Partizansko gospodarstvo v okraju Smlednik leta 1944
&
Ta sestavek predstavlja prvi opis partizanskega gospodarstva na tem območju v letu 1944. Zakaj samo v tem ietu? Zato, ker se je organizirana gospodarska dejavnost v rajonu Smiednik začela šele decembra 1943 z ustanovitvijo rajonske gospodarske komisije (RGK). Decembra 1944 pa je na področju rajona Smlednik prenehala vsa politična in go-spodarska dejavnost zaradi poostrene okupatorjeve in domobranske dejavnosti.
Rajon Smlednik (od marca 1944 preimeno-van v okraj Smlednik) je obsegal 25 vasi v se-vernem delu občine Ljubljana Siška in v skraj-nem južnem delu občine Kranj. Trboje, Žerjav-ka, Moše, Dragočajna, Smlednik, Valburga,-Hraše, Zapoge, Dornice, Dobruša, Repnje, Torovo, Verje, Sp. Pirniče, Zg. Pirniče, Zavrh, Vikrče, Tacen, Šmartno^pod Šmarno goro, Povodje, Srednje, Spodnje in Zgornje Ga-meljne ter Skaručno in Vojsko.
PARTIZANSKE AKCIJE
V prvih treh mesecih leta 1944 so partizani intenzivno napadali tovarne na fem območju. Januarja so napadli tovarno Seunig v Tacnu, februarja pa so požgali tovarno Stora v Ga-meljnah. To je bila največja škoda, ki so jo par-, tizani povzročili okupatorju na Gorenjskem. S tem so onemogočiii proizvodnjo še zadnji to-varni v rajonu. Napadi na tovarne, še posebej na Storo, so daleč najpomembnejše akcije te-rencev rajona Smlednik.
Mobilizacija v rajonu Smlednik je potekala od konca januarja do konca marca 1944. Uspeh mobilizacije je bil devetdesetodstoten. Tudi čete, ki so bile takrat na poiožajih, so bile dobro preskrbljene. Vodstvo rajon.a je predvi-devalo, da se bo po mobilizaciji število žensk v odborih OF povečalo, »ker so možje v vojski in bodo bolj dovzetne za organizacijo«. A stanje se tudi v naslednjih mesecih ni izboljšalo, saj je član okrožnega komiteja KPS Škofja Loka po-ročal avgusta 1944, dajestanjevženski orga-nizaciji zanemarjeno.
10. aprila je bil na Šmarni gori miting, ki so ga terenci smledniškega, šentviškega in med-voškega rajona izkoristili za mobilizacijo. Po mitingu in mobilizaciji je bila hajka, s katero so hoteli Nemci očistiti teren partizanov in omo-gočiti nastanek domobranskih postojank. Akcij v počastitev prvega maja se je udeležilo 25 ile-galcev, ki so delovali na tem območju in še 30 domačinov, ilegalcev. Zakurili so 19 kresov, podrli 55 drogov ter odnesli še 500 metrov žice. Kmalu zatem so napadli orožnike in jim
Ustreljeni tald v gozdu pri Smledniku
zaplenili tri pištole, puško in šest koles. Aktiv-nost domobrancev se je povečala v poletnih mesecih leta 1944. Do 30. avgusta je bil okraj Smlednik obkrožen s sovražnimi postojan-kami v Voklem, Vodicah, Smledniku, Šmart-nem in Šentvidu. Domobranci iz postojanke v Smledniku so stalno nadzorovali most čez Savo v Smledniku ter postavljali zasede. Tako so sekali glavni kanal, ki je povezoval okraj Smlednik z okrožjem Škofja Loka. 25. avgusta so ujeli člana okrajne gospodarske komisije. Zaradi njegovega izdajstva so bile v avgustu velike aretacije v šmartnem in Gameljnah, kjer so pozaprli 45 Ijudi.
Politični položaj se je delno izboljšal z na-padi Gorenjskega odreda. Njegova patrulja je
napadla orožniško patruljo \z postojanke v Smledniku pri vasi Hraše. Pri tem je bil ubit nji-hov komandant, štirje orožniki pa ranjeni. Na-padli so tudi valjčni mlin v Gameljnah in orož-niško patruljo iz Vodic. Pogoji za aktivistično delo na Gorenjskem so se ob koncu leta izredno zaostrili, posebno ob cestah in poteh, prehodih, v nižinskih predelih in v okolici mest. Okraj Smlednikje bil skoraj popolnoma odre-zan od okrožja Skofja Loka, ker so bili prehodi čez Savo minirani in zastraženi. Konec leta 1944 je samo na desnem bregu Save, na medvoškem področju, padlo 15 kurirjev in te-rencev, ki so hoteli ponovno vzpostaviti redno zvezo čez Savo prek mostu v Smledniku. Pot-lej so zveze političnega in vojaškega vodstva za Gorenjsko z levim bregom Save prenesli iz krajše, nižinske na daljšo pot pod Karavanka-mi.
PARTIZANSKA GOSPODARSKA DEJAVNOST
Na Gorenjskem je bil razvoj partizanske go-spodarske dejavnosti počasnejši kot drugje na Slovenskem. Nosilke gospodarske dejavnosti so bile gospodarske komisije (GK), ki so j»h za-čeli ustanavljati po 5. decembru 1943. Tudi v rajonu Smlednik je bila GK nosilka načrtnega partizanskega gospodarstva. Okrajna gospo-darska komisija Smlednik je imela julija.1944 11 vaških gospodarskih komisij in dva vaška gospodarska odbora. V teh komisijah in odbor rih je delovalo 52 članov, toda zaradi izdaje je bilo v avgustu 1944 razbitih pet vaških gospo-darskih komisij.
Partizansko gospodarstvo v rajonu Smled-nik je obsegalozbiranje hrane, obleke, obutve, tehničnega materiala in denarja. Vse to so zbi-rali z rekvizicijami (s pomočjo vojske in teren-skih delavcev), s prostovoljnimi prispevki \n nakupom.
Gospodarski položaj v okraju Smlednik se je - konec leta 1944 začel hitro slabšati, ker je bil terencem dostop v vasi zaradi stalnih sovraž-nikovih zased skoraj onemogočen. Da ne bi vskladiščena živila še naprej prihajala v roke sovražniku, jih je vodja okrajne GK dajal teren-cem, ki so hodili na sedež okrožja Škofja Loka.
TEHNIKA
Večino zbranega tehničnega materiaJa (stroji za tisk, radioaparati, papir in pisamiški material) so porabili v okrajni tiskarni, tehniki. Ustanovljena je bila oktobra 1943. Do avgusta 1944 je Tehnika natisnila 10.194 lepakov, ra-dijskih poročil in karikatur, 21.340 parol, 150 pesmaric, 410 časopisov, 120 brošur in 170 »literature«, kotjoimenujejoviri.TaTehnikaje bila tedaj najbolje opremljena na Gorenjsk^m ip se ni mnogo razlikovala od tehnik v Ljiibljani. ¦ Ponašala se je z elektriko in ventilacijb; dv^fna ležiščema, mizo in elektfično pečico. Vgrajene so bile tudi avtomatske varovalke in modra luč, da se pri vhodu ni svetlikalo. Pri delu sta ti-skarniška tehnika uporabljala še pisalni stroj in /očni ter električni ciklostil. Radijska poročila sta pisala na podlagi poročil iz domovine in s tujih bojišč, saj sta imela v tehniki tudi radijski sprejemnik.
Lojz Tršan