Stev. 27.
V Mariboru 2. juli^l896.
Tečaj XXX.
Slovenski Gospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in vetja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto 'J jtlil. 50 kr., za pol leta 1 gl<l. BO kr., za četrt leta
®5 kr. — Naročnina se pošilja upraTnl.štvH v tiskarni sv. Cirila, koroške clioe hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebn* naročnine.
Po«amezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na volikem trgu po 6 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat kr., trikrat IS kr.
Slatinske volitve.
Volilci! Dobro vam je že v spominu, s kakim navdušenjem ste dne 20. sept. 1892 prepevali zahvalno pesem po sijajni zmagi pri občinskih volitvah. Takrat sle se otresli prvikrat nemškoliberalnega jarma, ki vas je tlačil, kakor mora; zato toliko veselje. Propadli so Slatinčani in zmagal je verni slovenski kmet.
Veliko zaupanje smo stavili v novi občinski odbor, pa se nismo varali. Novi občinski odbor z županom g. Fr Krtom je vedno izpolnjeval svoje dolžnosti in se vrlo potegoval za težnje in koristi svojih volilcev. Z občinskimi denarji se je prav varčno gospodarilo. Poleg navadnih občinskih in šolskih stroškov se je v kratkem času treh let poravnalo nad dva tisoč zaostalih dolgov, za katere Slatinčani z višjimi občinskimi dokladami niso imeli denarjev. Vrh tega se je v treh letih in 8 mesecih poplačalo kapitala šolskega dolga 4809 gold., med tem, ko je prejšnje liberalno županstvo v celih 16 letih splačalo .komaj 3489 gold. Torej v treh letih in 8 mesecih je g. Krt izplačal 1320 gold. več, kakor poprešnji župani v 16 letih. Pa g. Krt ni povikšal občinskih doklad, ampak jih celo znižal. Prejšnji župan g. Ogrizek, vulgo Ažgan, imel je 1. 1891. 40% obč. doklad, 1. 1892. pa 35%, pa mu niso zadostovale in izposodil si je 600 gold. istega leta; a g. Krt dobro izhaja s 30%, da sedaj celo s 25%, mu ni treba nič na posodo jemati in mu zaleže več, kakor g. J. Ogrizku. Pa g. Krt ve dobro obrniti vsak krajcar; vsi sedanji računi kažejo, kako vestno in varčno se ravna z občinskimi denarji. Kako so pa gospodarili liberalci, naj ti pojasnijo sledeči vzgledi. Pred lanskim je okrajni šolski svet pregledal občinske in šolske račune onih let, ko je bil g. Ažgan župan in načelnik krajnega šolskega sveta, pa je našel, da blizu 2000 gold. šolskih denarjev manjka. Zato sedaj županstvo toži za ta denar. Leta 1888. je občinski odbor v neki seji odločil 1600 gold. za graško hranilnico. Nekaj mesecev pozneje pa toži graška hranilnica krajni šolski svet za denar, kar toliko pomeni, da hranilnica ni prijela onih 1600 gold. Že več ko stokrat je vprašal g. Krt g. Ažgana za ta denar, pa še do danes ni dobil odgovora. Nekemu trgovcu je bil prejšnji liberalni krajni šolski svet dolžen 200 gld. Tega sicer ni tajil, pa iz same nagajivosti mu več let ni hotel izplačati teh 200 gold., se dal tožiti in povzročil je na škodo občine 92 gold. stroškov, dasiravno je bilo za ta dolg v kasi dovolj denarjev. Kaj porečeš, dragi bralec, takemu gospodarstvu? Enako so ravnali z graško hranilnico; vsak krajcar si je morala na škodo občine iztožiti, če ga je hotela imeti. Že leta 1876. si je občina izposodila pri graški hranilnici 8000 gold, pa do-leta 1891. ni izplačala kapitala več nazaj, kakor 202 gold. 83 kr. Da, po resnici, ne samo ta mala svota, ampak ves kapital
bi se bil že zdavno izplačal, ako bi se bilo prej tako varčno in vzorno gospodarilo, kakor se sedaj.
Poleg tega, da sedanji župan vrlo gospodari z občinskimi denarji, se pa tudi vedno ozira na opravičene želje kmečkih volilcev. Dobro vedoč, kaka nesreča bi bila nemška šola za naš revni kraj, se vrlo zoper njo vojskuje vsa leta. Posebno zaslugo si je pa pridobil takrat, ko so hoteli Slatinčani ustanoviti novo občino. Takrat se je župan g. Krt za kmečke volilce na Dunaju potegnil in visoko ministerstvo opozoril, kako krivično se hoče z vami ravnati. Ministerstvo je njemu pritrdilo, in nova občina Slatinčanov je splavala po vodi.
Iz tega je razvidno, da sedanji župan s svojim odborom ni rok križem držal, ampak storil vse, kar hasni in koristi našemu kmetu. Kako požrtovalno in žlahtno srce da ima do slovenskih volilcev, kaže to, da je rajši vse svoje delo na Slatini zgubil, kakor da bi bil zapustil slovensko stranko in se vrnil v liberalni tabor.
Volilci, še nekaj dni in odločiti se vam bo, ali za katoliško slovensko, ali za brezversko nemškutarsko stranko. Upam, da vam ne bo težko odločiti se, komu dati svoj glasv Ti si veren, naroden mož, daj torej svoj glas možem, ki so ti domačini po verskem prepričanju in jeziku, ki s teboj čutijo tvoje gorje in veselje. Ti si varčen kmet, daj torej svoj glas možem, ki so in še bodo varčno gospodarili z denarjem, ki si si ga prislužil z lastnimi žulji. Na to bo treba tembolj paziti sedaj, ko je došlo od višje šolske oblasti povelje, da se ima razširiti šola pri Sv. Križu. Tu potrebujemo zdaj vestnih, varčnih mož, ne pa zapravljivega liberalca, ki sam ne zna dobro gospodariti s svojim premoženjem, ter ne ve, kako težko se prisluži denar. Slatinčani se ti sicer laskajo in te lodijo na svojo stran. Pa veš, kaj hočejo s tem ? S tvojo pomočjo, ako zmagajo, hočejo ti uriniti ono strohnelo in razglobotano nemško šolo, v kateri tiči za te pisan gad — 10.000 gold. vknjiženega dolga mariborske hranilnice. Ako zmagajo s tvojo pomočjo, bodisi, da njih voliš, ali pa doma ostaneš in ne prideš naših volit, bo prvo delo Slatinčanov, da vam vzamejo Slatino in ustanovijo za sebe novo občino. Sedaj smo jim to zaprečili, ker smo imeli moč v svojih rokah. Če pa zgubimo županstvo, kdo se jim bo potem ustavljal? Pa pomisli, kaj se pravi vzeti Slatino in ustanoviti novo občino! Slatina in oni posestniki in obrtniki, ki želijo postati občani nove občine, plačujejo cesarskega davka 5700 gold., torej za 1700 gold. več, kakor Sv. Križ, Tržišče, Rjaveč, Cerovec, Ratanska vas in Negonje, ki skupaj plačujejo samo 4000 gold. Od teh 5700 gold. plačuje letos Slatina z okolico, katera bi imela spadati k novi občini, celih 1425 gold. občinskih doklad. Slatino torej ločili in ustanoviti novo občino, se pravi vam kmetom od Sv. Križa, Rjavca, Negonja, Cerovca, Sečova, Ratanske vasi in Tržišča vsako leto vzeti blizu poltrelji
tisočak, potem pa bode vam za polovico povikšati svoje občinske doklade, ako bodete hoteli oskrbljevati in širiti svoje šole, prehranjevati občinske ubožce in pokrivati vse občinske stroške. To zabraniti vam je moč, ako pridete vsi na volišče, ako nihče ne ostane doma in ako volite poštene, slovenske može. Kmetje, slaba leta so, kakor tožiš, pa ne povzročuj si še sla-bejšeh s tem, da voliš, ali, ker doma ostaneš, da si kriv, da se volijo v občinski odbor zapravljivi, brezverski možje. Vi, kmetje, imate v slatinski občini večino, vam gre torej gospodarstvo v tej obsežni občini. Ne dajte je v roke svojih verskih in narodnih nasprotnikov! Ako imaš zaslužek na Slatini, ne boj se voliti z nami! Saj na Slatini ničesar zastonj ne dobiš, nisi torej zavezan potegniti s Slatinčani. Zavoljo volitve ne boš trpel ni-kake škode, kakor je že pred 4 leti očitno izrekel tedanji deželni glavar grof Wurmbrand. Pridite na volišče vsi; ne boj se zamere, ne izgovarjaj se z delom! Kjer se gre za dobro, krščansko stvar, kakor so gotovo naše volitve, tam se ni bati zamere pri ljudeh. Pa če se je bojiš, boj se zamere svojih poštenih sosedov in potegni ž njimi! Na dan volitve je tvoje najvažniše, najkoristniše in Bogu najdopadlivejše delo, da greš volit krščanske, poštene može. Ne ostani doma, morebiti nam bo ravno tvoj glas potreben in brez njega je zguba. Kaka sramota bi bila za tebe, krščanski, slovenski kmet, ako bi zopet postal suženj in tlačan brezverskega, zapravljivega liberalca! Pridite torej dne 8. in 9. julija vsi na volišče, volite enoglasno le naše može in rešili si bodete zopet svojo versko in narodno čast. In Tisti, ki vodi naša dejanja in nehanja, bo blagoslovil vaš trud in vam podelil zopet sijajno zmago!
I)uh sv. bratov Cirila in Metoda pa Slovenci.
Godu naših slovanskih apostolov se vsikdar veselim, ali vsikdar mi to veselje kalijo misli-žalostinke. Čez 1000 let je že preteklo, odkar sta delovala med nami sv. brata, čez 1000 let nam že sveti luč sv. vere, ki sta nam jo onidva užgala, in vendar duh, ki je nju prešinjal, še ne prešinja nas vseh, njunih častilcev.
Koliko veselje je zavladalo v velikomoravski državi, ko sta došla sv. blagovestnika! Vesel je bil knez Rasti-slav in z njim ves narod, ker je postal sedaj tudi v cerkvenem oziru neodvisen od Nemcev. To je bilo delo kat. cerkve in njunih zvestih sinov, sv. Cirila in Metoda. Ali nehvaležnost je plačilo sveta. Za Rastislavom je zavladal Svetopolk, ki je pa hitro pozabil Metoda, največjega dobrotnika svoje države. Verjel je sovražnim Nemcem in jim izdal vzornega rodoljuba Metoda, s katerim so skozi 2 leti najgrše ravnali. Nesrečni vladar je pretrgal vez, ki je vezala vrlega Rastislava s cerkvijo, sklepal je zveze s svojimi najhujšimi sovražniki, Nemci, v navečjo škodo svoje države in slovanskega naroda. Pa stvar Metodova je zmagala; on sam je bil pohvaljen in poveličan, on, ki je toli pogumno in odločno kot katoliški ško! branil pravice sv. cerkve in slovenskega jezika, da ga ni najti lepšega vzgleda v slovanski zgodovini. Svetopolk je postal nasprotnik cerkve; umrl je on in kmalu za njim tudi prej mogočna velikomoravska država.
Delo sv. bratov je rodilo sto teren sad, delo Sveto-polkovo pa je kmalu propadlo. Sv. brata nam dajata vzgled, kaki rodoljubi bi naj bili, Svetopolk pa nas uči, kaki ne bi smeli biti. Sv. brata sta prinesla v deželo srečo in edinost, Svetopolk pa jo je pahnil v največjo nesrečo in neslogo. O ko bi vsi posnemali naša apostola v njunem pravem katoliškem rodoljubju!
Le en pogled po slovanskem in slovenskem svetu nas dovolj prepriča, da preveč hodimo za Svetopolkom in manj za Metodom. Povsod najdemo dve poglavitni stranki; ena je Metodova, druga Svetopolkova. Tu ka-toliško-slovenski prapor, tam samo čisto slovenski brez vere in brez ozira na vero, brez ljubezni" do naše največje dobrotnice, sv. katoliške cerkve. Duh sv. bratov, duh pravega bogoljubja in rodoljubja izginja izmed nas, nasprotno pa se širi tudi po Slovenskem Svelopolkov duh, duli narodne ošabnosti in nesloge. Kdaj bomo vendar spoznali, da le delovanje po vzgledu in načelih Giril-Metodovih prinese naši domovini srečo in zaželjeno edinost?!
Na predvečer praznika sv. bratov bodo Metodi in Svetopolki žgali kresove njima na čast. Tu se bo zopet pokazala edinost, če tudi različna po duhu in načelih. O da bi ti kresovi že skoraj bili znamenje, da nam vsem tudi v srcu gori enak kres nesebične ljubezni do Boga in domovine, znamenje, da med nami ni več Sve-topolkov, nego sami za časni in večni blagor našega
ljudstva goreči Metodi !	Ciriljev.
--«--
Shod pri Sv. Marjeti niže Ptuja.
Da smo štajarski Slovenci še precej edini in vemo ceniti zasluge svojih zastopnikov, to je zopet lepo pokazal volilski shod pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Sklical ga je deželni poslanec g. dr. Fr. Jurtela na Petrovo. Grom možnarjev in lepe zastave so vabile popoldne volilce v gostllnico g. Tomaža Mikla, znanega domoljuba. Ob 3. uri se začne zborovanje. Mnogoštevilni volilci izvolijo predsednikom g. Jan. Laha, domačega župana, ki da besedo g. poslancu.
G. poslanec omeni najpoprej, da so v zadnjem zasedanju naši poslanci to dosegli, da smejo staviti samostojne predloge v odsekih in deželnem zboru. Toda drugače se skoro ničesar ne da doseči, ker je sedanji volilni red tako krivičen. Le primerjajmo Ptuj-rogaški okraj z Irdningom ali Maravo! Meščanske šole, ki stanejo deželo 48tisoč gld., obe deželni gimnaziji, ki staneta 41tisoč, graška višja realka, gospodarska šola v Grotlen-hoffu ali vinorejska šola v Mariboru, nam Slovencem čista nič ne koristijo. Zastonj se tudi izmetuje na leto okoli 150tisoč za oskrbovalna sprejetišča in graški muzej. Tudi bolnišnice in hiralnice preveč deželo stanejo, isto-tako norišnica.
Nato g. poslanec spregovori o učiteljskem shodu v Gradcu na binkoštni torek. Reče, da je to nehvaležno, da je neki slov list napadel slov. deželne poslance, ki so vedno podpirali učiteljske težnje. Mi Slovenci moramo dobili v deželnem odboru vsaj enega zastopnika! K sklepu je g. poslanec izjavil, da bode prihodnja deželno-zborska večina brž nemško-nacijonalna, ki hodi za Scho-nererjem. Ako se to zgodi, potem se bodo slov. zastopniki morali potegovati za Slovence, pa tudi za milo Avstrijo. Bog nam pomagaj!
Ko je g. poslanec dr. Jurtela svoje poročilo končal in je živahno odobravanje potihnilo, prebrali sta se naslednji dve resoluciji, ki sta se enoglasno in navdušeno vsprejeli. Resoluciji se glasita: I. Na shodu pri Sv. Marjeti niže Ptuja zbrani volilci odobravajo popolnoma izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora šlajar-skega, prepuščajo novoizvoljenim poslancem, da] po svoji izkušnji, oziraje se na potrebe volilcev in vedno uvaževajoč političen položaj, uravnajo svoje postopanje v bodoče in to tudi glede vstopa v deželni zbor. — II. Gospodu deželnemu poslancu dr. Fr. Jurteli izrekajo zbrani volilci javno priznanje in zahvalo za njegovo
patriotično delovanje v pretekli šestletni dobi. Gospod dosedanji deželni poslanec naprošen je tudi za prihodnjo dobo prevzeti mandat.
Ko še je g. poslanec pojasnil tri vprašanja nekega gospoda v popolno zadovoljstvo vseh navzočih, sklenil [ se je shod s trikratnim »živio« na svetlega cesarja. Nato pa se je začela zunaj pod velikansko lipo prosta zabava vrlih ptujskih in ormoških pevcev ter izvrstnih ptujskih čitalniških tamburašev. Veselili smo se po bratovsko, deset duhovnikov, mnogo odličnih Slovencev iz Ptuja in Ormoža, iz domače in sosednih far. Hvala g. Miklu za izborno postrežbo!
-H»--
Cerkvene zadeve.
Dnevi duhovnega veselja v kozjanski dekaniji.
Kdo popiše radost prebivalcev obširne kozjanske dekanije, ki je napolnjevalo vsako srce od sobote, dne 6. junija do petka, dne 19. junija! Imeli smo namreč ta čas v svoji sredi milostnega knezoškofa Mihaela, ki so našim otrokom zakrament sv. birme delili. Kajpada se je vsak hotel pokazati. Rekel bi, da. no se med seboj skušali, kako bi očetu večje veselje naredili, kako bi jih dostojniše sprejeli.
Prišli so višji nadpastir dne 6. junija popoldne čez Poličane v Podčetrtek, kjer je dne 7. junija, v nedeljo bila škofova obiskava in sv. birma. Nasproti so jim šli prečastiti gospod kanonik in dekan kozjanski, .Tanez Bosina, in so mil. kneza z vozom, v katerega so bili ■4 beli konji upreženi, osrečenim Podčetrtčanom pripeljali. Tukaj so jih tržani lepo sprejeli, le nekaj je manjkalo, čast. gosp. župnika Rom-a. Bolezen jih je zadnji čas tako potlačila, da so se morali nemudoma podati v k usmiljenim bratom zdravja iskat. Bog daj, da se kmalu zdravi in okrepčani povrnejo!
Iz Podčetrtka so šli milostni knez v nedeljo popoldne v Olimje. Zbralo se je mnogo ljudstva, da vidi, pozdravi ljubljenega svojega škofa. Slabo vreme motilo je nekoliko njih veselje. — V ponedeljek so se odpeljali prevzvišeni vladika k Sv. Petru na Buče. Farani bučki že dolgo vrsto let niso imeli sv. birme, zato je po vsej fari vladalo nepopisno veselje, in vse mlado in staro je delalo, da tem lepše sprejmejo ljubljenega nadpastirja. Postavili so cele drevorede smrek, slavolokov, ki so bili, kakor tudi cerkev, prepreženi z lepo spletenimi venci.
Z Buč podali so se vladika v Polje, kjer je prav lična cerkev sv. Nikolaja, pred nekoliko leti po neumorni delavnosti blagega župnika vsa prenovljena. V tej fari so delili v sredo zakrament sv. birme. Župnija je sicer majhna, a birmancev bilo je silno veliko. Prišli so bratje Hrvati z onostran Sotle, ker tamkaj niso tako srečni, da bi imeli tako pogosto sv. birmo kot mi. — Od tod šli so v sredo v Št. Peter pod Sv. gorami. In ta se je ta dan prav praznično oblekel. Šentpeterčanom je došla tudi ta redka sreča, da so se milostni knezo-škof pri njih 2 dni mudili. V četrtek so birmovali, v petek, dne 12. junija pa so šli na božjo pot kot zvest Marijin častilec k Materi božji na Svete gore, kamor Slovenci iz Štajarske, Kranjske in tudi Hrvati tako radi zahajajo. V tej sloveči romarski cerkvi so po sv. maši v ganljivem nagovoru razložili, kako je Marijino češčenje vsakemu stanu primerno, kako veliko koristi. Priporočili so sami sebe in verne svoje ovčice Marijinemu varstvu in pristavili prisrčno prošnjo do Marije, naj ostane naša mati v življenju in v smrtni uri, mi pa ji hočemo "biti zvesti otroci do zadnjega vzdihljeja. V St. Petru se jim je poklonila tudi duhovščina zagrebške nadškofije, in
vsi so bili očarani zavoljo ljubeznivosti in prijaznosti milostnega kneza.
Poslovili so se knezoškof od prijaznega Št. Petra v petek popoldne in se napotili v Podsredo. Povsod ob cestah pri križih se je zbiralo verno ljudstvo, proseč nadpastirskega blagoslova. V Podsredi je prav lep križev pot ob potu, ki vodi k romarski cerkvi žalostne Matere božje — stoji 14 kapelic. Milostni knez so si ogledali nekoliko postaj in pohvalili skrb prejšnjega gospoda župnika, Antona Lednika.
V soboto popoldne zapustili so Podsredo in se peljali s štirimi konji v Kozje, k sedežu dekanje. Kozjani, ponosni, da imajo dekanijo, storili so vse mogoče, da prav počastijo nadpastirja. Postavili so tri velikanske slavoloke, ki bi vsakemu mestu čast delali. Prvi je bil postavljen v začetku trga, drugi pred župniščem in tretji pred cerkvijo. Pri prvem slavoloku so pričakovali kneza uradniki, šolska mladina, učiteljstvo, tukajšnji graščak vitez Gossleth in sosedna duhovščina s preč. gosp. kanonikom. Po prisrčnem pozdravu šli smo, moleč sv. rožni venec, v krasno cerkev. Najizbornejše njeno delo je in ostane novi križev pot, ki molilca mora k po-božnosti spodbujati. V Kozjem so na večer pevci zapeli več lepih pesmic, tržani so trg razsvetili, umetalni ogenj povzdigoval je slovesnost in ognjegasci so priredili knezoškofu baklado.	(Dalje prih.)
Primicije letošnjih čč. gg. novomašnikov.
Dne 26. julija: Drofenik Anton v Kostrivnici. — Dne 2. avgusta: Gosak Frančišek v Žičah; Šanda Janko v Makolah; Hohnjec Jože pri Sv. Petru pod Sv. gorami. — Dne 9. avgusta: Fink Jakob v Žičah; Vodošek Jože pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Ocvirk Maksi-miljan v Celju; Srabočan Anton v Celju; Miklič Anton v Dobrepoljah na Kranjskem; Kralje Frančišek v Brežicah; Jančič Janez v Laporju. — Dne 16. avgusta: Kosel Frančišek na Hajdinju; Kovačič Anton pri Sv. Emi; Kranjc Davorin v Majšbergu; Lorbek Janez pri Sv. Lenartu v Slov. goricah j Bohak Frančišek v Poli-čanah; Grobelšek Janez v Žičah. — Dne 23. avgusta: Šrajner Frančišek pri Sv. Križu na Murskem polju; Gomilšek Frančišek pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju; Horvat Friderik pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji.
Mili darovi za družbo vednega češčenja:
Sv. Vid pri Ponikvi 11 fl. 50 kr., Sv. Hema 9 fl. 30 kr., Mala Nedelja 5 fl., Sv. Anton v Slov. gor. 5 fl., Sv. Peter pri Radgoni 10 fl., Sv. Nikolaj pri Ormožu 9 fl. 22 kr., Sv. Kungota na Pohorji 50 fl., Marenberg 6 fl. 20 kr., Sv. Jernej v Radvanji 50 fl., Sv. Marjeta na Pesnici 5 fl., Polenšak 12 fl., Zreče 10 fl., Konjice 84 fl. 3 kr., Kebelj 3 fl., Razbor nad Zid. mostom 5 fl., Sv.
Jakob v Slov. gor. 14 fl. 36 kr.
---
Gospodarske stvari.
XIX. občni zbor društva „Kmetovalec".
Dne 14. junija se je vršil v gostilni g. Ivana Kopriva v Gotovljah XIX. občni zbor društva »Kmetovalec.« Vkljub slabemu vremenu zbralo se je mnogo gostov. G. predsednik, Tone Goršek, otvori zborovanje z običajnim pozdravom, opomni poslušalce, naj pazno poslušajo gg. govornike, ter se spominjal v blagih besedah pokojnega g. Ivana Hausenbichlerja, bivšega častnega uda in nenadomestljivega podpiratelja našega društva. Gosp. Praprotnik, nadučitelj iz Mozirja, nam je potem praktično razkladal in pokazal na nalašč prirejenih uzorcih, kako
pravilno drevje saditi in vzgajati, ter končal svoj pre-zanimivi govor z lepimi besedami Slomšekovimi. Gosp. potovalni učitelj J. Bele pa nam je razkazoval na več načinov zeleno cepljenje trt. Obema gospodoma govornikoma izrekam v imenu društva srčno zahvalo!
Društveni tajnik nam je poročal o delovanju društva. Društvo je imelo preteklo leto eden občni zbor in eno veselico s tombolo in gledališkimi predstavami. Odbor društva je imel tudi 5 odborovih sej in sicer pod št. 26. do 30., v katerih se je posvetovalo in sklepalo o raznih društvenih zadevah.
Iz društvenega vrta se je oddalo okoli 350 dreves, katera so se oddala večinoma udom, tudi prihodnje leto se bodo oddajala. Udov štelo je društvo pred zborovanjem: 9 častnih, 5 ustanovnih, 58 rednih in 95 podpornih, vkup 167 udov. Dohodkov je imelo društvo preteklo leto 139 gld. 82 kr., stroškov pa 78 gld. 98 kr.; v blagajni je še s poprejšnjim ostankom po 17 gld. 94 kr. 79 gld. 48 kr.
Pri volitvi novega odbora so bili v odbor voljeni sledeči gospodje: Tone Goršek predsednikom, Franc Vizovišek namestnikom, Davorin Antloga tajnikom, Ivan Zupane tajnikovim namest. in knjižničarjem, Andrej Antloga denarničarjem, Franc Baš blagajnikovim namest. in nadzornikom društvenega orodja, Dragotin Zagode, Ivan Cilinšek ter Anton Cilinšek za odbornika.
Med in po zborovanju pa nas je kratkočasil zopet naš domači pesnik, g. Franc Vizovišek, ki je deklamoval zopet več svojih pesmij na splošno veselost. — Društvo ima na razpolago tudi več kmetijskega orodja in strojev. V društveni knjižnici pa se dobijo vsakovrstne knjige, katerih šteje društvo nad 300, ter mnogo časnikov.
Tako imajo udje tega društva priliko se zabavati in podučevati v vseh znanostih in napredkih naroda in kmetijstva, le žal, da je še tudi med nami preveč zaspanosti. Vzdramite se vsaj enkrat, dovolj je spanja! Kdor spi, ne vidi in ne sliši nič, kaj se krog njega godi, le v sanjah blodi okrog; tako tudi tukajšnji mračnjaki ne vidijo in ne slišijo nič, kaj se godi krog njih, ali pa vsaj nečejo v svoji trmoglavosti nič videti in slišati.
Tako se je vršil XIX. občni zbor društva »Kmetovalec« v najlepšem redu. Vsem prijateljem in dobrotnikom društva pa izrekam srčno zahvalo, ki so nas uo sedaj tako blago podpirali, ter prosim, da bi tudi zanaprej društvu mili ostali, in kličem že danes: Na veselo svidenje k XX. občnemu zboru. Davorin.
Sejinovi. Dne 4. julija v Vojniku, na Podplatu, pri Sv. Petru pri Cmureku, na Vidmu in v Vuzenici. Dne 6. julija v Mariboru. Dne 8. julija v Oplotnici, pri Sv. Juriju ob Pesnici, na Hajdinju, v Pišecah in na Pristavi.
--4--
Dopisi.
Iz Šaleške doline. (Volitve) za deželni zbor šlajarski se bližajo, in treba bode se poprijeti dela, da ne pride črv na deblo ter s svojim glodanjem nam ne uniči žlahtnega sadu, kateri se nam je ob času cvetja obetal. Vse je nekako postalo tiho, mirno, in nihče se ne gane več od zadnjega dopisa v »Slov. Gospodarju«. Ali je res vse zaspalo ali pa se vse boji v roko vzeti orodje ter pričeti tako potrebno narodno delo ? Treba bi bilo, da bi se sklicali zaupni možje iz cele Šaleške doline (Slovenjgraška dolina bi morala storiti enako) v Velenje ali Šoštanj, da bi se posvetovali, kdo bode volilni mož in kdo naš poslanec, zakaj zgoditi bi se znalo, da bi zopet propadel kandidat, katerega bi »Slovensko društvo« v Mariboru postavilo. Zgodilo se
je to pred šestimi leti, in kakšne neprijetnosti so se prepetile tedaj, še se vsak volilec spominja, ker se je društvo premalo prepričalo o mnenju volilcev. Voljen je bil tedaj č. g. dr. Lipold in ne od društva postavljeni kandidat. Pogovarjal sem se že z večimi možmi te do-doline, in vsi so tega mnenja, da se skliče volilni shod zaupnih mož. Pridjali so mi tudi, da naj bi bil poslanec tak, kateri pozna v resnici težnje in bremena kmečkega stanu in kateri ve iz prakse, kaj je krivo, da kmečki stan tako peša. Želje naše so tudi, da bi bil poslanec v okraju in ne izven okraja, s katerim bi se moglo večkrat kaj posvetovati, kateri za kmečki stan nima kamena na mestu, kjer bi srce moralo biti. Torej na delo, dragi rodoljubi, odločimo se za dan, kdaj se skliče volilni shod, da se posvetujemo o prihodnjem našem kandidatu! — Opomba uredn. »Slov. društvo« se je zadnjič oziralo na mnenje zaupnih mož, toda premalo jih je prišlo; tokrat pa še posebno hoče upoštevati mnenje volilcev. Torej le na delo, vrli možje!
S Pilštanja. (Obč. volitve.) Meseca junija smo imeli pri nas občinske volitve in sicer dne 17. junija odbornikov, a dne 25. junija je bila volitev župana. Vsi smo se bali, kako bode volitev izpadla, zakaj dosedanji vrli župan, g. Matevž Supančič, se je odločno izjavil, da te skrbi na noben način več ne prevzame. Njegova odpoved je bila opravičena, ako se pomisli, | koliko dela in truda se nalaga občinskim predstojnikom, a vrh tega še se jim neprenehoma žuga s kaznijo. Prišlo je do volitve, in vsi odborniki so enoglasno volili g. Matevža Supančiča, kateri je le po dolgem in silnem prigovarjanju od strani g. župnika izjavil, da sprejme izvolitev in samo zato, da bode mogel hudo od občine odvračevati. Hvala Bogu, da imamo na čelo trške občine moža odločnega kristjana, kateremu je sveta vera nad vse in se iste nikdar ne sramuje, je dober Slovenec in ljubi svoj narod; da je skrben za svojo i občino, spričuje njegovo dosedanje delovanje. Cesta na Pilštanj je lepo pozidana brez blata, in drugih naprav lepa vrsta kaže, da je požrtvovalen in da daje tudi iz svojega, samo da občini ne nalaga večjih bremen. Bog nam torej ohrani še dolgo našega župana, g. trgovca in poštarja Matevža Supančiča!
Iz Ptuja. (Dijaški kuhinji) so meseca aprila počenši darovali sledeči p. n. gospodje in slav. društva: Posojilnica v Ptuju 100 gld.; dr. Jurtela, odvetnik v Šmarji, 15 gld.; Ormoška posojilnica 15 gld.; Posojilnica v Gornji Badgoni 10 gld.; Zelenik, profesor in načelnik okr. zastopa v Ptuju, 30 gld.; dr. Brumen, odvetnik v Ptuju, 5 gld.; Al. Bratuša, beneficiat, 2 gld.; Cilenšek, prof. 2 gld.; M. Črnko, župnik v Sevnici, 1 gld.; dr. Horvat, odvetnik v Ptuju, 2 gld.; Oschgan, c. k. notar v Ptuju, 2 gld.; dr. Ploj, odvetnik v Ptuju, 6 gld.; dr. Schiffrer v Ptuju, 4 gld.; J. Sedlaček, tajnik, 1 gld.; Fr. Šalamon, vikarij, 2 gld. Bog plati!
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Vpričo Nj. veličanstva svetlega cesarja je bilo v nedeljo ministersko posvetovanje. Bazgovor je bržčas bil o obnovitvi vojaške postave. Oni dan pa so se cesar odpeljali v Išl, kjer ostanejo osem tednov. — Dunajski mestni zastop je liberalnemu »ljudskemu izobraževalnemu društvu« dal podpore 500 gold., ne več 3200 gold. Zaradi tega liberalni listi hudo zabavljajo. — V Neunkirhenu je pred večimi tedni 3000 delavcev delo ustavilo. Štrajk še vedno traja.
Češko. V nedeljo in ponedeljek so bili v Pragi
zbrani nemško - liberalni veljaki. Tožili so, da njihova stranka sila propada. Bog daj, da kmalu povsod izginejo liberalni nauki! — Budejeviški »Sokol« izleti dne 19. julija v Krumlov, kjer se slavi 251etnica nemške gimnazije. Nemci pa že kličejo policijo na pomoč.
Moravsko. Nova katoliško - narodna stranka je te dni objavila svoj program. Delovati hoče za blagor ljudstva na katoliški podlagi. — V soboto so imeli združeni Staro- in Mladočehi zaupni shod, da se dogovorijo o kandidatih za bodoče deželnozborske volitve.
Štajarsko. V Gradcu so nedavno delo ustavili lončarski pomočniki. Ker so jim plačo zvišali do 20 odstotkov, so zopet začeli delati. — Podpiralna zaloga slovenskih vseučeliščnikov v Gradcu se imenuje »slovanskih« ; vendar pa so se drugi slovanski vseučilišč-niki odpovedali pravici do nje.
Koroško. Okoli 1. oktobra bodo deželnozborske volitve. Slovenci se bodo imeli boriti z združenimi nemškimi liberalci in nacijonalci. — Mil. knezoškof dr. Kahn so na shodu prevaljskega katol. delavskega društva prav lepo gororili o krščanskem delu. — Nemški »bauern-bund« je v nedeljo po nepotrebnem zboroval v slov. Podkloštru. — Celovški župan Neuner si je nedavno hodil po »korajžo« zoper Slovence v dalnji Berolin.
Kranjsko. Ministerski predsednik, groi Badeni, pride na Kranjsko koncem tega meseca. — Deželni zbor se snide prihodnji ponedeljek. Zboroval bode kacih 8 d ni j. — Na Petrovo je svojim volilcem na Trati pri Škofji Loki poročal g. deželni poslanec A. Kalan.
Primorsko. V nedeljo bi imel biti v Št. Petru pri Gorici shod krščanskih delavcev, pa so ga narodnjaki razgnali. Bog ve, čemu le-ti krščanske delavce od sebe pehajo? — Tržaško politično društvo »Edinost« ima prihodnjo nedeljo občni zbor.
Hrvaško. Zagrebška trgovinska in obrtna zbornica je sklenila, da se ne udeleži ogerske razstave. Izvrstno! — Na Reki so te dni prijeli nekega laškega anarhista ali prekucuha. V njegovi prtljagi so našli pet dinamitnih bomb.
Ogersko. Od sv. očeta papeža so te dni dobili škofje navodilo, kako naj skrbijo za krščansko mišljenje in življenje med verniki. Židovske liberalce to navodilo sila v oči bode. Naj jih, toda potrebno je bilo! — Oni dan je v Budapešto prišel razstave obiskat Dunajčan dr. Kronavvetter s 70 socijaldemokrati. Čez mero je hvalil sedanjo ogersko vlado; lahko, ker je bojda bil za to plačan.
Vnanje države.
Rim. Sv. oče so slovesno izročili kardinalski klobuk nadškofoma Hallerju iz Solnograda in Sembratoviču iz Lvova. — Deputacija Malorusov je prišla navlašč v Rim, da se je zahvalila papežu, da so Sembratoviča povišali kardinalom. — Dne 30. junija so izdali papež okrožnico o edinosti sv. cerkve. Pismo se začne z besedami »Satis cognitum«.
Italijansko. Najvišji vojaški svet je nesrečnega generala Baratierija degradiral, vlada pa mu je nakazala primerno pokojnino. Baratieri pojde na južno Tirolsko, v Trident, kjer se je bil narodil. — Crispi, ki je bojda hudo bolan, dobi enkrat za vselej pokojnine 2otisoč lir.
Francosko. Vlada je zaradi procesij na Telovo začela duhovnike preganjati. Naučni minister je namreč izročil kambriškega nadškofa in štiri duhovnike državnemu svetu; drugim duhovnikom pa se je ustavila plača. — Znani goljuf Arton je obsojen na šest let ječe.
Nemško Oni dan je bil v Kielu pri cesarju Viljemu bavarski princ Ludovik, ki je v Moskvi rekel, da so pruski zavezniki, ne podložniki. — Pruski trgovinski minister Berlepsch je odstopil. Namesto njega je postal minister katoličan Brefeld.
Srbsko. Črnogorski knez Nikita je v soboto prvič došel v Beligrad. Bil je prav slovesno vsprejet od kralja Aleksandra in od ljudstva. To kaže, da so si Črnogorci in Srbi dobri prijatelji.
Turško. Sultan se je vendar udal velevlastim, ter hoče dati nekaj svobodščin prebivalcem na Kreti. Dal je tudi sklicati deželni zbor ter imenoval kristijana za guvernerja ali svojega namestnika. Toda miru še na Kreti ni, ker je mnogo takih, ki hočejo, naj Kreta pride pod grškega kralja.
Špansko. Vlada zahteva za vojsko na Kubi 400 milijonov; tudi pošlje tja, kakor smo že omenili, proti jeseni še 60tisoč vojakov. Te dni so na Kubi bili ustaši v manjših bojih premagani. Ustaši hočejo vse uničiti, nameravajo tudi razstreliti glavno mesto Havana.
Za poduk iii kratek čas.
Poročila iz Rima.
(Piše Fr. Kovačič.)
IV. Na italijanski božji poti.
(Dalje.)
V vsakem večjem mestu na Laškem najdeš nemške gostilnice, nemške trgovce, nemške umetnike, nemške popotnike; ni skoro večjega samostana, da bi ne imel kakega nemškega menika. Občudovati moramo nemško podjetnost, še bolj pa to, da se Nemec nikdar ne odtuji svojemu narodu, on ostane Nemec, četudi gre na kraj sveta. Slovenec pa, če le stopi izpred svojega praga, že izgubi svoje perje; slovenski sin gre nekaj časa služit na Nemško ali pa k vojakom, ko pa pride nazaj, že hoče biti trd Nemec. Grdo in nespametno!
Popoldne ob četrti uri je bila zopet procesija. Tokrat so Marijo nesli nazaj v samostansko cerkev. Veselje je bilo zopet nepopisno. Procesijo je poveličevalo zlasti to, da so sedaj štirje škofje v pražnični opravi spremljali Marijino sliko. Ko so jo prinesli v cerkev, je zopet frančiškanski gvardijan nagovoril ljudstvo, naj se zateka k Mariji zlasti v sedanjih žalostnih časih, naj prosi Marijo, da bi varovala sv. cerkev in sv. očeta papeža. Ljudstvo je bilo do solz ganjeno. Potem so vsi štirje škofje vzdignili Marijino podobo in podelili ž njo blagoslov. To je bil najpretresljivejši trenotek v celi slovesnosti. Vse se je vrglo na kolena, tiho je bilo kakor v grobu, le ihtenje se je slišalo tu in tam. Malokatero oko je menda suho ostalo.
A kmalu so zopet zadonele Marijine pesmi z vedno se ponavljajočim odpevom: Viva Maria! Maria viva! Take se je končala ta velikanska cervena narodna svečanost, ki je na vsakega napravila globok utisek. Ko bi ta dan prišli tje gospodje ministri in narodni »zastopniki«, lahko bi se prepričali, kaj ljudstvo misli, kaj želi. Dandanes so Italijani jako razupiti kot neverniki, a ta sodba je večkrat preostra in krivična. Seveda kričači, ki imajo oblast v rokah in ki po časnikih trobijo, so res vrgli vero od sebe, a neizmerna množina ljudstva se drži trdno vere svojih očetov.
Že 25 let si framasoni prizadevajo, da bi zatrli vero v italijanskem narodu; pahnili so veronauk iz šole, vpeljali civilni zakon, vničili samostane, papeža zaprli v Vatikanu kakor jetnika. Vse zastonj! Italijansko ljudstvo neče o teh svojih »prijateljih« ničesar slišati. Bavno ogromni shodi na Marijinih božjih potih so glasni protesti proti sedanjim mogotcem.
Katoliška vera je Italijanu prišla v kri in meso. Res je, italijanski narod ima svoje napake (kateri je brez njih?), a ena najlepših njegovih lastnostij je ne-

omenjeno zaupanje do Marije. Lah je vihrast, nagel, prekolne vse, kar je na nebu in na zemlji, a Madonne nikdar ne pozabi. Ako se mu nesreča zgodi, kliče Ma-donno na pomoč, ako hoče ptujca pozdraviti, reče: »Madonna naj vas blagoslovi!« celo berači prosijo v imenu Marijinem. Po mestih in po deželi vidiš na vsakem oglu sliko Madonnino, po hišah prižigajo luči pred njeno podobo, okoli vrata nosijo moški in ženske svetinje in škapulirje; najljubša molitev je Lahu rožni venec, najljubša pesem Marijina pesem.
Lahom se večkrat obeta žalostna prihodnost, jaz pa smelo trdim: ljudstvo, ki ima toliko zaupanje do Matere božje, ne more propasti. Kes je, dandanes se Lahom hudo godi, da jim se hujše skoro ne more, a prav to bo zbrihtalo italijanski narod. Zavedel se bo in si strgal z vrata sedanje pijavice — framasone. Madonna ne bo zapustila svojega ljudstva.
Krščansko ljudstvo se tudi po Laškem vedno bolj zaveda in spoznava volkove v ovčji obleki. Framasoni in liberalci so vrgli med svet neosnovano trditev, da je krščanstvo nasprotno narodnosti in omiki, kdor hoče biti pravi Italijan in omikan človek, mora vreči krščansko vero proč. Mnogi so jim verovali in na račun tega še si framasoni dandanes polnijo žepe; toda laški narod spoznava sleparje. Kdor odvrže vero, temu je tudi narodnost in «blagor ljudstva« deveta briga; lastni trebuh in žep, to je njegov bog in narod. Italijani spoznavajo, da se narodnost in vera prav lepo strinjata; novejši čas se po Laškem razlega geslo: »Siamo Italiani e Cattolici.« — Italijani smo in katoličani! Slišal sem ljudi, ki so se vračali od Marijine slovesnosti domov, in so klibali prav navdušeno: »Noi siamo cattolici«, mi smo katoličani!
Prav take cerkvene slovesnosti močno pospešujejo versko prepričanje. Samo ta dan je čez deset tisoč ljudi j odneslo najlepše utiske na vse strani in vsi ti bodo v svojem krogu pospeševali slavo Marijino. Opažal sem ljudi pri odhoda. Z vidnim zadovoljstvom so zasedli svoje osle in se vračali vsak na svoj dom. Prav dober utisek je na mene napravilo to, da se ni slišalo po krčmah razbijanje in vpitje. Kajpa da mnogi so se pomudili pri kupici črnega vina — kdo jim bo to zameril ? — A nikogar ni bilo videli, da bi pil smrdljivo žganje, kakor se pri nas godi. Lah v obče trezno živi, hrana mu je največ sočivje, pijača pa voda in vino, ki na Italijanskem obilno rodi in je tudi dobro.
Že pozno zvečer je bilo, ko smo se poslovili od ljubeznivega kraja. Noč je bila mirna in jasna, grobna tišina je vladala povsod, le tu in tam je še slavček drobil svojo večerno pesmico. Peljali smo se na lahkem vozu kraj starih etrurskih grobov. Stari Etruščani mirno spijo v svojih grobovih, rekel sem tovarišu. Bili so pagani, sicer pa omikani bolj kakor prvi Rimljani. Nad njihovimi grobovi se je ta dan razlegalo: Slava Mariji! — Zmagaj, zmagaj krščansko prepričanje in kmalu naj se razlaga tudi nad grobovi gnilega liberalizma in odurnega framasonstva po vsem krščanskem svetu: Slava Mariji!	(Dalje prih.)
Smešnica. Kalehet vprašajo učenca: »Kdo je prvi v katoliški cerkvi? — »Mežnar!« — »Kako pa to?« Učenec odgovori: »Zato, ker on vsako jutro cerkev odpira.«
Razne stvari.
Domače. (Zahvala.) Milostljivi knezoškof Mihael so blagovolili ob priliki birmovanja dne 11. junija t. 1. tukajšnji »cerkveni družbi za zidanje nove farne cerkve«
velikodušno 200 (dvesto) gold. podariti; za kateri velikanski dar podpisani v svojem in v imenu svojih župljanov najsrčnejšo, preponižno hvalo izreka. Rog plati! — Dr. J. Ev. Lipold, župnik pri Sv. Petru pod Sv. gorami.
(Deželna-nižja-gimnazija na Ptuju.) Napoved učencev za 1. razred se vrši dvakrat, in sicer ali dne 15. julija od 10—12. ure, ali pa dne 16. septembra od 10—12. ure. Sprejemna skušnja začenja se vsakokrat ob dveh. V II., III. in IV. razred se bodo sprejemali in upisovali učenci dne 17. septembra od 4—6. ure.
(Na mariborski c. kr. gimnaziji) so letos vsi osmošolci napravili zrelostni izpit ali maturo. Z odliko so napravili gg.: Pschunder Ferdinand, Kociper Ant. in Fasching Janez.
(Vlak iz tira skočil.) Danes teden je mešani vlak na radgonski-ljutomerski progi pri Gornji Radgoni iz tira skočil. Večja nesreča se ni zgodila; vlak je imel le zamude za 6 ur.
(Cesarski namestnik), marki Racquehem, je minolo soboto obiskal Ljutomer ter si ogledal razne urade, tudi slovensko Franc-Jožefovo šolo in »šulver-einsko« šolo. Toliko vemo za gotovo, da je slov. šolo jako pohvalil. Včeraj pa se je namestnik mudil v Celju.
(Petdesetletnica »Mannergesangvereina«) j v Mariboru se je vršila z velikanskim truščem. Vse polno je bilo modriša in »frankfurtskih« zastav. Grozno veliko se je govorilo o nemštvu, prav malo pa o petju in umetnosti. Slovenci pa še živimo!
(Od Pake) se nam piše: Tovarno za aluminij pozida dr. Baier na Paki. — V molitev se priporoča č. g. župnik A. llrek na Polzeli; bil je že previden s sv. zakramenti. — Prih. nedeljo bodo pri tomboli na Paki svirali rečiški tamburaši.
(Zlato sv. mašo) bodo slovesno peli dne 26. julija vlč. g. Jožef Slavič, sekovski in lavantinski duhovni svetovalec in mnogozaslužni župnik pri Sv. Ani na Nemškem. G. zlatomašnik so bili rojeni pri Sv. Križu na Murskem polju. Še na mnoga leta!
(Dopisniku »S Štajerskega«) v 146. št. »SI. Naroda«: Naš dotični članek je naperjen samo zoper sedanji ljudskošolski zakon, kateri je v marsičem pomanjkljiv, kar tudi gg. učitelji priznavajo. Ako kateri g. katehet kje ne spolnjuje svoje dolžnosti, prijavite ga pristojnej oblasti, sicer je Vaše pisarjenje samo obrekovanje, ob enem pa smešna preširnost!
(Ljudski shod) v Ribnici na Pohorju ne bode prihodnjo nedeljo, dne 5. julija, ampak se ondi vrši za gotovo v nedeljo, dne 19. julija. Upati je, da se ga takrat udeleži kar največ volilcev iz marenberškega okraja in iz Št. Lovrenca v Puščavi.
(Ljudski shod) pri Mariji Snežni je vlada prepovedala, ker bojda ni bil pravočasno naznanjen; naznanilo, 25. junija pošti oddano, je še le 27. junija v Radgono došlo. Shod vrši se ondi vsakako in sicer v nedeljo, dne 2. avgusta.
(Slovenska zmagav Peklu priPoličanah.) Dne 24. junija je pri ondotnih občinskih volitvah bilo izvoljenih osem odločnih katoliških odbornikov, med njimi tudi gospod župnik. Zaradi tega grozni jok in stok pri nasprotni liberalni stranki, ki je dozdaj ondi gospodarila, toda samo štiri svojih v odbor spravila. Slava vrlim slov. volilcem!
(Strela je udarila) nedavno v jareninski župniji v neko s slamo krito kočo, v kateri so ravno večerjali, ter je ubila 91etnega fanta Franca Žunko in dva pa omamila.
(Savinja in Dreta) sta močno narasli, pa ne toliko vsled deževanja, kakor pa zaradi solz, ki jih bojda pretakajo Slovenci za nemškonacijonalnim sodnikom Wagnerjem.
(Volilni shod). Dne 5. julija po večernicah bo pri g. Francu Ogrizek pri Sv. Križu shod in zborovanje volilcev slatinske občine. Volilci, pridite v obilnem številu, da se natančneje pomenimo zaradi bližnjih občinskih volitev!
(Svetokriška šola) pri Slatini se je zaprla na 3 tedne zaradi ošpic. To bo slabo uplivalo na slatinsko zdravišče, ker bodo izostajale obitelji z olroki.
(Kopališče.) Zaradi neugodnega vremena je slatinsko zdravišče letos izvanredno slabo obiskovano.
(Skušnja iz štajarske zgodovine) se je na ptujski gimnaziji vršila dne 27. junija, ter sta bila odlikovana za prav dobre odgovore četrtošolca: Urar Adolf iz Ptuja in Leben Alojz od Sv. Marjete niže Ptuja.
(Toča v Rogatcu) dne 24. junija je precej močno zabila mali del Sv. Križa za Sotlo, četrtinko nadžupnije rogaške ob Sotli, župnijo Sv. lloka in sosedne hrvaške župnije.
(Nezgoda.) Padel je dne 24. junija z lestve kake 3 metre globoko na zidan obok g. Fr. Ogrizek, vrloznan domoljub in priljubljen trgovec pri Sv. Križu poleg Sla-sine. Pretresel si je močno možgane. Dr. Riebl je bil brzojavno poklican. Sedaj je že iz nevarnosti in upamo, da v kratkem popolnoma okreva.
(Konja splašila.) Vsled treska sta se plašila dne 24. junija konja in prevrgla voz g. dr. Schuster-a v Rogatcu. G. doktor se je močno poškodoval, nekoliko manje njegov oče in pa kočijaš.
(Huda ura z nalivom) je bila dne 24. jun. v kozjanskem okraju. Popoldne je začelo strašansko grmeti in potem je naletela, kakor grah debela toča, ki pa nobene škode ni pouzročila. Dež pa je lil tako, kakor da bi se bil oblak pretrgal. Na enkrat so začeli potoki vreti z vseh stranij, in narastla Bistrica je mnogo škode napravila. — Na Veterniku kozjanske župnije je pa isti dan toča hudo oklestila vinograde in polje, dne 27. jun. pa zopet nekoliko naletela.
(Dve leti kroglo v glavi.) Pred tednom je umrl v mariborski vojaški bolnišnici vojak Armin pl. Hofmann, ki si je pred dvema letoma sprožil kroglo v leve sence. Po njegovi smrti pa so zdravniki našli ono kroglo blizu desnih senc.
(Osebne vesti.) Dr. Filip Abram, slovenski rojak, svetovalec v pravosodnem minislerstvu, je zopet imenovan dvornim svetovalcem pri najvišjem sodišču. Dr. A. Gerčar, nekdaj predsednik okrožnega sodišča v Celju, pa je postal dvorni svetovalec v pravosodnem ministerstvu.
(Toča) je na kresni dan pobelila vso okolico med Šmihelom in Belimi vodami; potok Libija je v par mi-notah preplavil libijsko polje pod Mozirjem.
(Grozen vihar) je divjal dne 26. junija v Laškem trgu. Deževalo je s tako silo, da je bil hipoma eden del trga preplavljen, vmes pa je treskalo, da še nikdar tako. Škode je za 16tisoč gld.
(Duhovniške spremembe.) Č. g. Fr. Ogrizek, župnik v Crešnjicah, je prevzel tudi skrb za župnijo Frankolovo. — Dne 1. julija je umrl vlč. gosp. Lovro Vošnjak, duhovni svetovalec in župnik v Št. Juriju ob juž. žel., v 66. letu svoje dobe. Pogreb bode jutri ob 10. uri. Č. g. kaplan V. Mikuš pa je postal ondi provizor.
Društvene. (K atol. delavskodruštvovMa-riboru) je dobilo od bi. gospe grofice Nugent krasno zastavo, vredno okoli 200 gld. Slovesno blagoslovljenje zastave se vrši v nedeljo, dne 26. julija.
(Jareninsko bralno društvo) preloži svojo veselico v čast sv. Cirilu in Metodu od dne 5. julija na nedeljo, dne 9. avgusta. To je društvo moralo storiti zaradi nesreč, ki so v zadnjem času župnijo zadele.
(Za veliki koncert v Brežicah) so do dne 29. junija zglasila svoje sodelovanje in udeležbo nastopna
slavna pevska društva, oziroma korporacije: »Pevski zbor hrvaškega trgovskega društva Merkur v Zagrebu«, »Slovensko pevsko društvo v Celju«, korporativno, slavni kvartet »Ilirija« v Ljubljani in slavno akademično društvo »Slovenija« na Dunaju. Uljudno prosimo nadalj-šnjih prijav! — Odbor.
(Katol. bralno društvo pri Sv. Antonu) v Slov. goricah priredi dne 12. julija ob 3. uri popoldne v šoli veselico. Ob tej priliki bode g. Bele predaval o izgoji ameriške trte, zlasti bo zeleno cepljenje razlagal in dejansko razkazoval. Razun tega bo pelje in govori, gledališka igra, potem prosta zabava, pri kateri bo svi-rala godba iz Slovenskih goric.
(Novo društvo.) Dne 28. junija se je v Vitanju ustanovilo »katoliško delavsko podporno društo«. V odboru so sledeči možje: č. g. J. Žičkar, Franc Mlinšek, Martin Slatinek, Fr. Trinkaus, Franc Kovač; namestnika: Anton Jeseničnik in Martin Krajnc. Poslednji šesleri so sami delavci, večinoma iz Rakovca. Društvo utegne sčasoma postati za tamkajšnje razmere jako važno. Poglavitni namen je: podpora oslabelih udov. Bog daj srečo!
(Vojniško društvo »F.dinost«) priredi prih. nedelje popoldne ob 3. veliko ljudsko veselico v gaju »Paradeška« v Vojniku. Vspored: Ob 723. vsprejem gostov pri Vrečku v Arclinu. V gaju nastop celjskega, konjiškega in vojniškega društva. Telovadba celjskega »Sokola«. Bazne zabave. Med posameznimi točkami svira maledolska godba. Vstop je prost.
(Kmetijsko bralno društvo vMajšpeijgu), vsled odloka z dne 9. junija t. 1. potrjeno, bode imelo v nedeljo, dne 5. julija ob štirih popoldne v prostorih g. Janeza Koržeta svoj prvi občni zbor, pri kojem se bodo sprejemali društveniki in vršila volitev društvenega odbora. Po zborovanju bode veselica na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu z godbo in petjem. Peli bodo domači fantje različne umetne pesmi.
(Slovenje-bištriška podružnica) sv. Cirila in Metoda ne bo, kakor je napovedano bilo, obhajala zborovanja v nedeljo, dne 5. julija, ampak pozneje, zavoljo nepričakovanih zaprek.
(Vabilo.) K odborovi seji družbe duhovnikov dne 7. julija (v torek) ob 11. uri predpoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike	predsedništvo.
Iz drugih krajev. (Nunciju Agliardiju) na Dunaju so v soboto svetli cesar slovesno izročili kar-dinalski klobuk. V torek pa se je kardinal Agliardi poslovil od cesarja.
(Presvetla cesarica) se je oni dan odpeljala v Monakovo, kjer ostane kake 4 tedne, potem se pa napoti k presvetlemu cesarju v Išl.
(Velik požar.) Liebigova predilnica v Libercah na Češkem je popolnoma pogorela. Dosedaj se je dognalo, da je zgorela ena delavka in 7 se jih še pogreša.
(Iz maščevanja.) V vasi Szill pri Pečuhu je napadel v noči od dne 29. na 30. junija mlinarski pomočnik gostilničarja Adlerja s sekiro ter ga ubil. Nato je umoril tudi njegovo ženo ter 141etnega sina in llletno hčer. Mlajšim otrokom ni storil nič žalega. Pri sodišču je zločinec izpovedal, da je dovršil zločin radi tega, ker je hranil gostilničar njegovo obleko, dokler ne plača gospodarju dolžnih 5 gld.
(Priporočba.) Zavarovanje vseh vrst pri »Unio catholica«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščejo. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradcu, Badetzky-gasse štv. 1.
T joter-ijn« številke.
Gradec 27. junija 1896: 51, 89, 30, 73, 35
Dunaj » »	56, 31, 58, 47, 69
Služba orgljarjainmežnarja
se takoj odda. Prednost imajo samci.
Cerkveno predstojništvo Brezno.
V Maribor prestavljeni c. Iti-, notni*
Dr. Franc Firbas
vljudno javlja, da uraduje od 1. julija 1.1. naprej v Viktring-hofgasse št. 15 — poprej dr. M. Reiser-jeva pisarna —, od 1. avgusta naprej pa v Vik-tringhofgasse štev. 9. (Priol-ova hiša.)
Na prodaj
iz službenih vzrokov lep vinograd z novo hišo, krasne lege, '/< ure "d državne ceste, Mizo Slov. Bistrice, 7 oralov zemlje, pridelek se dokaže. Cena 2600 gold. Več pove gostilničar Vreg v Slov. Bistrici. 1-3
Kdor želi po zelo nizki ceni
'0§T1LII€0
«_____,
najem prevzeti, naj se oglasi pri Alojzu Kolar u, posestniku v Hrastji želez, postaja Radinci. (Radein).
Mihael Černejšejč,
podobar, zlatar in slikar v Ptuju, Hagplatz iti. f,	2-3
priporočam se zlasti visokoč. duhovščini za vsakovrstna cerkvena dela, bodi-si izdelavo novih altarjev ali prenovljenje starih. Izdelujem tudi božje podobe, kakor tudi slikarska dela pri cerkvah po najnižji ceni. Narisi novih altarjev se pošljejo po naročbi.
Vsem blagovoljnim naročilom vstregel bom hitro, dobro in umetno, ker sem obiskoval tri leta akademijo v Monakovem in jo izvršil. Priporoča me tudi to, da sem domač rojak.
konjXk7
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjajoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr.
Klari konjak, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Kazpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Kencilikt Ht-i-tl, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah (Gonobiz) na Štajerskem. Zatitffii t Gradec: J. Eichler, lekarnar;
Alb. Miiller, drogist. Maribor: Al. Quandest, Gosposka ulica.	7
w
Zganjarija
R. Wieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 22
w
Čislane hišne gospodinje!
Kupujte samo
3—11
prai
«Olzevo kavo.
Zakaj?
Zalo, ker po nji dobi kava prijetno dišavo in lepo zlatoru-javo barvo; zato, ker je po preiskavi cesarskega sovetnika gosp. <lra. Engiinga iz najboljih surovin skrbljivo narejena. — Zato, ker je izdatna. — Zalo, ker je ta kava prijetna in užitna hrana.
Da se pri kupovanju ne motite, L .ij. Hl^ pogledajte vselej točno na ime	Cilj C Uit.
—= Na prodaj je v vseli boljših štacunih. =-
Svinjereja
angleškega plemena.
Makshofen pri Deggendorfu, Bavarsko.
Ustanovljena 1854. Lastnik: A. E.\GELE1V.
Tudi v inozemstvu — v Hamburgu, na na Dunaju in v Budapešti — obdarovana s prvimi darili, prodaja najceneje	G-10
breje svinje, godi»je mijasce. kakor tudi mlajše živali.
•i
Svilnat papir
6-7
v 80 različnih barvah, kakor tudi vse druge za izdelavo umetnih papirnih cvetlic potrebne dele priporoča v naj-veči izbiri in po zelo nizki ceni
Andrej Platzer,
v Mariboru, gosposka ulica št. 3,
trgovina s papirjem, galant. blagom, pisalnim orodjem, šol. potrebščinami, igralnimi kartami, šolskimi in molitvenimi knjigami na debelo in drobno.
0H-
Mova hiša £
z gospodarskim poslopjem in 3 njivami, 15 minot oddaljdno od Maribora, se po ceni proda. Natančneje se poizve pri upravništvu.
V najem
se da, ali pa tudi prostovoljno proda, dobro obiskovana gostilna, primerna tudi za trgovino na Tezni pri Mariboru hištv. 2. Več
se izve tamkaj pri lastniku.	3-3
Sprejmeta se takoj dva
slikarja-,dekoraterja'.
Ponudbe z naznanilom dnevne plače, (mezde) naj se pošiljajo pod naslovom:
Ivan Grosar, akad. slikar v Celji
(Štajersko.)
Op. Slovenci imajo prednost!	2-2
J.
O
z najboljšega kamna in z divami žgano, od zidarjev zelo hvaljeno, se dobi v Jelovcu 20 minot od Makol. Velja 100 klgr. 1 gold. Kedaj se ven daje, se lahko pismeno poizve pri Juriju Černoga v Variši vesi p. Makole.
Razne
uradne pečate
najceneje priskrbi
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
sag ■Ko*
H
m
X-X
Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija
po načinu profesorja Golhe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja
jedino pristna c. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid
.#. 1. ifliiiifiVI/er.
C>la«na »tilogu:
VII/, Stiftgasse 19.
Diiiiaj.
l*otlru/.iil<-u:
I., Graben 10.
Naslov za telegrame: ,,fJn»»iitii#cUineirtler".	4
«g
»X K'«
m m
i.Mi ŠH?
m w
m
MMMMMMMMMMMMM