dol- j« omenilo rusko vrhovno po-ge fronte, ki sega od Orela pa veljstvo. # da Azovskega morja. Nemci tudi poročajo, da je rdeča ar- Sprejem nacijske Špijonke TOŽBA ZARADI ZAME NJANEGA OTROKA pa ranjeinb". >Teko^silko poročilo je včeraj naznanilo, da se bo papež !Pij preselil v palačo sv. Janeza JLaterajiskega, ki se nahaja izven Vatikana, da bo s tem preprečil nadaljnje bombardiranje Rima. Vatikansko poroči-lyo pa to vest zanikuje in pravi, da bo papež ostal v Vatikanu in bo ostal popolnoma nevtralen ter ne bo nobeni voju-joči se sili pokazal svoje naklonjenosti. Stalno ostaja v svojem uradu in zasleduje poročila z raznih front, toda svojega mnenja ne izrazi proti nikomur. Avdijen ce. ki jih je prenehal na dan bombardiranja Rima, bo najbr-že v kratkem zopet cfonoviK, da-si pravi neko osiško poročilo, da do konca vojne ne b Nemci jone dolarjev Sir Kingsley ker trdita, da so v bolnišnici razpisali sto tisoč maik nagra- £ ^ da ^ to ^^ zamenjali njuno novorojeno partizanskega vo- dete in jima izročili dekUco na- ^te!ja Tlta' ^^ pravo ali mesto dečka, ki so jima ob po- dozdevno prvo ime ge Josip rodu povedali, da se je rodil. !Broz in kl rofu Craof°- Oče pravi, da je na dan poro- rec> teT.Je ^ P^d vojno koda bil v bolnišnici in zdravniki vodja v Črni gori. mada vdarila s silovito silo pri v Nemčiji ter bolničarke so mu dale vedeti, da je dobil sinčka. Ko je Leningradu. Posebno poročilo iz Moskve ^j-g. Etta Shiber iz New . na listku, ki je bil pripet novo-naiznanja, da so Rusi zavzeli Yorka, ki je bilalansko leto za- rojenčku označbo, da je dete, . „ . močno utrjen Bolhov, 35 milj menjana za nemško špijonkoj moškega spola. Dal mu je takoj,m moc kje s.e naliaja Naciji pravijo, da Tito pripravlja ofenzivo proti osišču v smel otroka pogledati, je videl1 Sloveniji priznavajo pa, da nimajo nobene točne informacije glede njega samega. Nikdar etovalo do novembra meseca. Bkupni vojni stroški Anglije dozdaj znašajo $68,000,000,000. Filmska družba kupila pravice Willkiejeve knjige iPilmska drnža Twentieh Century Fox Films je kupila filmske pravice do znane Wen dell Willkiejeve knjige "One World'*. Cena, ki so jo plačali severno od Orela. Poleg Bolho- katero so naciji rabili v svoje ime Richard Allen in je njego va je bilo osvoibojenih tudi več svrhe v Ameriki, dokler ni bila' vo rojstvo ter ime takoj rekor-drugih mest, trgov in vasi. Rusi1 špijonka zasačena po FBL, je diral na pristojnem uradu. Pla-so odbili vse nemške protinapa- zdaj povedala, kako so naciji de in so samo na enem kraju ^ sprejeli bivšo špijonko z godbo, uničili cel nemški polk. ko jim je bila predana v za- njegov glavni stan oziroma oni za knjigo, ni obelodanjena. — Na fronti pred Belgorodoml »^no Shiber. so Rusi osvobodili mnogo ob-j Naciji so aretirali Mrs. Shi- ljudenih krajev ter pobili 1000 Nemcev. Ob Donecu so Rusi obšli več utrjenih krajev ter zavzeli neko zelo utrjeno višino. Ruski aeroplani napadajo razne kraje za fronto ter so tudi bombardirali železniško postajo 7 Brianskn in Orelu. Najbolj j*e bil prizadet Brijansk, kjer je nastalo mnogo požarov in raz-strelb. Ruska poročila ne omenjajo likanske izgube, toda njih bo-jaželjnost zaradi tega ni nič manjša. \ Največji plen so dobili Amerikami v Caltanissetti. Velikanske zaloge, civilne in vojaške, so bile nepoškodovane, četudi je italjanski general za-povedal jih uničiti. Amerikanci so poleg drugega plena do--frili tudi 14 lokomotiv in sto železniških voz v najboljšem stanju. ber na obtožbo, da je pomagala angleškim vojakom in fran coakim patrijotom pri pobegu iz Francije. čal je tudi bolnišnici račun za obrezovanje — kar vsekakor znači, da je bil tudi v bolnišnici vpisan njegov otrok, kot deček. Povrh vsega pa je ves ponosen takoj kupil vojni bond na ime malega novodošleca Ko je bila mati odpuščena iz bolnišnice je bila prepričana, da drži v rokah sinčka, ali zve-ko je hotela doma dete o- sam. Nemci so .vsekakor zdaj bolj zainteresirani, da dobe v roke Tita, nego Miliajloviča, zakaj indirektno sami priznavajo, da jim Tito dela velike preglavice, zato pravijo, da hočejo dobiti v roke živega ali mrtvega in tipajo, da se bo kdo pohagnil na obljubljeno nagrado, ter izdal Tita. Izjava sovjetskega vojaškega atašeja Ottawa, Ont. 20. jul. — Polkovnik Nikolaj Zabotin, sovjet. ski predstavnik v Kanadi, je izjavil, 4 4 da če zavezniška invazija Sicilije odtegne tudi samo nekaj divizij nemške armade iz ruske fronte, bo mogla Rusija zdrobiti kakršnokoli vojno mašino, ki bo še odslej mogla Nemčija postaviti proti njej." ZaJbotin, ki je prvi sovjetski vojaški predstavnik v Kanadi, je poudaril, da je smatrana invazija Sicilije v Rusiji, kot zelo važna poteza združenih narodov, ki imajo v načrtu poraz osieča. cer, kopati, je v svoje veliko izne-nadenje opazila, da so ji dali v bolnišnici deklico. Oče je letel hitro v bolnišnico in tam vpil na zdravnike in upravo, ki mu ni mogla reci drugega, kakor, da mora tu biti kaka pomota. Starša sta obdržala -deklico in obtožila bolnišnico,-da jima ^e nprraibila sina z imenom Richard Alku Hardwijr. Vsekakor bo zanimivo kako se bo za deva iztekla. Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, name sto, da trosite denar po nepo trebnem. Knjiga je bila takoj popularna in je bila razprodana i 1,600,000 zvezkih do.zdaj. Will kie je dal vse dohodke od te knjige za dobrodelne namene in najbrž bo storil isto z denarjem, ki ga bo prejel za filmske pravice od te knjige. Glavni upravnik eteveland-skega liste, vstreljen Johna S. MaoQarrensa, 74-let starega lastnika list* Cleveland Plain Dealer, je prišel obiskat na Madžarskem rojen Clevelandčan Herbert L. Ko-brak, star 55 let. Kobrak je več let urejeval nemške in madžar-Fke liste v Clfcvelandn. Kot pravi MoCarrensova tajnica Jane Hammond, je slišala, da sta se MeCarrena in Kobrak glasno prepirala pol ure, nakar je padlo pet strelov. MioCarrens In Kobrak sta bila prepeljana V bolnišnico, kjer je Kobrak čez pol ure umrl, MbCarrens pa je zelo nevarno ranjen v dolenji del telesa, Kobrak je napisal pismo, ki je bilo najdeno ▼ njegovem žepu, in v katerem pravit da je MoCarrens preprečil* da ni mogel pričeti izdajati novega lista. Blitz a la Yank . . . Castelvetrano, 'Sicilija, 22. jul. — Ameriška infanterija, ki je zavzela to mesto, katero šteje 25 tisoč prebivalcev, je prekoračila 60 kilometrov po gorskem terenu in potih, ki so bile raztrgane od bomb, v treh dneh, nakar je v putro še pred zoro naskočila in zavzela mesto. Ker je bila pot, ki so jo napravili vojaki vseskoz posejana z^ninami in so bili vsi mostovi ob poti podrti, je bil to pravi bliskoviti pohod, ki je bil tudi bliskoma nagrajen z zmago. Infanteriji so sledili ameriški tanki z oklopno divizijo. Z mestom vred so ameriške čete zavzele tudi važno letališče, s katerega so osišeni letalci dolgo časa ogrožali zavezniške ladje. Za poboljšan je Kongresa Washington, 22. julija. — Filip Murray, predsednik organizacije CIO. je danes posebno poudaril potrebo organiziranja lokalnih skupin, ki bodo skrbele, da bodo kon-gresniki obveščeni točno o tem, kaj misijo o njih volil-ci v njih domačih okrožjih. Te lokalne organizacije bodo stalne in n4tbodo vključevale samo organiziranega delavstva ampak tudi cerkvene in druge skupine in organizacije, dalje Namen tega organiziranja delavcev in volilcev sploh je, da se podpre program predsednika Roosevelta in privede kongres, ki je zadnje nekam idbezljal, nazaj na pravo profesijonalne ljudi in ženske, p^ jje tako bo mogoče izvesti ter druge skqpine. Na ta" način j smernice, ki jih je začrtal pred- bo v resnici organizirana volilna sila doma, da bo stopila lahko na prste svojemu^ predstavniku v Washingtonu, kadar bo to potrebno, ter ga opozorila, da drugič ne pojde več v Washington, ako ne bo vpošteval volilcev, ki so ga poslali tja, da jih dobro in pravilno zastopa. sednik š svojim programom za zmago in za povojno rekonstrukcijo. Murray je dejal, da je odziv za tako politično delovanje zelo dober in nadejati se je najboljše kooperacije tako od strani organiziranega delavstva, kot od drugih skupin in organizacij. ..... 1 » FRIDAY, JULY 23,1943 ft GLAS NAROPA (VOICE OF THE PEOPLE" 99 1" • • » r Oimd ud PnttUabaA »7 Blortali Pebllshln« OcMjliy, (▲ CoiporatloB) Prank Sakaar, President; Ignac Hod«, Imsnt; Jowpb Lapaba. 8m. pi«c* f sla— st Um eoitwrstlon ad sddnssei of abor« o(flem: 210 WEST 18tb STREET, 20EW XQRK 11, N. Y. 50th Year "Glas Naroda" is issued _ everyday except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $7. Ad vertisameiit on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7,—; ZA POL LETA $8.50; ZA ČETRT LETA »2.—. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemšl sobot, nedelj ln prainlkoT. ' 'GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 11. N. ¥ Telephone: CHeisea 3—1342 VELIKA RAZBURJENOST V ITALIJI vsied Uradno poročilo o sestanku Hitlerja in Mussolinij* v Ve--roni v pondeljek, ko je 'bil bombardiran Rim, pravi, da sta razpravljala o *'činiteljih sedanjega vojnega položaja." Rim je zaradi bombardiranja .zelo vznemirjen in kratkega poročila o konferenci ni bil prav nič pomirjen. Listi so z velikimi črkami nad članki skušali pomiriti prebivalstvo, toda vse ni nič pomagalo. "Rim je bil bombardiran," ta glas gre od ust do ust po vsej Italiji. Rim, večno mesto, lx>mi>ardirano! To je za Italjane nekaj neverjetnegat zato tako veliko razburjenje. Preko Stockholma prinaša neko poročilo vest iz Rima, ki pravi, da je rimsko prebivalstvo vse zbegano še posebno z via*, dnim naročilom, da naj vsakdo, ki more, gre iz Rima. Ceste, ki peljejo iz Rima, so polne voz vseh vrst. Ljudstvo t r umoma zapušča večno mesto, ker pričakuje novega bombardiranja Vlada je avtomobilistom dala zastonj bencin, toda to pri veliki izselitvi ne pomaga, temveč promet še ovira, kajti avtomobili so zastareli in se vstavljajo, kar vožnjo zelo ovira. V normalnih časih je imel Rim okoli 1,500,000 prebivalcev. razumevanje med vsemi verami- le. Ta knjižica pod naslovom "To je naša zemdja" govori o doprinosu katolikov amiemke nra pionirskemu življenju. Sestra M. Themae Aquinas, O, P, in Mary Synon z ameriške katoliške univerze, bi so pisatelji-•oe te 'knjige, večkrat omenjajo sodelovanje in pomoč katolikom od strani članov drugih Ver v pionirskih časih- S simpatijo s© govori o kvakerjih, mormonih,.m'etodislih in Židih, in neprestano ee povdarja pravica vseh AmerikanCev na svobodo A*ere. . Peta knjižica iz te iste serije Močna enakost interesov katolikov, protestantov in zidov, ■ki se upirajo totalitarnemu zatiranju v nacistični Nemčiji in zasedenih deželah Evrope, se ogleda v verskepa delovanju v Združenih državah. V mnogih krajih dežele, v govorih, na konvencijah, v pridigah in v verskem tisku, ee Opaža vedno rastoč« prepričanje,- da je potreba da pride do boljšega razumevanja in ožjega sodelovanja med vsemi verami. Ta pokret za bolj strnjeno skupnost objema v ste narodnostne in rasne grupe evrop skega porekla, kakor tudi raz-'p0d naslovom "To je nae na-ne verske skupine v tej desfrli. j rod", ki je bila tiskana pred Pred-kratkim je na letni kon- kratkim, opisuje rasne in na-veneiji Katoliškega novinar-j ro(ine gkupinfc, katere sestavlja *kega društva v Toledo, Ohio,lj0 Ameriko; šteta knjižica, ki John J. O "Connor, urednik za se sedaj pripravlja, bo deloma javne zadeve pri listu Army posvečena verskim in kultur-Ordnance, povdaril, da katoli- nim doprinosom Židov kršean-ki sami ne morejo doseči re-'stvu in Ameriki. konstrukcije socialnega reda,! „ . , . . - .. „ ___S j_ 1 1 Ravno tako je tajnik za nsor- kar je irnocno odmevalo v rano- T, , ZZ „ , ffih kroirih te dežel narico Frank Knox v Bostonu, e e. j Mass. na šesti letni konferenci "Napredek je mogoč" je re- kristjanov in Židov trdil, da je lcel, "samo ob sodelovanju — edinstvo med Amerikanci vseh v mejah možnosti — z ljudmi ver potrebno za popolno zmago dobre volje protestantske in ži-1 v tej vojni, dovske vere." | u.n , . Drugi govornik Liam CCon T P"tbkom ^»^ar-nor, posebni pomočnik direk- ' "OStl * ^ 6mel° bltl te? • Itorja domačih operacij Urada k<>P<>^itiah pora vnaU med 1 za vojne informacije, je svaril B^ne " ->e ^bL 11 urednike proti sovražnikovi ?older ^as skupna nevarnost propagandi, ki je umerjena za kl nain pr*tl m ^^ SONART ftEKORDI Lep« Melodije f St. MTl—Na Marijane«, petka Kje so moj« rotic* Marl&a pefla—polka Daqueme University taabarict orkester polka Na planlncab—valček Jerry KoprUSek in orkester 7. t oz. cenik in mm plaK se obrnite aa: JOHN MAB8KH, Iml. 463 W. 4*md Sa. Mg ToHt I RAZGLEDNIH w Piše Anna P. Krasna al tem, da stvari nesporazume žujejo, bo razumevanje med na- Tekom vojne pa je prišlo v mesto skoro en miljon begnncev, j„ed verskimi skupinami Zdru 1111 in onimi d^g^ni narodi, ki ker so domnevali, da bodo varni pred zavezniškimi bombami.1 ženih držav Vsi ti begunci in tudi stalni prebivalci Rima pa sedaj naenkrat hočejo Zbežati iz mesta na varnejše kraje. Skandinavska časnikarska agentura S. T. B., ki je pod i^H nemško kontrolo, prinaša poročilo iz Rima, ki pravi, da ljudje Protestantski ali židovski sluz- testanti in židje iste težnje in * _ i Vil a/I Knol 1 Ti r\ 1 a 1 /v JLr^v V*«.*.«... "S pomiočjo organiziranega tiska in radia te dežele, posebno v kolikor so v katoliški, se z namd borijo, mnogo, mnogo lažje Mnogi se bodo Čudili, ko vi-dijo,- da imajo katoliki, pro- DR. COK 0 POSLANICI IT A LUANSKEHU NARODU. "Tli'e Yctrk TWs" prinaša v svoji številki od 20. julija v rubriki "Letters to the Times" dopis dr. Ivana Coka, predsednika Narodne*?a sveta Jugoslovanov v Italiji: •VDianee še ni mogoče presoditi vpliva, katerega bo imel poziv prtdstednika Roosevelta in premieia Churchilla, ki zahtevata, da Italijani zapuste svoje krive in pokvarjene voditelje, na celokupni italijanski narod. Toda dane« že je sigurno. da je bil ta poziv sprejet« ogromnim navdušenjem od skn pine 700,000 italijanskih državljanov. ki so jugoslovanske narodnosti ki žive v ekttenjeni, nepretrgani masi v provincah Trst, Istrija in Gorica. ■"Jugoslovani, ki žive pod Italijo, so prvi postali žrtve ODKRITOSRČNO POVEDANO ... Ako človek pogleda nazaj na veni je, se je med nami prav tiste čase, ko so prišli iz domo-' po pobalinsko sirilo strah o-vine nekateri takozvani pred- me vesti o še strahotnejših stavniki naroda, ali iboljše po- partizanih. V naših listih so se vedano, . predstavniki gotove lomila, kopja za in proti, a dek>-stranke in vlade, ki je pobegni-' vanje je lepo počivalo in voda, la iz Jugoslavije, ko je napadel je vrtila kamne V mlinu gospo-Hitler s svojimi zavezniki, smo de, ki se nam je na skrivnem jugoslovanski, odnoeno sloven- rogala in nae imela vse skupaj ski priseljenci vljudno sprejeli za (bedake, mediae te begunce, ker nadejali ( Da, Ibili smo fllbzimi in smo smo se pač, da se bodo polotili se -bali, ee še bojimo, izreči za z vnemo delovanja za vsestran- j narod in njegovo borbo. Bili sko pomoč nesrečnemu narodu smo, milo rečeno, strahopetci doma. Mislili smo, da bo v takih, časih, ko je domovina postala eno samo morišče, na katerem je sovražnik v potokih prelival kri našega ljudstva, odpadla vsaka koristolovska politika in da se bodo združili vsi oni, ki so bOi tako srečni, da so mogli niti v pravem času na varno združili v eni sami misli, kako pomagati vsemu ljudstvu doma, kakor hitro pride čas zato. Naši upi so nas varali. Globoko razočarani smo spoznava li z vsakim dnem bolj, da bolečina naroda ne dosega onih, ki so srečno prišli na varno. Par izjem bi bilo mogoče navesti, pa te izjertfe niso upoštevane pri uradnih predstavnikih ju- toliki in da hoče oba skupaj o ne morejo z železnicami odhajati iz mesta, ker so vlaki preob-j^u.T° °dblJa1.1 Podloženi s prevažanjem vojaštva in vojnega materjala, poleg tega) ** J*>mo tako pa so bili železniški tiri pri bombardiranju v pondeljek na več nadaljevali. Ne smemo krajih poškodovani. Tokio je zavpil v svet, da so zavezniki veliki barbari, ker 50 bombardirali Him, ki je središče katoliške cerkve, ki ima j>o celem svetu nad 300,000,000 svojih vernikov. Tako se je izrazil vladni zastopnik Tomokazu Tori, ki je še dodal, da so -Amerikanci in Angleži največji vandali, ker so bombardirali mesto, ki je polno spomenikov, ki pričajo o kulturi in civilizaciji velikega italjanskega naroda. Med bombardiranjem je bil papež Pij XII. v svojem uradu in je skozi okno gledal, kako so padale bomlbe na Rim. Takoj naslednji dan je papež pisal kardinalu Marchetti-Salvagianiju, Mussolinija in fašizma, tega lovanske vladfe v ^^t™. brutalnega unicevalca narodov c^^v+t.« u«i: in svobod. Oni eo klasičen prim'er narodne manjSne, kateri visoko civiliziran narod v imenu svoje kulture od reku je pravico do štirih svobod. Spočetka smo imeli priliko poslušati govore raznih predstavnikov, ki so bili prišli med nas. — Se sedaj hranim več be ležk, ki sem jih napravila te- kom takih govorov, pa je vse •"Njihovo samo spoštovanja tako akademsko, prazno, ničev- in smo še danes. Javkamo, apeliramo in hiramo prispevke, a drugače smo se vedno na plotu, ter tuhtamo n« katero stran bi skočili. No, jaz upam, da se bomo vkljub vsemu za nekaj odločili, dokler v tisti poziciji na "fen-ca" docela ne odre ve ni mo . . . Doma imajo več poguma. Pred seboj imam poročilo, ki je bilo podano po radiju "Svobodna Jugoslavija" in katero so podpisali katoliški predstavniki, dr. Bogdan Brecelj, dr. Mkrjan Brecelj, Tone Fajfar, Franc Lesnik, (tajnik katoliške stroko\Tie unije) Edvard Koi-bek, (bataljonski poveljnik v Ljudski osvobodilni armadi) prof. Siefan Pavlic, (urednik lista "Dejanje") jelena Pn-har, (predsednica organizacije katoliške delavske mladine) u-čiteljica J. Stanovnik in dr. Franc Skerl, predstavnik katoliške št ud en tov ske zveze "Zarja"). To poročilo pravi, da je bil ideale- -Kio bo te vojne konec, bo manj takih tstvari, ki nas ... . J delijo in več takih, ki nas zdru- iretTsek bore pmS "pokvar- pozabiti niti za trenutek daj zujejo" (jenim voditeljem in njihovim eovrazmk zeli vstvanti- vojno, stanje med protestanti in ka-' in njihovi interesi so le Jngo- no> brezciljno, po ameriško re-j ljubljanski škof Rozman prisi- slovane prisilili, da se od pr- r---i.i..^—, i-;«« nronAro^ati /infhnvr.Jtn vih začetkov fašističnega po- !Ti trije primeri napredka *k doktrinam iboljSgmn med Obojnemu razu?- ___________, ,. . . "Ta boi4>a je postala mnogo brniti proti Hdom. Moramo si mevanjuA med verskimi skupi- ibolj inteiizivna v času sedanje zapomniti, da je namen te stra J*?"*J teJ dezeU fr? osamlje- in 6isto nedavno. meseca ni. To so samo trije pomen decembra 1941 je falistyhii po- med mnogimi, ki so zabeleženi 6obni tribnnal v Trstu obtožil skoraj vsaki dan v Da, nihče mi ne bo zameril, ako je odkrito, če rečem, da se nas je smatralo tegije podeliti nas med seboj, in oddeliti na? od naših zaveznikov, posebno od Angležev in Rusov." Tudi iz drugega dela naše vseh kra- 71 SlovenceTi ker ^ si pri- jih dežele, v mnogih tiskih in Mdevall da ^rmoelavijo faši-mnogih jezikih. In čeprav ver- režim." niki niso v t^ko težkih okol u dežele, iz Washington*, D. cjnostih kot njihovi bratje v Ev-' "Niobena stvar ne bi mogla generalnemu vikarju rimske škofije, pismo, v katerem izraža Prihajajo isti glasovi. Komisi-jropi, vendar pokazujejo vsi dati Jugoslovanom pod itali pvoje obžalovanje, da ni uspel v svojem prizadevanju, da bi rešil Rim bombardiranja. V svojem pismu pravi papež takoj spočetka, da je prosil vojskujoče se narode, da naj pr izanesejo rimskemu prebivalstvu in spomenikom, katerih je Rim poln. ravno natrisnila Setrto knjižico iz njihove serije "Vera in Svoboda" za katoliške osnovne šo- "Kako ostra bo sodba bodočih generacij," pravi papež med drugim v svojem pismu," nad onimi, ki so uničili oni del človeškega napredka, ki bi ga morali ljubosumno varovati kot zaklad in slavo človeštva." Papež dalje pravi, da je ostal Vatikan v tej vojni nepristranski in da je povsod pomagal prizadetim revežem, kjerkoli je bila pomoč potrebna, ne glede na narodnost in vero. In vsled tega je papež vedno upal, da bo Rimu prizanešeno, toda v njegovo žalost so nanj padle bombe. Papež dalje tudi omeni, da je bila na njegovo žalost deloma porušena starodavna cerkev San Lorenzo fuori le mura. (Cerkev sv. Lovrenca izven obzidja.) Proti koncu svojega, pisma naroča papež kardinalu, da naj bi vemili molili, da bi ljudje čim prej odložili orožje in Ki zavladal na svetu mir, zadovoljnost in veselje. darkoli poprej. — FLTS- ia za ameriško državljanstvo zi!aki, da so si iskreni in po-'janskim jarmom večjega zado-Ameriške katoliške univerze je božni verniki vfeh veroizpo-: ^nja kot dejstvo, da je nji- vesti Združenih držav bližji h*va borl,a proti brezobzirni danes druj? drugemu neiro (ka-,fašist^ni krivičnosti in barbarstvu postala boj celokupnega civiliziranega sveta in da je ta boj podprla visoka izjava predsednika Roosevelta in premiera Churchilla. "V svojem hrepenenju po obnovitvi našega narodnega dostojanstva, naše varnosti in miru, pozdravljamo mi, Jugo- ES^ SPISANA V ANGLEŠČINI VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO ... POLJEDELSTVO JftraiHIIlUIKlHittlllllflUlttlUlliVtUIIIIIHI Garden ENCYCLOPEDIA Cena knjige: za zmago kupujte vojne bonde in znamke iliiHflmiM^ $3.50 V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za var vojni vrt. Združeni narodi potrebujejo vea odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati t Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! bends, raka itru. mooro NOVE novih Ilustracij! EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! NIČ TlWdb besed — tu Je Jan«, rmi- Tulotj Jo t Mil Muni knjigi VSK, KAR TAM JE TREBA VEDETI 0 TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI I IMM Člankov ran podrobno pojasni m o vrtnarstvu, o saditvi la sejanjn. o (t^jajn In oskrbi vrt«. Najnovejše pa Je VRTNARSTVO BREZ IHM1JE; nova metocfci n naiievaaje HnAJk«v, sojenje divjih rastna, nove sestavine cvetlic! — Abecedno kazal« vam pove takoj, kar idlte. Prirejeno ia vsako p—kje v Združenih državah, m vsaka zemljo In vsako sezono. To knjiro Je uredil E. L. D SEYMOUR. B. 8. As poznana oseba v vrtnarstvo, Id (a cenijo vrtnarski ls- KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. slovani iz Italije, z največjim, Metodu >Mikušu vršenje njego-1 vih duhovniških dolžnosti pod j pritiskom fašističnih oblasti, .za katerim so pomagali izdajalski topoglavce, katerim se na^ slovenskL gardisti, nekaj fraz o domovini, rodo-| Drflovl& Mikuš ^ ^ pridru-luufcju^ stan pravdi, na*ih 1Osvdbodilni fronti kot du- rodmh pravicah, itd., pa se nas svetovalec in katoliška ujame v zakelj, kjer potem lepo ždimo in poslušamo ee naprej speve o jiigoslovanstvn in federativnosti, ter lepo čakamo, da se vse to nekako in na kak način enkrat v bodočnosti udejstvi v Jugoslaviji. Tvornega nismo culi nič. Vsi so se izmikali, ter zvijali kar v klopčič, če se jim je stavilo kako vprašanje, ki je zahtevalo jasen, odkrit in pošten odgovor. Tako je vsak, ki je imel kaj soli v glavi, kmalu doznal, da je najboljše postiti gospodo pri miru ter delati za domovino brez nje. Ali gospoda je vkljub temu napravila veliko škode med nami, ker dokler se je vozila o-z največjim kro? ^ deželi< na krožke kr-navdnsenjem in z globoko hva-' naroda v domovini, ležnoetjo ta poziv in zasleduje-1 ^ delala ^ blagor tega celoku-mo z vehkon oboudovanj^n m naroda, ampak pred- veseljem hi^orwni poh*i ju- vgem ^ gvoje ^stne interese, naukih anqad generalov Ei^en- aziroma 2a interese strank 'm hower-a m MontgomeTv-a, ^ klit ki bi rade spet vladale nam bodo prinesli svobodo in ljud'strT1 v Jtlgo?iaviji in Slove- še en dokaz, da rnTs hoče g<^po-mir kakor tudi Itanjanom m ^ l da vleči za nos glede resničnega Na žalost so lepim besedam! stanja v Jugoslaviji in Slove- skupina Osvobodilne fronte izjavlja, da je on eden najbolj patrijotičnih slovenskih duhovnikov in je s prižriiee ožigosal izdajalstvo belogardistov napram slovenskemu narodu in zločinstva okupacijskih sil. O vsem tem smo že čitali vesti v ameriških listih, a te zadnje vesti ali poročila, ki pokaže zadevo v pravi luči, ti listi niso prinesli. To poročilo je bilo povzeto v Berrm in Inter-JContinent News ga je razpecala. oziroma razposlala. Zdaj izgleda, kaikor da je nekdo razpečavanje tega poročila prestregel pri izvirku, ter zaibranil razpošiljanje tiste vesti listom. Jaz sem sprejela to poročilo že pred tremi tedni in sem čakala, da vidim, če ga bodo tukajšnji jugoslovanski krogi objavili, kakor redno objavljajo vesti o kralju Matjažu v srbskih gorah. Ker ga niso, je to vwm miroljubnim Evrope. narodom Ivan čok, preds. Narodnega Sveta Jugoslovanov it Italije. Posta! VM bom v petje! Na pits! V vihro smoHal Hodita veselit Bodi-t« dobro razpoloženi! . . • S prvakom giednilfcia! Ritem Je veeeiloi— zato se gibajte t nJim ... ter to udeležite najveeeJeJie predstav* v mostu na platnu: "stormy weather" Glavne vlose igrajo LENA HORNE BILI. ROBINSON CAB CALLOWAY tq njegova godba s KATHERJNE DUNHAM In njeno druibo ;: K ATS WALLER :: NICHOLAS BROTHERS * O * ter VELIKA ODERSKA PREDSTAVA v V7lh Ave In BO. cesta v A I New York in praznim frazam zapadli ne-J ni ji kateri n*ši drugače pametni in inteligentni ljudje. To je rodilo! razkole, je povzročilo zastoj gi-J banj, ki so se počela z vnemo in voljo do delovanja. V Času,! ko bi bili morali biti najbolj aktivni za osvobojen je Primor-' j a, za pomoč naši celi Sloveniji,' smo se pričkali zaradi komuni- j. zrna, ki so ga podtaknili zviti diplomatje evropske neobra^e* borbenemu naroda doma, kateri ni dobil angleških viz, da bi jo popihal na tuje v udobno begunstvo, ampak se je moral ( golih rok postaviti v bran Nem-eu in Lahu in Madžaru. In ko je narod tako nosil svoj krii na Kalvarijo in je pri vsaki stopnji kapala gorka kri na zemljo, za katero so se borili in se še borijo sinovi Slo- STADIUM KONCERTI SIMFONIJE POD ZVEZDAMI S Filharmoničnim Simfo-nijakim Orkestrom 110 UMETNIKOV; 1M00 SEDEŽEV. Vstopnico 28o. Kc, »1.10. — V*ak zvečer ob «.30. Amsterdam Ave In 1«L ulica. New York 25. j tli tja—BEETHOVEN. C a J -KO V S KI, RAA-EL. M. julija- LILY PONS, s ANDRE KOSTELANETZ kot kapolnlkom 27. julija—WAGNER. CfAJKOVSKl. GREČANINOV 28. julija—BEETHOVEN, BRAHMS JOHN CXJRIGLIANO. solist na gosli juhj^MENUHIK,,^ EFREJff KURTZ, kapolnlk SO. julija—VELIKA SIMFONIČNA NOČ ti. JrtlMa—ANTA DORFMAN, sottstt-nja. na klavir In JHM.VJE TOCREL, mecao-sopran t 482323235348235323532348482323534853530248234853485323484848534823 FRIDAY, JULY 23, 1943 NA ČATEŽ Spomina pokojnega Zorka Prelovca. PRILOŽNOST ZA POBLAKL*(HMHttXI "WAVE8"_ CO V TOKIO. I IŠČEJO NOVINK. Ta mesec se nudi vsakomur Žene, katerih delu nima no-v Ameriki, moškim, ženam, ill bene neposredne zveze z voj-da pomaga niin naporom, ki bi pa želel* pri graditvi novo ladje — no-'pripomoči k zmagi, morejo I vega nosilca avionov, ki bo po-! vstopiti v oddelke ""Waves"i slan na pot v Tokio z ekapio- Letališke organizacije potreba« : r 1 - -' ---- ------ januar 1944 več1 •Waves.' Krasna pozno ja^nska noč meseca oktobra jc obetala najlepši dan. Jutro je bilo megleno. Dolenjski vlak se je počasi pomikal ob -roku Ljubljan skeiga barja.. Mfegla se je redčila in dvigala. Krim se je pokazal s kapo. Napovedoval je dež- V Šmarju ni bilo solnca kakor so napovedovali, oblačno je bilo. Nad lepo dolenjsko po Iz posije smo šli po cesti, pogled mrk in ubit. Nič več kmalu nato pa v desno po stezi' ni sijaja v očeh, nič več poleta, v hrib. Preko travnika in go- glava utrujena kloni, zda pa zopet na cesto. Velike rj^ na tem_m«tn si sedel in ovinke smo rezali pc bližnjicah, ustvarjal že v zgodnjih jutra-Preko loga s potokom in že njih urah. Okna so ti morali za-sruo bili v Škoveu, skromni do-.grniti, da te ni motilo jutranje ienjski vasici.. Nad cerkvijo življenje vasi in prixode. Po-emo se ločili. Krenil sem j>o doben se mi zdis slavcu, kate-stezi in nato po njej proti Ca- remu so pri nas doma v tvoji težu. Onkraj goada ee mi je dragi Idriji, pokrili čez dan ^vrgolel tudi v cerkev na solncu, misleč, da je noč. V sprav iglo, nastaprla je jogo vina. Tam za kočevskim lesom so se kopičila temni oblaki in se hitro razgrnili nad širno Do ..... .. leni*k0 dt> Gobcev in očeta! itrok^Tprilik^ Kuma. . V dveh farah je zvonilo mrličem. Ko £em prihajal v __ sem ^l preko pokopališča. Bavrvnimi os**bnin* poalanicanri1 jejo za prvi januar 1944 v no so bili pokopali trboveljske- Amerikancev. jnego 20,000 "Waves." ga rudarja, ki je bil tudi prvi j Veak dodatni dolar, s kate-J Mornarica potrebuje svoje gasilec v tej fari. Tovariši so rim kupite vojne bonde in moštvo za borbo na morju, tako| mu položili na grob velik ve-znamke ta mesec, bo pomagal da morajo ženske moči nado- j neo s •širokim, rdečim trakom, graditi to tajinstveno ladjo mestiti mpške v službah na Spomnil sem se na te- Rad si Strica Sama — in njeno ime kopnem povsod, kjer je to mo-1 imel rudarje, rad si se spomin-1 bo Kirangrila. Na svojem po- goče, — je izjavil admiral Ran-1 jal tudi domačih gasilcev in v,tu v Tokio bo nosii Shangrila! dali Jacobs, načelnik urada tvoji gumbnici jfe bQ vedno osebno poslanico vsakega Ame-'mornariškega personala. j rikanca, ki se udeležuje tega! "Waves" eo zares del osebja nabiranja. In Shangrila bo po-! mornarice.. Dobivajo isto pla-matgal maščevati umor letalcev [60 in- tudi iste Čine kot po-J generala fDoolittHe-a. monščaki. "Waves" dobivajo 1 Ako bo 130 milijonov AixUe- zastonj najboljšo zdravniško krajino je legla puščoba m o- ^ x , led nu vagico ^ ^jbico, da je toznost, ki so naseli v naravo ^^^ roma.*ko in v duše okoli praznika [&zu y ^dju.. svetih. Monotono je drdral vlak v to jesensko aivinc. Opazoval sem pokrajina in se oziral proti nebu. Kaj bo, če mi slabo vreme onemogoči pot, je bil rdeč nagvij. Gledal sem pobožne romarje 'ki eo prihajali iz vseh strani. Skromni in ponižni so molili in drsali po kolenih okrog oltarjev. Glave so se sklanjale, ustnice so se premikate, prsti so pre-gibali jagode rožnega venca Gasilski dom, s katerega je vihrala črna zastava, prosvetni dom, cerkev s pokqpalifiicem, šola. prva in za ovinkom še stenska lira ki vsako uro zajadra pravcati koncert. Gotovo si jo poslušal- V takem okolju si ustvaril svojo "Sedem si rož na kartero sem se pripravljal ic druga gostilna, nekaj krakov ^ . rtnkje od pomladi in na katero sem *e| naprej pa par ličilih vil. Vse • (L 1a dan nenadoma odločil. V to tvori središče čedne in lepe Oatež, v kraj, kamor je zaha-j vasice sredi vinskih goric, na jal dolga leta naš dragi rojak $vodju med T.menico in in prijat."4j, pokojni Zorko. Velika Loka. 5£i;diija postaja. Izstopim z dvema ženama, ki sta imeli skoro isto pot in sta «e mi ponudili za vodnika Mirno. Prijeten latoviščarski kraj,, pribežalice mnogih ljubljanskih izletnikov in številnih dolenjskih romarjev. Stopil sem v drrgo gostilno tu so nastajale in na-naše idrijske ljudske pesmi. Z njimi si začel pred 30 leti, z njimi si končal svoje bogato in pornerabno glasbeno življenje. t:j sobi je tudi čudovita staraJxTstavIjali so se ob razpelu, se sklanjali, ga poljubljali in isto časno spuščali v puščice skromen denar. Gotovo si jih nekoč tudi ti opazovaT. Danes ni vec — — ■ IHjotel sem ti natrgati cvetja na grob. Po travnikih in gozdovih ga ni bilo več. Vse je že spalo in spi zimsko spanje ter čaka prebujenja. Polja so raz-Stari 4AiRepaštev" se še ved- orana in čakajo novih semen, no .smehlja e cigaro v ustih. S yae *ho spet vzklilo v življenje, ponosom pa tudi z bolestjo go- gamo začasno je to spanje navori o tebi. Z veseljem pokaže rave, ]e tvoje je večno Ln iz tvoje zadnje darilo, par lesenih nje^a ni več pov^atka. rikancev naložilo dodaten dolar v bonde ali znamfke, bo Shangrila še ta mesec plačana. Voj-nfc znamke prodajajo trgovine na drobno, kinematografi in prodajalci časopisov. Važno za naročnike Poleg naslova J* raividno do k*a Imate številka in tretja pa leto. Da ntte fikor. Vas vod ftljlte naročnino Jo pa plavajte T Vafiem kraja. Zaatefwlk ko \am liro«! potrdilo tnioo. California: Han Francisco. Jacob LauahJn* Pueblo, Peter Cull* Waloenbnrs, M. J. Bajnk* Indiana poll«: Fr. Marklcb Illinois t Chicago. Joeepb Bevčii* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero In UIInolo) Juliet, Jennie Bamblcb La Salle. J. SpeUch ' Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago la Wankegan. Math WViek Maryland: KlUmlUer. Fr. Vodoplrec Michigan: Detroit, L. Plankar* Minnesota: Ctdsholm, J. Lnkanlob Ely, Jos. J. Peahel Eveleth. Lewis Oonše Gilbert, Lonla Vessel Montana: Roundup. M. M. PanUn Washoe, L. Champa Omaha, P. Brodorlck New ¥ark: C.owanda, Karl Stralsha* Little FaUa, Frank Maale* Worcester! Peter Bode* Ohio: Barberton, Fraak Troha* Cleveland. Anton Bobek, Karlhinar*. Jacob Olrard, Anton Nagode Lorain, Loots Balant, John Ktnni* Toen«etown, Anton Klkel] Oregon: Oregon City, J: Koblar Charles John Jemikar J. Breaorec* Coverdale In okolica, Joa. Paternel Export, Louis SupaaOd* Farrell, Jerry Okorn Forest City, ICath Kamin* Prank Blodnlkar Oreenaburg. Frank Novak Homer City, Fr. Ferenehak Imperial, Venca Palcich Johnstown, John Polaate« Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Fraak BaUoch Midway, John Žast* Pittsburgh la okoUca, Philip Progar Steelton, A. Brw Turtle Creek, Fr. SchUrer* West Newton, Joseph Jovan , romarski i na Zi ae je odpiral svet, v katerem je ustvarjal slovenskemu narodu nesmrtne napeve, sebi pa gradil živ in trajen spomin v dušah vseh, ki so ga poznali, ali pa peli njegove pesmi. To je spomenik, za katerega se ni pravdal in katerega mu ne more nihče porušiti. I>ragi fant! Tu je bil torej tvoj 6 vet. Semkaj si prvič prišel pred 26 leti, vzljubil' si kraj, okolico in ljudi. Kato si se vračal vanj vsako Jeto, zadnja leta etlo večkrat, kakor M bil slutil, da se Ti stekajo ure. Popolnoma te razumem, zakaj te je tukajšnji svet pridobil zase, saj sem ga vzljubil tudi jaz in in pokrajine-, poleg naju najbrže tudi ostali'med goricami, rojaki, ki so kdaj prišli semkaj j-- iz ozke doline, ki nudi komaj ped neba nad teboj- Toda tako zvesti, kakor si mu bil ti,' so bili le redki; bili ste prav za prav trije. Vi trije ste bili kakor presajeni iz našega idrijskega kotla v to zemljo,, v kateri ste pognali močne korenine in mogočna debla na polju slovenske prosvete. Učitelj Tone je živel in deloval tu polnih 33 let. Težko je bilo slovo njemu in drugim. Se danes zdrknejo po licu solze vsakomur, ki se spomni moža, njegovega dela in slovesa. Polnih 12 let je tu živela tudi rojakinja Til-ka, učiteljica. Gotovo bi tudi ona ne bila poslovila, da ji ni pretrgala nit življenja strahovita nesreča. Ti pa si prihajal leto za letom, čeprav le za kratek čas. Govoril in sanjal si o svoji hišici, ki naj bi stala tu sredi vinskih goric. Semič a j si prihajal s svojim "Gandijem", ki j« nestrpno čakal, kdaj bo treba zvoniti. Zvonil je, ti pa si orgljaL Vsi se te spominjamo z ljubeznijo, vsi so te radi imeli in ti njih. Vesel si bil v ptfejpro-sti k me taki družbi. Pel si mied njimi, plesal svoj "fizi-fa«i počasi in oprezno in tudi pil i njimi. Kdo bi ti to zameril! Med pevcem in pivcem je veli ko sorodstva, celo v abecedi si sledita neposredno "V in "i Bil si vedno vesel, le zadnja leta si pričel tožiti o bolezni. In nato te ni bilo več. BODITE PAZLJIVI IN POZORNI in zobozdravniško nego. Ako' ste v starosti od 20 do 30 let, j ,g, Department of A«n-združenih narodov eno najboljculture, Washington, B. C- Za. bistvenih sredstev vojne. Radi btevajte brezplačno dostavo ttega je važno in potrebno, da "Wartime Canning of vsakdo pozna vse skrivnosti Fruits and ^ ^getables.^" konzerviranja živeža. j mtmtmm ——iimmii i iiiiimi iiibi 11 in Bojake prosimo, ko Ifllwaukee, West AUla, Frank Skok« Sheboygan, Joseph Kakef* Wyomlnc: Kock Springs. Lonla Tanchar* Diamond vUlo, Joe Koltch (•Zastopniki, ki tmajo pole« lme-nprarWenl oblakstl tndl dro-▼ am oMa. kjer Je kaj naif h ntjftkor naseljenih, j ^ - ■ —— z. .iem še vedno tvoja slika. Zad- 1,1 ^ m je. Izmučen in strt. Obraz razoran z globokimi brazdami, V gostilniški sobi, kjer si ustvarjal, visi nad tvojim etede- gEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO ZA ZVEZEK "Two Way Passage* V tej knjigi, ld je zbudita pozornoat vsega ameriškega Mreda, daje pisatelj nasvet, kako bt bilo mogo«e po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropski! drtar, tudi it AigMtavUe. so prišU naseljenci v Ameriko in piRUgsH postaviti najbolj napredno in najbogatejšo dHavo mm »vetu. Sedaj je pettel €aa, da Združene drimre pomagajo marodam, ki so jim pomagali do Bjlb»-vegs siM» in moti. Pot na dve i liaid — kakor M se aasgcC naslov knjige prestaviti is anglettlne — Jje^J*ko tanijaiva knjiga in jo "What's Your Name" ' 'Človeški odgovsei na »paiaiiju, Id se tKe sre«e milijonov . . Ci- tanje te knjig« i« bogato plačano."--Tako ae je i*raxft veliki ameriški dnevnik o tej kn£gt Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona PoSlIJam Money Order za $.... podpisano (i) knjigo« I): ...... za lastnoročno MoJe Ime ......... fit., ulica all Box St. Mesto in država ... "Glas Naroda** 216 W. 18th STREET NEW YOBK11, N. Y. V PESMARTOT "AMERIŠKA SLOVENSKA LIKA*' a* vkUofeee aleddke slovenje pssml: 1. Podoknfca ~ modri »bor a bariton samospevom t. Posdrav — aoUf zbor t. Lahko noc — molki »bor 4. Otolkl svon — nMteBl sbor 6- Pomla4n»km. — mslml sbor. a bariton samospevom t. Lira 1. — tJL solo speve, molki ln msisni sbor T. Lira TI. — ta. metan! I. Attantskl odmevi — sa moSkl to K ženski zbor, s bariton samospevom 9. Kjuttata ls psalma 12« — sbor 10. ko« — aa aamosp**" sbor In apremllevanjsm glasovlra II. Psalm 29 — aa eamospeve, mo- ftanJ sbor ln aprernljevanje gtasovlra aH orget CENA SAMO 60 centov KOMAD To sa koneertne peni in me&ane zbore, katere je oglns-ba in v ■■i laslnlkl lsdal MATU L. HOLMAR. srcani* 1m pevovsdja prt sv. Vidu, Cleveland. Ohio. 1*23. NaroČite to zbirko pri r KNJIGARNI SLOVEN1C PUBL. COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Aiko nameravate konzervirati sadje in zelenjavo iz svojeg* Victory vrta, ali k sasednd farme, bo najbolje, da si pre-! Orbite uradno knjigo z navodili za konzerviranje v vojnem času. katero dobite zastonj. Pišite se danes in zahtevajte navodila za znanstvene me-J tode, po katerih ee boste mogli _ Tavnati, da pravilno izvedete konzerviranje. Naslov: Homel poftljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL HONEY ORDER, ako je vam le priročna K SMRTI SLIKARJA UMETNIKA JAKOPIČA. od PEVSKIM ZBOROM (Posneto iz "Slovenca 25. aprila 1943.) "Slovenec je opisal pogTeb umfetnika Jakopiča, ki je bil po kopan, na Žalah v kapelici sv. Jožefa. Ta pogreb je bil prava narodna manifestacija " Ob grobn velikega pokojnika se je poslovil od njega v imenu društva likovnih umetnikov predsednik Saša Santel, ki je med drugim povdaril: ""Diragi Jakopiči V imenu društva slovenskih likovnih u-metnikov Ti izročam, nepozabni mojster, zadnje iskrene po-j zdrave vseh njegovih članov, slikarjev in kiparjev. Tvoje ime ni bilo samo ime našega najmarkantnejaega tovariša — bilo je več kot to: označba za dobo, v kateri ee je povzpela slovenska likovna umetnost do neslutnega razmaha. Iz nemškega Monakovega si presadil nove, vseže ideje slikarstva na slovenska tla, a vendar nisi bil nikdar posnemovalec, temveč si od zadetka sledil le svojemu čudežnemu notranjem^ nagonu, ki je iskal vedno nove načine barvnega oBražanja." Na to je kratko očrtal pokojnikovo življenje, ki je velikokrat našlo zadoščenje t raznih velikih stremljenjih. Ni bil mlajšim, samo učitelj, temveč tudi kot velik filozof. K3ot filozof ni nikdar gledal na malenkostne razmere z ozkega strankarskega vidika, marveč mu je bila vedno lte pred očmi velika ideja dobrote in lepote. Santel je nato podčrtal v glavnih obrisih pokojnikovo borbo za razvoj in napredek našega sodobnega umetniškega življenja. — JIC- POSEBNO PRIPOROČA KO NASLEDNJE MUZI-KALUE, SLOVENSKI PESMI FERDO JUTAHBC: Zjutraj Slovuiaka .. PETEK JEREB: Palis rota; VASI- LIJ M TRK: Podoknt^a ZORKO PRELOVEO: Slava dela HR. VOLABlO: PAVOIČ: Rotmarin; JOS. Potrkan p las .....J Osna — «LM JUQ08L0V narodnih rana » IZ 8TARE ZALOG15 pa ima-mo ie naslednje pesmi, katerim K Rso mižali cena: Sest narodnih Sest narodnih pksui «• ^ Veotnrtal—Sest meSanib IN MOŠKIH ZBOROV ......M MLADIH LET- Moški zbori OSKAR DEV: BarBca; OJ, mot ked i« tov; »v v vaapoj- OSEAR DRV: ■Srečno, ljobca noja; Ea ptttt-m na tuje fre; So&; Ho] oŠ« mt konjička dva; Doblr ae« p»-SMBoe; Slovo; Jo vpiliaila M A RUTI ADAMIČ'. Modra dvojki (belokranjska. .JI Vao nai pet potod ..........- Jvrjeva ...............-...... Hndl Mleka doaso; EaJ drnaa- Zdcarica JI VASILIJ ta A. QROBMXMG: VatrIC; Ca zradlnl ..........J SA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi sa tamburice, sloiU Mar ko Bajuk .71 Bori pridala. KNJIGARNA SLOV^NIC PUBLISHING CO. zts W«t 18th StTMt, H O George W. Barnwell N Podlago za meha- < nično znanje si O morete dobiti s to > z knjigo. Ta velika > ____^/^BBBfiftfy knjiga popisuje ln Z O v slikah poltaio temeljna dela me* O u hanlka. Razloži r O vm^SSSSEIiSi^ vse natanko, kar m £ . I^jr^ise^p^T^Bwfii^rum mora znati naj- c/> H cn bolJtU mehanik Pojaanuje vpora- K bo vsakega stro- m S ja, orodje ln me- N ril, naftrte unguju dočnosti zelo čudno, kar se tiče ____1 - J,. , ..........." rf lull ori -kslf k' rtn tm T-tiln Ki i « . • -i i-» , i i- ima torej pb ctrja v tem pogledu izredno zakonodaja inljud^tvovsploi privilegiran položaj v vsemrr- ju. Odkar je bila Asrata pri hiši, se brat Juri docela izpre-menil. Prej ga ni bilo plesa pri tej ali oni podrpznici, da bi ne silil nanj. Tudi koledovanja.ni bil nikdar sit- Privabil je iz Poljan, iz Sestranske vasi in še od drugod štiri aH še več konjikov, da so potem cele tedne jezdarili po loški okolici okrog in peli od hiše do hiše. Fant je bil čedno rastel in dekleta ga niso zametavala. Sedaj je tičal doma. Na plese je hodil, če je sla Agata ž njim, o kateri pa zapišem, da ni rada obiskovala plesov. Na koledovanje pa se Juri sploh ni več podajal, in najboljši prijatelji ga niso mogli pregovoriti, dasi so imteli najlepše in najboljše konje. Marljiv je bil v giospodanetvu in brigal se je za najmanjšo reč- Lahko torej zapitem, da smo pričeli na Visokem novo življenje in da se nam je dobro godilo. Dosti smo pridelavami in broz težave smo plačevali ^ti-bre in davščini, dasi jih je bilo več od kamenja v Sori. 0 sebi ne morem nič. posebnega zapisati Ag-ata mi je napravljala zadovoljno življenje — to je res. Na kaj drugega nisem mislil. Prikrivati pa vendar ne smem, da mi je pričelo na dekletu v.^ dopadati, in sicer vse vedno bolj. Njena stopinj. Zato pridejo v poštev v razpravo. če je življenje mogoče na drugih vsemirskih telesih, le planeti in lune našega planetnega sistema Atmosferske raz- . ZAPOSLITEV OTROK Naomi Joules pi£e. da je ši-' n= m. ter posebno še delavstvo bi se mtoralo zavTes-ti resnosti tega položaja ter zahtevati ponovno uvedenie ^rotektnih zakonov za zaščiten je otrok in , v , , v mladoletnikov pred indnstrijal rom dežele opaziti kršenj* po- nim izkorigfievanjcm< t=t^v, ki bi morale ščititi mladoletnike in otroke, ki w še — iolo-ohvezni in bi ne smeli de- REGISTRIRANJE SLOVEN foti v industriji. | SKTH BEGUNCEV. Kratkovidni poslanci v dr-] , . ... žaMiih zbornicah eaini raz velja lAlnbljanski "Slovene' po- v belgijskem Kongu. Bilo bi slo-a in materiala- Predavatelj predrago, če bi hoteli aparat jG men{\ da bodo hiše na zunaj ■so nam že precej dobro znane. Nekatera izmed teh vsemirskih teles moramo že takoj izločiti iz presoje, ali je na njih življenje. Tako na primer naša luna ne pride v poštev, ker sploh nima ozračja. Življenje ni mogoče tudi na Merkurju, ker je obrnjen vedno k solncu le z eno stranjo, tako da je toplote na tisti strani okrog 400 stopinj, medtem ko je na drugi strani večen mraz. Na Jupitru je povprečna temperatura-okrog 120 ■stopinj. Njegovo ozračje pa vsebuje tudi mnogo amonijaka in močvirskega plina. Tempe- postava je bila lepša od postave vsatoega dragega dekleta:1 ?tU5a na. T3'ranu' Sat™' in - tudi njena govorica ste mi je zdela pametnejša od govorice!^P n° "S* dru?rih deklet, katere se me niso ogibal, ker se je vendar ve- k?r n? Ju?li™m v teh delo, da pride prej ali slej mlada nevsta na Visoko. Tudi) P1™*. .^rnpe- tega ne tajim, da sem se a velikim Veseljem <®rl včasih Agati Imh ^tJ prihajata v mladi obraz in da mi je bilo posebno všeč nekkj zaručenih Sam° ** VeTlera in Mars rumenih las. katerih pri ušesih ni mogla spraviti pod ruto. mero na'teh Tgera'irekih'telesih I«** Zadevne postave to rteri so sedaj takšne, kakršne so bile na zemlji pred mnogo milijoni let. Pripustimo lahko samo možnost, da so se na Veneri začeli pojavljati začetki rastlinskega življenja. Veneri lahko prorokujemo lepo bodočnost, kar se tiče razvoja or gan^ktega življenja. Manj ugodne razmere za življenje so na Marsu. Ozračje sega v višino le okrog 80 km. O- Toda astronomi so ugotovili, da je o-zračje Venere prenasičeno vod In Se nekaj je bilo, kar naj se tudi zapiše. Kakor sem sejnih par in da je ta planet ob~ jaz tu in tam zagledal deklico, taiko se je tudi brat Juri za-1 krožen z gostimi, težko prodor-gledal v njo, in nekaierikrat sem opazil, da sta se Agata in brat nimi oblaki in v ozračju je zelo vjela s pogledi, kar so pri meni ni nikdar zigodilo. Vselej n^maflo kisika. Razmere na Ve je pri tem znotraj zbodlo, da bi bil najrajši pokaral brata, ki je' moral vendar vedeti, da dekle ni za njega, in da jo mora puščati v miru, kakor so jo v miru puščali hlapci. To je vse, kar morem na tem mestu zapisati o .svoji osebi, to je o osebi visoškega gospodarja. Leta 1693 sem bil na r.a gradu v najem vzeL desetino v ja-vrrski }n hubanjski župniji. Tudi sem tisti čas kupil pravico za plese po celi dolini, slkof je oddaval pravico, dovoljevati pies"e za ti i leta. Za vsa tri leta sem plačal trideset cekinov. Meni pa je moral oni, ki je hotel prirediti kak ples, plačati vselej cekin. Imel pa sem obilo prepirov, ker je ljudstvo trdilo, d^ gre davščina samo za plese pri cerkvenih semnjih, kjer se ;e plesalo na prostem, ne pa tudi za plese po pivnicah in hišah, ki da niso spadali pod cekin. Pravdati ge nisem hotel, ker izgube ni bilo, posebnega dobička pa tudi ne. Te najemnine, posebno desetina, katero je ljudstvo plačevalo v obtokih, so mi dajala dosti novega posla. Plačila so se morala zapisati, da se pozneje ni moglo ugovarjati, da se je plačalo več, kakor se je v resnici. Tudi tu nue je podpirala Agata, ker je dobro pisala, tako da se je tndi pri tem izkazalo, da, bi bila pripravna visoška gospodinja. Naj Bog po svoje odloči, On, ki je gospodar vseh gospodarjev! Na dan gv. Janeza Kr«tnika je bilo cerlrveno blagrelovlje-nje pri podružnici v Sestrariski vasi. Tičnikov Janez je po-ioiil pri meni tri cekine za ples, ker je hotel postaviti tri odre na Cadeževem travniku, in Hčer enega za Sestransko vas, drugega za Hotavlje in tretjega za podružnico sv. Križa pri Sred-iji vasi. Vsaka podružnica je morala zaste plesati, in takoj bi se bil vnel prepir in pretep, če bi hotel kdo brefc posebnega dovoljenja plesati na odru tuje podružnice Ti pregrešni pflesi povzročajo veliko pretepov in stanejo tu in tam celo človeško življenje, da bijbilo pi'av, če bi jih gosposka odpravila! Pa naj jih odpravil Dtnšni pastirji go-\ore proti njim, ali gospodi na gradu je več za cekine, nego za božjo besedo. (Nadaljevanja prihodnjič.) tem dajejo industrijalcem pri- w na Irko, da izkoriščajo šolo^obvez-1 P™^*1 tomisarijatu za no mladino. Tako pravi Court- ^ Beogradu vsi oni ney H)inwiddie, tajnik narod- P*™1: k' lanujej07 Fli>skl nega odbora za otroško delo. i prestOlnjci. ^.Beograjska upra-IXnwiddie pravi, da posla J ™ Pre^edu*> nanovo vsa do-ci, ki radi ustrezajo zahtevami ^^ ^ v industrijcev v pogledu razve- n' ljavljanja ptotektnih zakonov za otroško efclo, povzročajo, da zapuščajo višješolski študentje ANEKDOTA , ...... , Slikar Whistler bi moral np- razrede v vznemirljivo visokem ko5 ooeniti sliko mladega to-številu, ter se podajajo na delo!vari^ -To je moja najnovejša ustvaritev. Imenuje se Propad sveta.*' je dejal mladi mož ponosno. |41 Res izvrstno je uspelo! — Prava katastrofa!" je menil Whistler, ko si je ogledal sliko. ZNIŽANA CENA sa. koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker fell, da M Ha MJ raaftlrt ta PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "mladi vojaki" Je Mr. Jcny W. Koprivi«* uredil i lalafcrfkam. da rajski lahko dobe ■kladb« pa znižani ceni, to Je Sedaj 35c Dva komada za 7# centov. NaroČite lahko tudi pri: Slovenic Publishing Ca 21« W. 18th Street New York U. N. Y. v industrijo. V New Yorkn j^ pustilo šolo sredi leta 48 tisoč študentov, ki so odšli na delo. Enako je -bilo opaziti po vsej deželi, da se je vpisovalo vedno manj in manj študentov za nadaljevanje šole, ko so zaključili elementarno ali ljudsko šolo. V imenu patriotizma in vojnega napora pa s« to mlladino grdo izkorišča. V državi Indian i je zbornica dovolila, da smejo delati dekleta v starosti 16—IS let do 10. ure zvečer, naj mesto do 7. kot je doJoČala prejšnja legislature V Delaware so bile zaščitne postave spremenjene v toliko, da je zdaj dovoljeno dečkom 12 in 13 let starosti delati na kegljiščih do polnoči namesto do sedme ure zvečer, kot poprej. V Nebraski smejo uposliti 16 letiiikfe' kot prevažalce kuriva in kurivnega olja. Prej so morali biti ti vozniki stari nad 21 let. Najznačilnejše pri tej spremembi pa je to, da postava zdaj dovoljuje delodajalcem da podaljšajo delavnik do 12 ali 14 ur dnevno. z V državi Ohio smejo biti dečki 14 in 15 fet tari uposljeni pri delu kjer je treba dvigati predmete, ki tehtajo do 35 funtov. M&adoletniki se odzivajo o-glasom za delo, ker imajo pri iiko prilično dobro zaslužiti in dozdaj je po vsej deželi uposlje nih kakih tri in pol milijona | otrok in mladoletnikov. To statistiko je podala informacijska služba federacije cerkva I Vsi oni, pravi Dinwiddie, ki I hvalijo mlladino teh let, češ, da (kaže patrioticne službe, bi mo-j rali pogledati naizaj v dobo pr I ve svetovne vojne, ko je bilo 'tudi zaposleno mnogo mladine, katera je pozneje trpela fizične in mentalne škode, kar je sevfcda bila obenem tudi Škoda za vso deželo. Se eno zlo prinaša s seboj razstaviti na posamezne kose in jih posamič odpeljati, zato so se odločili, da ga bodo popravili na mestu. Da bi dvignili vodno gladino reke, je bilo treba zgraditi širok jez. Z dinamitom ^o razstrelili več skal, da bi 1'etalo dobilo pioetor za nalet Medtem je nastala na brega cela vas z brezžično postajo a skozi pragozd so zgradili pot, ki veže kraj z najbližjo cesto, tako da so omogočili nekaj prometa motornimi vozili.. iZa zamorce je postal ta prisilni pristanek velika slavnost in največji dogodek v njihovem žMjenju. Posebno velik vtis je delal nanj? radiotelegrafist, ki je opravljal v svoji kabini za njihovo pojmovanje nadnaravno delo. Nekega dne so se zamorci odločili, da izvalijo "•velikega čarovnika'' za svoje-ga kralja. To se je zgodilo z veliko slavnostjo pri kateri so črne damie nosilf svoj najnovejši Msp iz duraluimnijastih odpadkov in aluminastih zakovic. Te reči so nosile na rokah, na ušesih in skozi nosove kakor je zamorska moda. še preprostejše in bolj gladke necro so anes, ker bodo ljudje tedaj upoštevali v večji meri pravila udobnosti in higiene. Hiše bodo gradili tako, da s"e bodo vrtele okrog svoje osi — za soncem, a namesto opeke in .crmenta bodo uporabljali -gradiva. ki jih bodo pridobivali iz mleka. -SPANISH in 30 1XSSONS** — r 20-tih nalogah. — *ltSka »I«v nlra. — Spinal J« Je R. » L* Cortina. Ta knjiga Je popoln* in pra* ul£ prt-kruJčMua. Od prve du rad oje straol Je je poginoma ista, kol Jo Je pisatelj aapisal Iu kot Je bila prvotuo izdana za vi*Jo ceno. Cena Je xato nizka, ker hoo se i h) rabile prvotne tiskarske forme, ln ker Je pinatelj tprejel ulljo ceno. Ho tej pri prost i »TopoJeTalnl metodi ram Cortota pomaga, da n lahko na-ruMte BpanMHoe. ro praktično iičenje Ima kar najmanj nezanlmiTih ln aapletenlb slovničnih riravll ter vas od brati, govoriti in ra-«nmeti Siwnsko. Carl d tov o kratko metodo no odobrili •ičlteiji, profesorji. Sole, pusianiStra in eksportne tvrdke po celem svetu. Je praktično, pri prosto in unpeSno Prodanih je bilo te Dad 2.000jtttt Cortinorlb knjig. če va« ta knjiga zanlmlra. jo lah-*o narišite pri KNMH2ARX1 Sl/ivpvir prBI.IRP-<\r, COMPANY, 21« West 18th Street, t« To'V V V - Cmiii anui si - KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovac Spisal Ivan Albrebt Cena M centov Listki Spisal Ksarar Megko; 144 str. Cena 70 centom Belfegor • Speal Arttir Bernede Cena 73 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jirasek Cena M centov LETOS IZŠLA Ko smo šH v morje bridkosti Spisal Rev. £L Zakrajlek Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal limanice ln zanjke in pripravljal "strop" za Jugoslovane in njihovo drŽavo ie dolgo prej kot Jo Je napadeL Knjiga je v platnu vezana ln ima 207 strani. Cena $2,— Bodoči driavUan! naj naroflja knjižice — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi so vsa pojasnila ta zakoni aa naseljence. Malenkosti Spisal Iran Albrebt Cena 75 centov Zločin in kasen Spisal F. AL Dostojevski DVA ZVEZKA Cena Živi izviri Spisal Ivan Matiač Knjiga Je svojevrsten pojav v sjovenski književnosti, kajti v v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih' početkov v starem slovenstvu do danafinjega dne. 13 poglavij — 413 strani V platnu vezano Cena Vt.— Državljanski priročnik (V slovenščini) Knjižica daje poljudna navodila, kako postati umeriSki državljan. Cena 50 centov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. K era) — Vezana knjiga Ona Govedoreja Spisal B. Legvart. 145 strani s Cena $1 — i Knjiga o dostojnem vedenju 111 strani. Cena M centov Mlekarstvo Spisal Anton Pevc. S slikami, 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje v sploSnem. Cena BO eeolot Obrtno knjigovodstvo 258 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrati aa stavbno, umetno tn strojno ključavničarstvo ter Seleaollvarstvo. Cena II.— Ako naročite knjigo, priložite k čilu U. S. oziroma Canadian Money Order za omenjeno svote. ManJSe svote, iatako pošljete v U. S. po 2. oziroma S cente. 2323485323532353485323532353485348534853485323232353234848022323