-X    29   «•-
Kneginja in roža.
Priobčil Peter Petrovič
nngo je ljudi tudi dandanes, ki imajo lepoto in blagost na licu, a v srcu so zlobni in strupeni.
Tako  je  čitala  kneginja  Helena,  a  ni  imela vere v te besede . . .
Poleg njenega krasnega dvorca  se je razprostiral prelep gaj. V njegovi sredi je dehtela živobajna, milo vonjajoča roža.
Mlada kneginja Helena je vsak dan ostavila bogate svoje dvorane^in šla v gaj na izprehod, da se napije blagega rožnega vonja. Tako dobro ji je bilo vselej, kadar je dihala vase ta poživljajoči vonj.
Rada bi imela ta mladi vabljivi cvet doma. Zato ni inogla nekega dne drugače, nego da je hotela utrgati z rožnega grma najbujnejši cvet.
Komaj pa ga je prijela z nežno in belo roko, jo useka vanjolstrupeni gad, ki je počival pod rožnim grmom, in lepa kneginja je morala mlada umreti . . .