OBRTNI TESTNIH Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. polletno Din 20.— posamezna številka Din 2.— Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XVIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 15. marca 1935. Štev. 4. / Obrtništvo in volitve Za nami sta dva velika zbora, ki sta pod okriljem Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, te najjačje in najagilnejše prostovoljne obrtniške organizacije v banovini, znova jasno in odločno izpričala voljo in težnje celokupnega našega obrtništva. Prepričani smo, da se danes v številnih obrtniških vrstah ne najde nikogar, ki se ne bi strinjal s sklepi, izraženem! v sprejeti resoluciji Mnogo je še. vprašanj, ki so prav tako vitalnega značaja, pa vse se bo dalo veliko lažje in si-gurneje izvesti, samo da se omogoči tudi obrtništvu njegovo upravičeno zastopstvo v novoizvoljeni narodni skupščini. Tam je namreč mesto, kjer mora imeti tudi obrtnik svojega pravega zagovornika. Zavedamo se obrtniki dobro, da imamo tudi mi pravico pri odločanju o raznih zakonih, ki se za nas ustvarjajo, in to sodelovanje hočemo in tudi moramo doseči. Globoke rane, ki jih je zasekala svetovna vojna v živo obrtniško telo s tem, da mu je do malega uničila vso eksistenco in razmetala njegovo delavnico, te rane so se le s težavo, z žilavo vstrajnostjo in najtrdnejšo voljo komaj zacelile. Pa jih že zopet odpira gospodarska kriza. Kljub vsem tem težavam je Obrtniški stan ostal konstruktiven element, ki je dosledno in trezno motril položaj ter dokazal Ob vsaki priliki, da čuti narodno in državotvorno. Politične vihre ga niso mogle pograbiti v svoj vrtinec. Se davno pred 6. januarjem 1929 so naše stanovske organizacije izpričale svoje nadstrankarsko stališče. Pravilnost tega stališča je le potrdil zgodovinski kraljev manifest, ki je postal temelj naše narodne in državne politike. Sedanja kraljevska vlada je to stališče podčrtala s svojo deklaracijo. Val gospodarske depresije je med tem še občutneje udaril na obrtniški stan. Mednarodni kapital, skrit pod jugoslovensko krinko raznih podjetij, izpodjeda temelje obrtnega gospodarstva in bati se je, da mu odvzame poslednjo možnost samostojnega razvoja in obstoja sploh. Obrt je počela vidno pešati in stoji na robu propada. Neznosen in težak je položaj obrtnika! Vprašujemo se: »Kdaj bo bolje?« Edini odgovor, ki se na to glasi, je: »Mora biti bolje, ako se bo v vodstvu državne politike pravilno in pravično upoštevalo tudi obrtništvo!« Države, v katerih se podpira aristokracija in birokracija, morajo propasti. Nasprotno pa tam, kjer se podpira delovno ljudstvo, tam, kjer se favorizira kmet, obrtnik, trgovec, uradnik in delavec, tam mora nastajati blagostanje. To je pot, po kateri moramo mi iti, pot, ki mora voditi obrtništvo k boljši bodočnosti! Kakor smo že omenili, obrtništvo hoče in zna braniti svoje interese. Ono noče in ne želi okrniti interese drugih stanov. Toda s tako pravico obenem zahteva, da se računa tudi z njegovimi interesi! Obrtništvo pozdravlja vsako vlado, ki je nacionalna in katera kaže svoje dolžno razumevanje za potrebe gospodarstva, V vsej državi je nad 200.000 obrtnikov. Oni niso samo gospodarstveniki, oni so celo več. Oni vrše težko nalogo, da uče in uvajajo v težko življenjsko borbo mladino, ki nima te prilike in sredstev, da bi se učila v strokovnih šolah, srednjih šolah in na univerzah. 200.000 obrtnikov je brezplačnih narodnih učiteljev. Tnteresi države zahtevajo, da dobe tudi oni v narodni skupščini svoje zastopnike. Obrtništvo dravske banovine je odločno in jasno povedalo svoje stališče. Na osnovi deklaracije kraljevske vlade smo stavili svoje zahteve. In ker išče vlada svojo oporo tudi na gospodarskih organizacijah, ji slovensko obrtništvo proži vso podporo in pomoč, pri čemer pa ne pozablja na svoje pravice. Zatp zahtevamo, da s© omogoči izvolitev obrtniških kandidatov, ki uživajo zaupanje svojih volil-cev. Ne zahtevamo tega iz sebičnih namenov, pač pa iz globokega prepričanja, da bo vstop obrtništva v narodno skupščino le v občo korist in v korist države. Obrtniški praznik — 19. marec — Jožefovo. Kakor vsako leto tudi letos obrtništvo dravske banovine pripravlja v posameznih svojih področjih primerna praznovanja našega obrtniškega praznika. Priredila se bodo zborovanja in obrtništvo bo na teh svojih sestankih znova jačalo svojo stanovsko zavest in krepilo svojo mladino v duhu stanovske solidarnosti. Posebno večje proslave se pripravljajo v Ljutomeru, Mariboru, Šoštanju in Ljubljani. Cenjenim naročnikom! Zadnji številki lista smo priložili položnice in prosimo, da se istih poslužite. Redno izhajanje lista zavisi od rednega plačila naročnine ! Pridobivajte našemit listu vedno nove naročnike! Kako dolgo še? Že večkrat sem nameraval napisati nekaj vrstic z odkritosrčno željo, da kot skromen obrtnik, katpri se nisem hotel izpostavljati v zadevah, ki se tičejo nas obrtnikov, podam svoje mišljenje k sporu, ki vlada že nekaj let med našimi stanovskimi vrstami. Ker vidim, da zahteva ravno sedanji čas največjo slogo in enodušno postopanje, zato Se oglašam iz svojega zatišja in pozivam vse tovariše, če imate le nekaj dobre volje pri srcu, pokrenite vse potrebno in končajmo med seboj to nezdravo borbo, ki nam v celoti prinaša samo škodo in nas pred javnostjo že osramočuje. Trdno sem uverjen, da je v obeh taborih še toliko resnosti in čuta dolžnosti do svojih so-tovarišev, da ob tem resnem času ovržemo vsi raz sebe sleherno mržnjo in sovraštvo ter se najdemo roko v roki na braniku naših stanovskih interesov. Ali ni škoda na času in denarju, ki se po-razgublja prav po nepotrebnem v tem sporu? Ves čas, kar zasledujem to nesoglasje, opažam, da se morda cela stvar umetno in namenoma zavaja na drugo stran in da ni izgleda končne rešitve. Moje skromno mnenje je, stopite skupaj in poprimite za složno delo vi vsi iz obeh strani. Ako to naredite, bo našlo ostalo obrtništvo v vas spoštovanje in cenilo tudi vaše samozatajevanje, ki ga morate položili na oltar obrtniške skupnosti. Pri tem ne sme igrati nihče ponižanega in razžaljenega, ampak vsak nam je ljub in drag, kateri podredi svojo osebo interesom celote. Komur je na obrtniški slogi, naj me v tem podpre in ne bo več dolgo, ko bomo v bratski slogi uživali tudi uspehe, ki nam danes izostajajo zaradi naše nesloge! Anton Kovačič, peč. mojster, Ljubljana. Župnik Ivan Vrhovnik 8. marca ob 21,15 uri je umrl na svojem domu v Ljubljani, upokojeni trnovski župnik, slovenski zgodovinar in pisatelj ter prvobo-ritelj Ciril Metodove družbe gospod Ivan Vrhovnik. Rojen je bil 24. junija 1854. v Ljubljani, po dovršenih študijah se je posvetil duhovniškemu stanu in je služboval, povsod visoko čislan in spoštovan, po raznih krajih naše ožje domovine, dokler ni leta 1891. prišel župnikovat v Trnovo. Vse svoje življenje je posvetil Bogu in narodu. V svojem prostem času se je pečal s pisateljevanjem in zbiral zgodovino naroda. On je pokrenil prvi iniciativo po oživljen ju narodno obrambnega dela, iz katerega se je rodila sedanja CMD. Možu poštenja in idealov, pravemu narodnemu duhovniku, bo ohranilo tudi obrtništvo časten Spomin. Slava mu! Iz obrtniškega zborovanja v Braslovčah V nedeljo, dne 10. februarja t. 1., .popoldne se je vršilo v (Braslovčah obrtniško zborovanje, ki je bilo od Obrtnikov iz Braslovč, Polzele in Gomiljskega prav dobro obiskano. Navzočih je bilo nad 120 obrtnikov, obrtnic, pa tudi nekaj trgovcev. Glavni namen in smoter zborovanja je bilo razmotrivanje in predavanje o davčnih vprašanjih in je bil za to predavanje naprošen g. Žabkar iz Celja. Na zborovanje sta prišla kot- zastopnika DJO tudi gg. Bizjak in Kovač, oba krojaška mojstra iz Celja. Zborovanje je o.tvoril g. Štrozar, krojaški mojster v Braslovčah, ki je hotel takoj uvodoma zavesti celo zborovanje v vode DJO, češ, da je nujno potrebno, da se v Braslovčah ustanovi podružnica tega društva. Na zahtevo braslovških obrtnikov se je izvolilo predsedstvo odbora, na čelu g. Čmak, tesarski mojster z Gomiljskega. Sestavil se je dnevni red, in sicer poročilo vodje obrtno nadaljevalne šole g. Lovšina o šoli in odnošajih med učitelji in mojstri, dalje predavanje o davčnem zakonu in nazorni pouk o sestavi davčnih napovedi in reklamacij, katero je podal temeljito g. 'Žabkar. Nadalje se je oglasil k besedi g. Bizjak, ki je propagiral ustanovitev podružnic DJO, svoja izvajanja pa je podiprl s prav neokusnimi napadi na Zbornico, okrožne odbore, mojstrske izpite in posamezne osebe. Na njegove neutemeljene napade je odgovoril g. Žabkar in ga prav temeljito zavrnil, obenem pa mu je tudi povedal v obraz, da ne sme pričakovati, da bo klican zaradi takih napadov in izpadov, pa naj bodo ti iznešeni v časopisu ali pa na zboru, na odgovor k sodišču, kajti nihče ne bo toliko nespameten, da si bo delal nepotrebne stroške s tožbami, ker v nobenem primeru ni pričakovati, da bi tudi z obsodbo gospod Bizjak mogel te stroške povrniti. Navzoči obrtniki so se zgražali nad brezpredmetnim kvasanjem g. Bizjaka in izjavili, da niso prišli na zbor v svrho prepirov, ampak da čujejo pametno in stvarno predavanje, kakor je bilo predavanje g. Žabkarja. Dne 17. februarja je bilo v Braslovčah zopet obrtniško zborovanje, katerega pa je sklicala podružnica DJO v Celju v svrho ustanovitve podružnice v Braslovčah. Navzočih je bilo, kakor smo izvedeli od verodostojnih oseb, vsega skupaj 15 obrtnikov iz treh občin, pa še ta številka je bila dosežena s petimi gosti iz Celja in Ljubljane. V nedeljo, dne 24. februarja, popoldne je bilo v Braslovčah tretje obrtniško zborovanje, katerega pa je sklicalo tamošnje staro Obrtno društvo, 'ki obstoja že od leta 1922. Svrha zborovanja je bil občni zbor, ki naj poživi delovanje tega društva. Občni zbor je otvoril predsednik društva g. Rosner, ki je uvodoma pozdravil g. Žabkarja, strokovnega tajnika iz Celja, g. Hohnjeca, predsednika Okrožnega odbora v Celju in g. Lečnika, podpredsednika Slovenskega obrtnega društva. Po kratkem poročilu g. Rosnerja o ustanovitvi društva, o vzrokih, ki so dovedli do tega, da društvo ni delovalo in končno o stanju blagajniške knjige je imel g. Žabkar daljše uvodno predavanje, v katerem je pokazal na namen, in cilje prostovoljne obrtniške organizacije, pokazal dbrtnikom, da je obrtništvu v prvi vrsti potrebna visoka stanovska zavest in tovarištvo in utemeljil nazore vodilnih obrtniških organizatorjev, da je le pametna obrtniška politika, kakršno so dosedaj zastopali, pravilna. Zborovalci, katerih je 'bilo 42, to pa samo iz Braslovč in Polzele, ker imajo na Gomil jskem že svoje obrtno društvo, so s pazljivostjo sledili tem izvajanjem in predavanje v celoti odobrili. Govoril je še g. Hohnjec, ki je navedel posamezne krivične slučaje v davčni praksi. Oba govora sta bila z aklamacijo sprejeta. Sledile so volitve odbora in je bil za predsednika izvoljen g. Viktor Krefl, krojaški mojster v Braslovčah. Sprejet je bil sklep soglasno, da se Obrtno društvo v Braslovčah včlani pri Zvezi obrtnih društev v Ljubljani. Končno je pri slučajnostih g. Žabkar predaval še o nekaterih točkah obrtnega zakona, zlasti pa pokazal na določbe glede službenih razmerij, vajenskih iin pomočniških ter opozarjal obrtnike na težke posledice, ako se pravočasno pravilno ne zavarujejo. Kot člani so pristopili vsi navzoči in plačali naprej letno članarino. Po izjavah navzočih Obrtnikov bodo pristopili k temu društvu še ostali Obrtniki, ki so bili zadržani priti na občni zbor. To poročilo dajemo s pripombo,. da v Braslovčah ni prostora za razgrajalne in razdiralne elemente. Kandidacijski zbor beograjskih obrtnikov V dvorani hotela »Zanatski dom« so imeli beograjski obrtniki dne 3. t. m. zborovanje z dnevnim redom: bodoče parlamentarne volitve in obrtniki. Okoli 10. ure je otvoril predsednik akcijskega odbora g. Krsta Ginovič, mesar, zborovanje. Otvarjajoč zborovanje je prisotne spomnil g. Ginovic na tragično smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in predlagal, da obrtniki stoječ počaste velikega pokojnika in velikega prijatelja obrtništva z enominutnim molkom. Nato so zborovalci navdušeno pozdravili Nj. Vel. kralja Petra II. Potem je poročal g. Ginovic, zakaj je akcijski odbor sklical ta zbor. Potrebno je, da obrtništvo aktivno sodeluje v političnem življenju. Bili so primeri, da je posamezni obrtnik prišel v parlament, ali ti so bili strankarski eksponenti. Danes hočejo obrtniki, da imajo svoje direktne zastopnike. Zatem sta referenta gg. Markovič in Taša čenič podala referate o vprašanjih, zaradi katerih je bil sklican Zbor. G. Vasa Jovanovič je v imenu akcijskega odbora predlagal resolucijo, v kateri so iznešene naslednje odločbe: 1. Da obrtniki in ostali privredniki kot najboljši poznavalci gospodarskih vprašanj, da v interesu države morajo sodelovati v državni politiki osobito danes, ko so gospodarska vprašanja življenjskega pomena za vsak narod. 2. Z ozirom prvenstveno na gospodarski program g. Bogoljuba Jevtiča je odločil zbor, da se apelira na celokupno jugoslovensko obrtništvo, da najaktivneje sodeluje v pred-stoječih volitvah in da vsestransko podpre državno listo predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča. 3. Da se omogoči izvedba gospodarskega programa g. Bogoljuba Jevtiča, je neobhodno potrebno sodelovanje jugoslovenskega obrtništva. V tem cilju je nad vse potrebno, da predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič sprejme na svojo listo za poslanske kandidate vse one obrtnike, ki uživajo zaupanje svojega okraja. Posebno za Beograd je Zbor soglasno in z navdušenjem izbral za poslanskega kandidata na listi g. Bogoljuba Jevtiča g. Milana Stojanoviča, predsednika Beograjske obrtne zbornice, Glavnega zemaljskega saveza zanatlij-slrih udruženj, Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d. in dolgoletnega vodjo obrtniškega pokreta, ki uživa nesumljivo zaupanje in simpatije celokupnega jugoslovenskega obrtništva. (Tako resolucija, op. ur.) Zbor je na koncu tudi določil zastopstvo, ki naj izroči predsedniku vlade to resolucijo. Povodom čitanja resolucije, ko je bila imenovana kandidatura g. Stojanoviča, so se čuli tudi protesti. Ena skupina obrtnikov je ugovarjala, da g. Stojanovič zastopa obrtnike, ker je veleindustrijalec, a ne obrtnik. Vendar je na koncu večina zborovalcev sprejela predloženo resolucijo. (Po »Politiki« 4. 3. 1935.) Znižanje železniške tarife za potnike Prvega marca t. 1. je stopila v veljavo znižana tarifa za potnike na železnici. V nastopnem podajamo pregled tega znižanja in nove cene. Cene v oklepajih pomenijo staro tarifo. Za potniške vlake: H. razred m. razred km Din Din 1—3 1.50 ( 4.50 1,— ( 2.50 4—5 2.50 ( 4.50 1.50 ( 2.50 6 3.— ( 8.— 2,— ( 4.50 7—8 4.— ( 8,— 2.50 ( 4.50 9—10 4.50 ( 8.— 3,— ( 4.50 11 5.50 ( 11.50 3.50 ( 6.50 12—13 6,— ( 11.50 4,— ( 6.50 14—15 7,— ( 11.50 4.50 ( 6.50 16 7.50 ( 15,— 5,— ( 8.50 17—18 8.50 ( 15.— 5.50 ( 8.50 19—20 9.— ( 15.— 6,— ( 8.50 21 10.— ( 18.50 6.50 ( 10.50 22—23 10.50 ( 18.50 7,— ( 10.50 24—25 11.50 ( 18.50 7.50 ( 10.50 26 12.— ( 23.— 8.— ( 13.— 27—28 13,— ( 23.— 8.50 ( 13,— 29—30 13.50 ( 23.— 9,— ( 13.— 35 16.— ( 26.50 10.50 ( 15.— 40 18.— ( 30.— 12.— (. 17.— 45 20.50 ( 30.50 13.50 ( 19.50 50 22.50 ( 37.— 15.— ( 2L— 60 27.— ( 45.— 18.— ( 25.50 70 31.50 ( 52.— 21,— ( 29.50 80 36,— ( 59.50 24,— ( 34.— 90 40.50 ( 66.50 27,— ( 38.— 100 45.— ( 73.50 30.— ( 42.00 150 67.50 (110.50 45.— ( 53.— 200 90.— (147.— 60.— ( 84.— 300 135— (220.50 90.— (126.— 400 180.— (285.50 120.— (163.— Za brze ake: II. razred III. razred km Din Din 10 8.50 ( 55.50 5.50 ( 34.— 25 21,— ( 55.50 14.— ( 34,— 50 41.50 ( 55.50 27.50 ( 34.— 75 62,— ( 89.50 41.50 ( 54.50 100 89.50 (110.50 59.50 ( 67.50 200 150.— (206.— ‘ 100.— (126.— 300 210,— (298,— 140.— (176.— 400 262.50 (371.50 175,— (212.— Naročajte OBRTNIŠKI KOLEDAR ki ga je izdalo Obrtniško društvo, Ljubljana Opozarjamo na pestro vsebino, ki svetuje obrtnikom nešteto praktičnih stvari, a zlasti na informativna poročila glede davkov, mojstrskih izpitov in taks. Cena v platno vezan, izvodu 12 Din Naroča se pri: OBRTNIŠKEM DRUŠTVU , LJUBLJANA. Filip Pristali st. V Strnjenih obrtniških vrstah Se je danes odprla velika vrzel. Po težki bolezni je zatisnil svoje trudne oči nad vse spoštovani tovariš g. Filip Pristou st., predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani. (Blagi pokojnik se je rodil v Zagrebu 21. XII. 1878. Oče, rodom iz šiške pri Ljubljani, je bil črkoslikarski mojster, pri katerem je mladi Filip črpal prve nauke v Svojem rokodelskem poklicu. Kot 14-letni mladenič se je podal v širni svet in okušal grenkobe tujine. Prepotoval je v 10. letih vsa važnejša mesta in se vežbal v svojem poklicu. Bil je v praksi v Budimpešti, na Dunaju, v Pragi, Monako-vem in Gradcu. Ko si je pridobil v spretnosti svoje obrti dovolj znanja, je prišel 1. 1902. v Ljubljano, kjer se je osamosvojil takoj na- slednje leto. Pridobitve širne tujine je znal spretno izrabiti in kmalu je zaslovela njegova delavnica po kvaliteti in reelni solidnosti njenega izdelka. Sledeč duhu časa je pokojni vešče izpopolnjeval svoje podjetje ter je pred 10 leti istega razširil s tem, da je v družabništvo pritegnil še sedanjega solastnika tvrdke g. Frana Briclja. Skoro v slehernem večjem kraju naše ožje domovine, da celo daleč v notranjosti države naletimo na njegove izdelke. Danes mimo lahko trdimo, da je bilo njegovo podjetje vodilno v črkoslikarski strdki. Pa tovariš Pristou ni pri tem puščal v ne-mar isvojega javnega udejstvovanja. Številna narodna, kulturna in socialna društva ga štejejo med svoje člane, kjer je gmotno, pa tudi osebno prav rad sodeloval. Filipa 'Pristoua kot priljubljenega sodelavca najdemo v odboru pri Jadranski straži1, v Ciril Metodovi podružnici, v Zvezi rilbarskih •društev, v RAbarškem društvu itd. Kot zaveden nacionalist je bil še član in podpornik številnih narodnih in kulturnih društev. Z dušo in telesom se je pa v poslednjih letih posvetil obrtniškim organizacijam, kjer je kot idealist in nesebičen sodelavec zavzemal odlična in vodilna mesta. Z ustanovitvijo Okrožnega odbora obrtniških izdruženj v Ljubljani je bil pokojnik postavljen za predsednika, katero težko in odgovorno mesto je vodil do svoje obolelosti. Bil je tudi agilen član odbora Obrtniškega društva v Ljubljani in član kuratorija Obrtniškega vajenskega doma v Ljubljani, Dolgo vrsto let je bil marljiv predsednik svojega strokovnega združenja sobo- in črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani. Kakor vsakemu javnemiu delavcu tudi nje--mu ni bila pot gladka v naporih in težnjah Obrtniško društvo v Zgornji šiški Pod okriljem Obrtnega društva v Zg. šiški se je v soboto 26. januarja vršilo predavanje o davčni zakonodaji. Sestanek je otvo-ril tovariš Perko, ki je pozdravil navzočne, zlasti predavatelja zborničnega konzulenta Žagarja, ki je v obširnem predavanju razložil vsa važnejša poglavja finančnega zakona ter važnost prizivov in napovedi. Razložil je, kako je treba utemeljiti pritožbe in prav tako tudi napoved, ki naj bo sestavljena na resni podlagi in verodostojna. Nadalje je opozoril, da je dolžnost vsakega davkoplačevalca, da sodeluje pri odmeri, ker le na ta način se lahko izogne težkim posledicam. Po predavanju so stavili navzočni na predavatelja razna vprašanja, na katera so prejeli temeljita pojasnila. V imenu predsednika Zveze obrtnih društev tovariša Rebeka je pozdravil navzočne g. Iglič ter priporočal društvu, da naj priredi še več takih poučnih predavanj, kar bo le v korist obrtniku, ki bo imel na ta način priliko, da se pouči o vseh perečih vprašanjih. Tovariš Perko je končno poročal, da bo društvo napravilo prošnjo, da se vrši cementi-ranje tehtnic in meril v Gasilskem domu v Zg. šiški. Zaključil je z apelom, naj tovariši, ki še niso člani društva, pristopijo k društvu in tako pomagajo, da bo moglo še bolj delati za napredek obrtništva. naliti kiajcv Za glavnega direktorja Narodne banke je bil imenovan g. Milan St. Protič, dosedanji vršilec dolžnosti glavnega direktorja te banke. Pomladno modno revijo priredi Savez hr-hrvatskih obrtnikov v Zagrebu 21. in 23. t. m. v svrho pospeševanja rokodelske delavnosti. Revija se bo vršila v hotelu »Esplanade«. Novo mestno zastopstvo v Zagrebu ima v svoji sredini 11 obrtnikov. Graditev ceste Zemun—Novi Sad. Po odredbi ministrstva za gradbe bodo v prihodnjih tednih razpisana dela na prvem sektorju projektirane ceste Zemun—Novi Sad. Grad-ba te moderne ceste bo stala blizu 21 in pol milijona dinarjev. V projektu pa sta tudi moderni avtomobilski cesti Zemun—.Subotica in Zemun—Zagreb ter bo postal na ta način Zemun postaja mednarodne avtomobilske ceste, ki bo vodila preko Save po novem mostu v Beograd, od tam pa do Carigrada in Aten. Javna dela v dravski banovini. Na predlog bana dravske banovine se bodo izvršila razna nujna javna dela v znesku 1,300.000 Din. Pred vsem prihajajo v poštev naslednja dela: poprava ceste iz Mednega do Medvod, naprava novega železobetonskega mostu v iSiničici na isti cesti. Dalje se bo izvršila regulacija Save v ljubljanskem in litijskem srezu, regulacija Savinje pri podvinskem jezu in regulacija svojih nesebičnih del. Vendar nihče ni mogel streti delavne volje za zboljšanje prilik svojega obrtniškega stanu, za katerega je živel in tudi umrl. Še na smrtni postelji nii pozabil svoje stanovske organizacije in je v duhu deloval ž njo. Občutna je izguba v stanovskih vrstah s smrtjo spoštovanega tovariša. Pogrešali ga bomo povsod, pogrešala ga bo pa tudi obrtna mladina, ki ji je bil skrben učitelj, dober vzgojitelj in ljubeč oče. V nesebičnem svojem delu, tovariš Pristou, boš žirvel večno. Hvaležni smo Ti za Tvoj trud in žrtve in ohranili Te bomo v trajnem spominu! Drave pod Ptujem. Ta javna dela so odobrena iz kredita, ki je ostal neizrabljen in je bil že lansko leto odobren. Mednarodni letalski kongres v Dubrovniku. V pričetku septembra bo v Dubrovniku kongres mednarodne aeronavtske federacije, na katerem bo zastopanih 33 držav. Tam bodo razpravljali tudi o sprejemu Rusije v to zvezo. Ormož. Mesarski mojster Dogša Jakob je v zimskih mesecih brezplačno oskrboval šolsko kuhinjo narodne šole v Ormožu s potrebnim mesom. Šolsko vodstvo se dobrotniku ubožnih otrok prisrčno zahvaljuje. šoštanj. 25. februarja t. 1. je umrl splošno priljubljeni mizarski mojster g. Ivan Mortl v starosti 71 let. Pokojni je imel dolga leta znano mizarsko delavnico, kriza zadnjih iet pa je tudi njega občutno zadela, tako da je živel zadnji čas v občutnem pomanjkanju. Blag mu spomin. Smrt Franja Gortana. V Berbu pri Pazinu je umrl Franjo Gortan, oče istrskega mučenika Vladimirja Gortana, ki je bil 6. septembra 1929 ustreljen v Puli. Trpljenje Franja Gortana, ki je bilo po sinovi smrti brezmejno, je končala smrt. Visoko odlikovanje Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je bila od maršalata dvora dne 1. t. m. obveščena, da bodo prireditve XV. mednarodnega spomladanskega velesejma od 1. do 11. junija in Ljubljana v jeseni od 5. do 16. septembra t. I. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Da je po najvišji odločitvi prevzel pokroviteljstvo nad prireditvami ljubljanskega velesejma po svojem blagopakojnem očetu naš ljubljeni mladi kralj, dokazuje, kako cenijo najvišji činitelji države vztrajno in vsem ne-prilikam kljubujoče delo te ustanove v pro-cvet in blagor gospodarstva. 3$ tujine Avstrijska vlada prodaja dragocene zgodovinske dokumente. Zaradi finančnih težkoč je avstrijska vlada primorana, da proda razne zgodovinske dokumente. Med ostalimi je prodala te dni v Monakovem znamenito zgodovinsko kroniko iz 6. stoletja za 130.000 šilingov. Nov most med Newyorkom in Brooklynom. 50 let vrši že ogromni most med Manhatta-nom in Brooklynom s svojimi šestimi vozišči svojo nalogo, a sedaj ji ni več kos. Promet je že preveč narasel. Zato so pripravili načrte za nov most, ki bo lahko zadostoval temu in še dosti večjemu prometu. Inženjer Steinmann si ga je zamislil kot dvonadstropni most z 12 vozišči. Zgradili ga bodo iz neke posehno lahke in trdne zlitine aluminija in jekla. Kakšni bodo stroški, si lahko predstavljamo, če zvemo, da so za sedanji most samo za barvanje vsakih šest let izdali 600.000 dolarjev. Zakon o telovadbi je bil te dni sprejet v Nemčiji. Po tem zakonu morajo vsi moški do 35 leta posečati brezplačne državne tečaje za telovadbo. Državna in privatna podjetja morajo vsem tečajnikom dovolliti dopuste pri delu brez vsakršnega odbitka. Kurze vodijo oficirji in se zaradi tega smatra, da predstavljajo gotov način vojnega vežbanja, kajti Nemčija po vojnem dogovoru nima pravice do splošne vojaške dolžnosti. Otroško umetniško tekmo so priredili v Kijevu. Deca iz vse Ukrajine je poslala na to razstavo svoje slikarske izdelke. Tekoči baker. Po Sletnih poskusih je dvema chicaškima raziskovalcema baje uspelo odkriti postopek za spreminjanje bakra v tekočino. V tej obliki se da uporabiti kot barva, ki ne oskidira. Zaloga stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev itd. STAVBNO IN UMET. STEKLARSTVO Avgust Agnola LJUBLJANA, Tyrševa cesta štev, 10 Račun poštne hranilnice 10.940 Telefon 2478 Iz vrst najboljših naših delavcev se je poslovil za vedno veren in spoštovan tovariš, gospod FILIP PRISTOU st. črkoslikarski mojster, predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani, odbornik Obrtniškega društva v Ljubljani itd. Svojega zvestega člana in borca za obrtniške interese spremimo obrtniki v soboto, dne 16. marca 1935, ob %15. uri iz doma žalosti, Hrenova ulica 12, na pokopališče k Sv. Križu. Hvala Tebi tovariš, na Tvojem nesebičnem delu! Ljubljana, dne 14. marca 1935. Obrtniško društvo v Ljubljani. ZDRUŽENJE SOBO-, ČRKOSLIKARJEV, PLESKARJEV IN LIČARJEV V LJUBLJANI naznanja tužno vest svojemu članstvu, da je preminul član in večletni predsednik, gospod Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 16. t. m. ob %3. uri popoldne iz hiše žalosti, Hrenova ulica št. 12, na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu! V Ljubljani, dne 14. marca 1935. Predsedstvo. Pegasti legar se je pojavil v večjih primerih v Moskvi. Rusi grade železniško progo v Mongolijo. Sovjetska vlada je podpisala dogovor z mongolsko narodno republiko glede gradnje železniške proge od meje sovjetske Rusije v dolžini 2.000 km. Gradbene stroške nosi sama sovjetska unija po posebnih dogovorih amortizacije tega dolga. Največje vojaške manevre po vojni namerava izvesti tekom tega leta Francija. Na ma- nevrih bo sodelovalo 18 polkov in 3 motorizirane divizije. Največja pažnja se bo posvečala izvedbi mobilizacije, katera se mora sedaj hitreje izvesti kakor v prejšnjih letih. Pohod na parlament je hotelo prirediti nezaposleno francosko delavstvo, ki pa ga je oborožena policija zavrnila. 120 tisoč oseb bo emigriralo iz Posaarja, a razen tega tudi 5000 Židov. 20.000 zakonov več kakor leta 1933. je bilo sklenjenih lani v Nemčiji. Znani operni pevec Jan Kiepura je težko, obolel in so bili brzojavno povabljeni zdravniki iz Dunaja, da ga pregledajo. Kolesarske tekme Sofija-Bukarest-Beo-grad-Atene-Sofija se bodo vršile letos na predlog Bolgarov. Četrt milijona ljudi je v Ceylonu obolelo od malarije, a nad 10.000 jih je umrlo. Cenjenim čitateljem! Iz tehničnih razlogov je nadaljevanje podlistka: »Zgodovinski razvoj slovenske obrtnosti izostalo. Odgovorni urednik Vladimir Regally. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska »Narodna tiskarna«. — Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani. FILIP PRISTOU st. solastnik tvrdke Pristou & Bricelj Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 16. marca 1935 ob % 3. uri popoldne izpred hiše žalosti, Hrenova ulica št. 12. Obrtništvo bo svojega neumornega javnega delavca ohranilo v hvaležnem spominu. UPRAVA. OKROŽNI ODBOR OBRTNIŠKIH ZDRUŽENJ V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je dne 14. t. m. ob 3. uri zjutraj omahnil sredi dela v prezgodnji grob njegov zaslužni in prvi predsednik, gospod KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE | dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam „SLAVIJA“ jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani sprejema zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za izplačilo denarja ob doživetju gotove starosti in ob smrti in zavarovanje za pogrebne stroške. Posluje po vsej Jugoslaviji — ima svoje hiše v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu. GENERALNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA UL. 12. Telefon 2176 ln 2270.