r
n
Največji slovenski dnevnik
Iw 7.<lnii«Mih državah Valja za leto ... S6.00
L
Zrn pol lete.....$3.00
Za Ne« York celo leto - $7.00 Z* inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON CHelsea 3—3878 NO. 86 — fiTEV 86.
Entered u Second Clan Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under Act of Congress of M&r^
TELEFON: CHtlaaa 3—3871
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 12, 1932. — TOREK, 12. APRILA 1932
VOLUME TTTT _
V ANDAH SO ZACELI BRUHATI TRIJE VtuKI VULKANI
BRUHANJE JE V ZVEZI Z MOČNIMI POTRESI; PREBIVALCI V STRAHU BEŽE
Gost pepel je pokril vso okolico. — Iz žrel ognjenikov švigajo visoki ognjeni stebri.—Prebiva'stvu je še dobro v spominu opustošenje, ki ga je povzročil ootres pred dobrimi tremi leti. — Ljudje prenočujejo na prostem, ker preti hišam nevarnost, da se vsak Kip porušijo.
Lindbergh ni izgubil upanja
SANTIAGO. Chile, II. aprila. — Trije vulka-ni v Chile so začeli z vso silo bruhati.
V	velikem pzemlju med Linores, provinca Mau-le, in San Felipe, provinca Aconcaugua, se prebivalstvo strahoma ozira na vulkana Tinguiririca in Quisapu, dočim je začel istočasno bruhati na argentinski meji vulkan Cordillerai.
Silne eksplozije, spremljane od ognjenih plamenov so povzročile med prebivalstvom vasi Talca, Curio, Rancagua in Quillota strahovito paniko.
Ljudje so namreč še prav dobro spominjajo vulkanskega izbruha in strašnega potresa v Talci, ki se je pojavil dne I. decembra leta 1928.
Pol resne sunke spremlja podzemno grmenje, iz žrel vulkanov pa švigajo visoki ognjeni stebri in o-svetljujemo temno noč.
V	Quilloti prenočujejo ljudje na prostem, ker se boje, da se jim bodo vsak hip podrle stanovanjske hiše.
Iz opazovalnice iz E1 Salto javljajo, da je začelo v soboto popoldne v vulkanih grmeti. Istočasno so se pojavili tudi močni potresni sunki.
Strokovnjaki so mnenja, da je delovanje treh vulkanov posledica izbruha vulkana Llaima, ki neprestano bruha že izza aprila meseca leta 1927.
V	svrho opazovanja vulkanske delarvnosti je poslala vlada proti pozorišču posebno ekspedicijo, ki je opremljena z avtomobili, konji in letali.
Clan te ekspedici je -se je danes vrnil sem ter sporočil, da je ozemlje v qkrožju več milj pokrito več čevljev visoko s pepelom.
Poljedelci so spravili črede v hleve, ker pada neprestano dež, pomešan s pepelom in žveplom.
Središče vulkanske delavnosti tvori vulkan Tinguiririca, ki je štirinajst tisoč čevljev visok ter se nahaja v provinci Colchagua.
BUENOS AIRES, Argentina, 1. aprila. — Vulkanski pepel, podoben drobnemu snegu, je pokril preko noči vse strehe in ceste. V zraku je toliko pepela, da je videti solnce kot veliko sivkasto kroglo.
Prebivalstvo mesta Mendoza, ki leži med Buenos Aires in vulkanskim ozemljem, je občutilo močne potresne sunke.
Ce je izgubilo kaj ljudi življenje, se dosedaj še ni dalo dognati. V Buenos Aires in. Montevideo je padlo v teku dveh ur par polcev pepela. Buenos Aires je oddaljen petsto milj od Montevidea ter leži sto milfvzhodno od vulkanskega ozemlja.
Časopisje zatrjuje, da pepel ni nobeno znamenje resnične nevarnosti, dasi povzroča dosti neprijetnosti. Pepel se oprijema oblek, povzroča očesne bolečine in prodira v stanovanje. Meteorologi so izračunali, da je padlo več tisoč ton pepela.
Po raznih argentinskih mestih so morali prižgati na ulicah svetilke, ker je pepel solnce skoro popolnoma zatemnel.
Promet na ulicah je zelo oviran, in se je zadnje dni zgodilo že dosti avtomobilskih nesreč.
Promet na železnicah je nereden, ker se vlaki le počasi pomikajo naprej.
HOOVERJU __NIZA PLAČO
Rekel je, do je zadovo ljen s plačo $1 na leto. Gospodarska konferenca v Beli hiši.
Washington, D. C., 11. aprila. Predsednik lloover s«' je ponudil, da spr»\jiiie predsedniške plače na leto.
Senatorji, ki so m- udeležili «l«»1 -ge »ros po« | ;i rs k«* konference v I »«*1 i hiši no izjavili, da je Hoover zadovoljen z vsako plačo, ki mu jo določi kongres.
Načelnik gospoda pdtega odbora senator MelVnITie pa je pojasnit predsedniku, da je protipo-stavno. da bi kongres znižal predsednikovo plačo ter mu je svetoval, da si naj predsednik sani določi svojo plačo.
Iver predsednik Združenih držav dobiva £7."».(HM) na leto. je rekel Hoover, da je zadovoljen, ako se mu plača zniža za $74,5>f>;> in da dobi samo $1 letne plače.
PRISELJEVANJE ZELO PADA
Letos bo komaj 30,000 priseljencev.— Najnižje število od leta 1831. — Mnogo jih cdpotuje iz dežele.
RAZPUŠČEN BEOGRADSKI MESTNI SVET
BeogTad, Jugoslavija, 11. aprila. — Vsi od kraljevega ukaza je bil razpuščen beogradski mestni Kvet. katerega bo nadomestil župan in dva namestnika. I/, ukaza ni razvidno, zakaj je kralj razpustil mestni svet.
Vseučilišče, ki je bilo zaradi dijaških nemirov zaprto 1. aprila, ostane na kraljevo odredbo Si* zaprto do "20. aprila.
ATENTAT NA BANČNEGA PREDSEDNIKA
Berlin, Nemčija, 11. aprila. — Ko je čakal na železniški postaji da bi se odpeljaI v Hazel, >ta dva napadalca dr. Hex Uosen in Werner Kertseher strehjala na predsednika nemške državne banke in bivšega nemškega kanelerja dr. I Tans Lutlierja. Luther ni bil ranjen. toda ena krogla se je zarila v peto nekega železniškega čuvaja.
Dr. Uosen in Kertseher sta se mirno izročila polieiji in priznala, da sta hotela ustreliti bančnega predsednilka zaradi njegovega delovanja, kot bančni predsednik.
Dr. Lutlier. ki je ravno hotel stopiti v vlak z nemško delegacijo, ki se bo udeležila se<;e banke za mednarodno poravnavo v Ha-zelu. je ostal popolnoma miren. Koi.jp videl, da s-fa oba napadalca v rokah polieijr. je stopil v vlak. ki je ob .času odpeljal.
Rosen in Kertseher vta se pred nekaj meseci pritoževala, da dr. Lutlier izdaja napačna poročila o finančnem stanju ter sta ga dol-žila goljufije. Sodišče ni hotelo pričeti kazenskega postopanja proti njima.
Dr. Rosen in Kertseher sta poznana gospodar-kn izvedenca in priobčujeta v časopisih tozadevne ela nke.
Washington, D. C., 11. aprila.1 Priseljevanje tujcev tekom fk^kaletiga leta. ki traja od .'J<>. junija mi do junija l!»:iL\ je tako nazadovalo, da bo koneem fiskalnega leta. ako ostane še zadnje tri mesece na razmeroma isti višini, znašalo število novih ua-sel jenee v komaj .'51 ),.">! HI. To bo najnižje število v mnogih letih.
Število priseljnih tujcev trkom r,sin ill meseeev je /naša lo !>:£;> v primeri z	priseljenci v
isti dobi lanskega leta.
Celo huisko fiskalno let o s<* je naselilo v Združenih državah !»7.Pi!l oseb. Ako bo letošnje leto do 3(1. (junija kazalo isto padanje, kot dosedaj. bo prišlo v tem letu v deželo samo 30.44(> oseb.	j
Zapiske o priseljevanju je treba odpreti ti o leta 1K31. da najdemo manjše število priseljencev kot letos. Leta 1 fvi 1 ise je naselilo 22.(i.13 tujcev, naslednjega leta pa že G0.482, katerega število letošnje leto ne more prekositi.
Kako zelo se je skrčilo priseljevanje. se najboljše razvidi, ako pomislimo, da je prišlo leta 1D30 v deželo 241.700 novih naseljencev.
Višek je doseglo naseljevanje leta 1!»14. ko je prišlo v deželo 1.21 .s,4s0 naseljencev.
Nasproti priseljevanju pa stalilo naraščajo deportacije. Leta lf>31 je bilo deportiranih 11.235 tuieev. letos pa 12.27(>.
Mnogo ljudi pa tudi prostovoljno odpotuje iz dežele v druge dr-j žave za stalno.bivanje. Temu je v j prvi vrsti kriva nezaposlenost v Združenih držaah.
DVA UBITA PRI
GRŠKIH VOLITVAH
Pirej, Grška, 11. aprila. — Pri mestnih volitvah sta bili v spopadih med republikanci in rojalisti ubiti dve osebi, dve pa ranjeni.
BOLJŠEVIKI POBIJAJO
KOREJCE
__________________j
Na sovjetski meji je bilo ustreljenih dvajset Ko rejcev. —Skušali so pre koračiti rusko mejo.
Tokio, Japonska, 11. aprila. — Poročevalec za japonski list 'Nippon Denrpo poroča iz Cjentao v Mandžuriji, da so sovjetiski vojaki ustrelili dvat.iset Korejcev na korejsko-sibirski meji. ker so hoteli iti preko meje v rusko ozeui-lj".
Poročevalce tudi pravi, da se nahajajo oli korejski meji sovjetske straže.
Šanghaj, Kitajska, 11. aprila. Roparstvo zapadno o<l Šanghaja v smeri proti jezeru Taihn se je tako razširilo, da je v teh krajih trgovina popolnoma zastala.
Zadnje dni so roparji napravMil več zelo drznih napa<lnv in so o*l-, ne^li raznefn hla«a v vrednosti ifcloO.fm Oblasti so brez vsake moči proti roparjem. Roparji so tudi odvedli štirideset odraslih oseb m otrofc v svrho odkupnine. J
Trjrovci pravijo, da imajo ro-j parji svoj glavni stan v bližini je-! zera Taihu. ki se nahaja 70 milj zapadno od Šanghaja.
PREROKOVANJE N0RR1SA SE JE URESNIČILO
Leta 1917 je glasoval proti predlogi, da se Združene države vmešajo v vojno. — Svaril je senat pred dolgovi.
Washington, D. C., 11 aprila. V dolgoletni politični karijeri senatorja *X or risa iz Nebraske je ena točka, o kateri zelo malokdaj govori v javnosti.
To je bilo v oni viharni seji 4. aprila 1 !*17. ko ije senator Norris glasoval proti resoluciji, da bi šle Združene države v vojno in sedaj je še edini .senator, ki je glasoval proti vojni.
Senator Norris nikakor ne mara. da bi bilo to pohabljeno, kajti še sedaj je tega vesel in je prepričan. da je bilo to njegovo najboljše delo, k:ir g;i je izvršil v politiki.
Pred nekaj dnevi, ko je bila v senatu debata o izboljšanju vladnega gospodarstva, -e ni mogel premagati, da bi spomnil zbornico na ta dogodek. Norris je rekel svojim kolegom, dn je zelo težko urediti in omejiti državne izdatke. kajti sedanji ogromni izdatki so posledica ameriške udeležbe v svetovni vo»"ni.
—• Jaz sem edini v tej zbornici, — je rekel Norris, — ki sem glasoval proti napovedi vojne in od te vojne so prišli velikanski iizdat-ki. ki so natančno določeni.
—	Ne vem, kako bi mogli zmanjšati te izdatke. Najeli smo muzikanta in zdaj ga moramo plačati. kot <smo se ž njim pogodili.
V senatu je mogoče še nekaj senatorjev. ki so leta 1 HI7 glasovali za napoved vojne, pa se ni nobeden oglasil na Norrisovo pripombo.
Med drugim je tudi Norris leta 1!>17 rekel :
—	Nakopičili bomo dolga in naši potomei. ki bodo -prišli za nami. ga bodo morali plačati. Milijoni nerojenih bodo krivili svoje hrbte v jarmu, da bodo plačali strašni korak, katerega hočemo sedaj napraviti.
— Vem. da ni v moji moči. da bi ustavil ta korak. Pripravljen sem dati svoje žrvljenje. ako bi mogel preprečiti, da ta resolucija ne bi ■bila sprejeta.
—	Ako sprejmemo to resolucijo. potem bomo vrgli Ameriko v zapletIjaje. ki ne bmlo končani z vojno, temveč bodo živeli in bodo prinesli težke posledice še na več generacij, ki sedaj še niso rojene.
Ali so to preroške besede *
JOHN F. CONDON JE IGRAL
VLOGO POSREDOVALCA
— Lindbergh bo v doglednem času dobil svojega otroka nazaj. — je izjavil sivolasi dr. John F. Condon, ki je igral vlogo posredovalca med dozde\ -nimi odvajalci in polkovnikom Lindberghom. Condon je tudi izročil zastopniku odvajalcev odkupnino v znesku $50,000.
Z odvajalci je stopil v Ntik potom oglasov, kat»*re je podpisoval z imenom 'Vlafsie*.
Prejšnji teden se je Condon vestal na nekem pokopališču v I lironxu z nekim človekom, kate-| rega ije opisal kot +"» let starega I visokega in plavolasega Nemca ali Skandina vca. Neznanec mu je dal šop otrokovih las in košček nje-t go ve obleke, kar je potrdilo Lind-: h. 'rgha v domnevi, tla ima opravka pravimi ljudmi.
Pri drugem sestanku je izročil dr. Condon naznajicu petdeset tisoč dolarjev, in slednji mu je rekel. da bo dobil otroka naslednjega dne na neki jahti ob pomplu na Martha's Vineyard.
Lindbergh se je v spremstvu Condona in svojega odvetnika podal na označeni prostor, p,, ni dobil i>ičt*sar.
Takoij nato je objavil številke bankovcev, ki so bili izročeni odvaja let'm. | Rečeno je bilo. da,so se odva-| jalei najbrž premislili in bodo zahtevali plačilo v zlatu.
Včeraj je prišla v neko trgovino v Greenwich. Conn., neka ženska ter hotela
NIKOLAJ SE NOČE VKL0NITI SVOJEMU BRATU
Princ Nikolaj se noče odpovedati ženi. — Dospel je z aeroplanom iz Pariza. — Prigovarjanje ni izdalo.
Bukarešta, Romunska, 11. aprila. —^Nova napetost je prišla v razburkano življenje romunske kraljeve rodovine, ko se je brat kralja Karola, 28 let stari pri ne. Nikolaj trdovratno uprl. da bi se odpovedal svoji ženi Luči: i l>e-letj. VnIihI tega ostane njegova poroka v novembru na i-tem stališču kot prej. namreč v očeh romunskega najvišjega stališča, kot da je n«' bi bilo.
Nič še ni znanega, ako je princ
Nikolaj izgubil vse svoje pravice plačati 7. dvajset-j kot romunski princ. Mnogokrat
bankovcem. -Previdnii
| dolarskim
tr
opazil na nj« jo je malo prej čital v seznamu. Ženska, videč, da je vzbudila sum, je brez sledil pobegnila.
Na čem temelji dr. Condon svo-
) je bilo to že poročano. da vedno govec si je bankovec ogledal ter | zopet zanikano iu vedno s pri-»azil na njem isto številko kot pombo, da je dal krakj Karol svojemu bratu še več časa. da >e premisli .
Velika napetost je vladala med narodom, ko je princ Nikolaj pred
jo izjavo, vkratkem povedati.
da bo dobri Lindbergh otroka nazaj, ni hotel
NIKOLAJ JE V BUKAREŠTI
Bukarešta, Romunska, 10. apr. Princ Nikolaj, ki si je nakopal jezo svmjega brata, kralja Karola, ker je poročil navadno meščanko, je z aeroplanom prispel v Bukarešto in ga je v imenu kralja pozdravil poveljnik letališča. Oba sta se takoj odpeljala v kraljevo palačo.
Za javarvost je bil povratek prin-
nekaj tedni s svojo ženo odpotoval iz Bukarešte v Francijo. Kralj , Karol ga je zopet povabil, da se vrne in razgovori ž njim glede j>o« roke. In v soboto se je pripenja 1 z aeroplanom.
Medtem ko s«' je princ nahajal v plači, je kralj Karol predsedoval ministrskemu svetu. Sredi seje je ministrski predsednik Jorga z notranjim ministrom Argo Toia-
nit šel v kraljevo palačo, «.la s*» pogaja z .Nikolajem. Po dolgom pogajanju sta se vrnila, ne da bi j bila kaj dosegla. Kot s«' je izvedelo. je princ odločno odklonil . vsak kontpromis, ki bi imel za po-
ea veliko presenečenje, ne pa za j vlado in kraljevi dvor. Sklenjeno' 8|ei,ie0 odpoved uvoji ženi. |je bilo. da se sestane ministrski i Z druge strani pa je zopet
ŽUPAN SE JE ODPOVEDAL SOCIJALIZMU
Racine, Wis., 11. aprila. — Socialistični župan Viljem Svoboda je naznanil svoj odstop od so-eijalistične stranke.
Pravi, da je izgubil potrpljenje z diktatorsko politiko, katero
vodi socijaiistična stranka v državi. Tiekel ije, d.i je odstopil, ker so ga milwauSki soeijalixti prisilili. da je vetiral nekaj krajevnih sklepov proti svoji volji.
Karačite mm na T.iu Naroda" — ■ajreiji ilmnskl dccvnlk v Zdr«-tenth driarat
svet in bo pri njegovi seji tudi navzoč princ Nikolaj, ki bo moral izjaviti, ali se odpove svoji ženi. ali pa vsem pravicam romunskega princa.
pri-
MANJ PARNIKOV
NA ATLANTIKU
London, Anglija, 11. aprila. — Zastopniki angleških, francoskih, nemških in ameriških parobrod-nih družb so sklenili, da bodo več ^»arnikov vzeli iz prevozne službe v severnem Atlantiku.
Parobrodne družbe so pred i kratkim zntžale eeno voznim list-| kom in skušajo sedaj znižati stroške. Določili bodo tudi natančni vozni red. da bo znižana konkurenca med družbami.
Hambnurg, Nemčija, 11. aprila. Po izadnjih poročilih stoji v nemških pristaniščih 32 odstotkov vseli nemških laditj. V raznih pristaniščih je 418 parnikov s skupno tonažo 1,190,000 ton.
šlo poročilo, da kralj Karol ni hotel vzeti svojemu bratu pravic, ki pripadajo kraljevemu princu, tira d no je bilo nazjianjenn. tla je prišel princ Nikolaj v Bukarešto na kratek obi^k. Splošno se domneva. da bo Nikolaj v nekal dneh od potoval v Pariz, kjer ja pustil svojo žono.
PIJ VINO IN PIVO
, Chicago, IU. 11. aprila. — Ag. Petschauer. ki je obhajala svoj stoti rojstni dan, je dala naslednja navcxlilji za dolgo življenje:
—	Pij vino in pivo, če ga moreS
dobiti.
—	Jej mnogo mesa, kislega ze* i 1 ja in krompirja.
—	Pij dve ali tri skdelice močne kave na dan; prideni pa mnogo sladkorja in smetane.
*OLA0 WAS O DA"
Glas Naroda"
Dopisi,
ILOTKNIO rCBLIUDNQ COMPARI .(A OerpdftttOB)
L
of th* oorporttkn
■muh d Manhattan
"GLAS hlKODI" (f«tM •» tka rttpU)
oC above officers: New Tark City. N. T.
Dtj Kzcept Sunday* and Holidays
leto valja llet ca Ameriko. Za New York u celo leto $7.09
-----$6.00 Za prt let«----------$3.50
to yoi leu-----$J.ou ! z« inozemstvo m celo «eto_$74»
»a četrt leto_________tl-SO U Za pol lete_______________$330
__•uhaerlption Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
se ne pnoMnjejo. Oenar na) se blagovoli posUjatt po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, da m nam tudi prej in Je btvallftte assnant, da Hitreje najdemo naslovnika.
-OLAl NAftODA", 21« W. 18th Street. New Tevfe. N X.
CBeisea Z—2S7S
INDUSTRIJA IN BODOČA VOJNA
■— Francoski vojaški in ^os|M><lnrski izvedene*' piše: 1 evi za topove in (»klopne ploš<*-e je mogoče iz«le-lovati z istimi parnimi kladivi in liidravlif-nimi stiskalnicami, kakor ladijske vijake in parne kotle.
Hojttc kulj<* ji* inot;«N «' izdelovati v istih ladjedelnicah kot oceanske parnike, in v slučaju potrebe je mogoče v •«'-Verjetno kraikem času izpiemeniti vsak jn*ek<Ki<*eaie ki parili k v bojno lati jo.
Z malimi preuredluiiiii j«* mogoče izpremeniti tovarne, v katerih izdelujejo pisaliH- in računske stroje, v tovarne za izdelovanje strojnih pušk.
Isto je tudi jjlede munieije. Iz premogovne smole pridobiva kemična industrija phenol, kresol in tuluol. Te sestavine je mogoče uporabili v lekarniške svrhe ali pa za izdelovanje razntrel ji v. 1/. nekaterih tovarni, ki so potrebne iz izdelovanje barv, je mo^oč«- izdelovati strupene pline.
Oluloza služi z izdelovanje umetne svile in papirja ter za izdelovanje brezdimne^a smodnika.
Iz glicerina je mogoče delati milo in dinamit, iz klora klorovo vodo za hišne gospodinje in strašen plin JY»s-gen; iz hroma fotografske plošče in pline, ki povzročajo bolzenje.
V industrijalnem produkcijskem aparatu je grozovita vojna sila, ki je temvečja. ako so v deželi potrebne surovine na razpolgo.
Ako ima dežela potrebne tovarne in potreben material, se ji ni treba bati sosede, ki ima dvajset milijonov več prebivalcev.
liazorožitev, ki bi onemogočila vojno, bi morala stre-miti po uničenju sredstev, ki omogočajo industrijalno vojno produkcijo.
Zahtevati uničenje industrij je pa nesmisel.
Razorožitvene keiiference bi imele uspeh le v slufa-ju, če bi imelo delavsko gibanje politično in gospodarsko moč v deželah, ki pridejo vpoštev.
PASI V AMERIKI
Frank Čepirlo, v Clevelamlu je iznašel najmodernejši ^mikrometer", kar jih j«* «lan«-s na trgu. Je to njegova iznajdba in. produki-i-ja že v teku. Mikrmiieter — tako se imenuje lUera k katero je mogoče /meriti še tako t«nek predmet — izdeluje Cliepirlo Ma-nufact urLng Co. Posebnost lega mikrometra je, da j«» opremljen z indikatorjem, ki natančno pove debelost predmeta, ki se ga meri.
Mr. t'epirlo pravi, tla v Ameriki H4* takih m okrom«4 rov sploh n«' izdeluj«-. !Vli»bnf >n ikron»«*tre si-eer izdelujejo v iN etru" i j i, toda stanejo $7~».U00, dočim njegov izdelek ne stane Ver kot <m! $10.0(1 do $12.100. Novemu podjetju se torej <«be"tu lepa I)im|(m'wsU
—	V Clevelamlu preen Inula Marija Hočevar, rojena Jeroejčič po dornaN*«« 1*1«" ar. Zapušča sopro-ga, Kina in tri hčere. Pokojnica je »bila «e«tra pokojna France« Vesel. Doma je bila i q, vasi Za gradeč-Fužina pri Zatični na Dolenjskem, kjer zapulča brata.
—	Umrl v Olevelandu Ijouis Grandcrvec, star 71 let doma iz vatli {Straža, župnija Trebnje. Poje bolehal 'le nekaj dni. V
je bival nad 30 let. V sestro, tu-
kaj ipu soprogo Heleno, doma iz Prttserja. liil je oče »tirim sinovom iu e>ni hčeri iz 'prejšnjega zakona n.i«*gov«' /.«'iit'.
—	2. aprila je bil pri prehod« želcv.niške proge ko se je vračal od dela, ubit- od tovor. vlaka rojak Ignac, Zupančič. Pokojni je bil za-pollen pri Dona hue-Xt ration Co. v Itay View. Wk, kot oskrbnik žitni« ■vnpeiijače. Ko se jo v temi vračal preko tra«"nie domov, ni o-f»aizli prihajajočega vlaka, ki ga j«* zaklel in <lo .smrti .povozil. Pokojni. ki o«* brl star 44 let. zapuš-ča žalujočo ženo .ui dva otroka. Doma je bil nekje iz Dolenjskega.
—	23. marea je na domu svojega sina Frank Jenkota- preminul T.VIertni rojak Josip Jenko. Doma je bil iz Zgornjega Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem ter je prišel v Ameriko -pred nekako 30 leti. V Milwaukee je iz E)ly, Minn. preselM pred 5 leti. Pokopan je bil na Arlington pokopali š«"e.
—	28. marca je umrla v Milwaukee v fitarosti 70 let rojakinja Katarina Kušljan, teta poznanega Mr. Ignac Kušljana. Dem« je bHa iz Dolenjskega ter je 4>mk v Ameriki fctiau >8 let. ' \
New York, N. Y.
V nedeljo siho na-Osmi dožive-li neko posehnoNt. Xaš rojak Charles "Eskimo"' Planinšek rras je s svojim predavanjem popeljal dale«'- na sneženi sever. Pokazal nam je več slik. katere je sam nci-pravil v krajih ve«"nega snega.
Sliki' nam jo posamezno razlagal in nam poleg tega povedal še več drugih zanimivih utvari o Kskimih in življenju na visokem severu.
S seboj jo imel pri pre«lavanju tudi lu-erko lin sina. ki sta oba najprej zajiela vsak p«» «mio angleško pes«'in.
Pripovedoval nam je. da Kski-mi stalno polu jejo in niso nikdar «loI<ro na ist«'m in^stn. Preživljajo ne s surovim mesom severnega jelena. severnega medveda, mroža in morskega |>sa. ftgnja ne poznajo. Xjih edina hrana j<* surovo meso. Kožo utiite živali rabijo za obleko in od«*jo. Stanujejo v sneženih k«H«ah. toda mraza tam «"-!<»-vek m« «>br-nti tako kot v južnejših krajih, ker j«' zrak -nli.
broški imajo edino delo, da lovijo iu pobijajo živali, kar traja samo nekaj dni na lelo. V enem. dveh ali tr«*h «ln«'h pobijitjo t«jli-ko živali, da ima družina dovolj mesa za eelo leto. \*jih žene pa mitrajo delati vsak dan ^k^zi «•«'!«> l«-t«j. Pripravljali morajo j«>di in s«* ukvarjata z otr«n-i.
Atr. 'Planinšek se je pretekli te-«b-n s «"*olnoin {Pripeljal iz najsevernejših krajev Kanade v N*ew York. Po raznih rekah jezerih in po morju je prevozi! nad 10.000 milj in pot mu je vzela tri l«>ta.
Pri predavanju j«* povedal, da j«* bil rojen v Mehiki, kamor je priš«-l rijogov ore s cesarjem Maksimilijanom. Slovensko govoriti, brati in pisati ga je naueil nek njegov prijatelj v državi Texas. Kekel pa je, da sedaj že tri<l«'set let ni govoril slovenski. Težko pa mu je to vrjeti. kajti govori popolnoma gladko in pravilno.
Za seboj ima zelo pisano življenje. Pred leti je bil v -Sibiriji. Kako je pnišel tja. ni povedal. Tam j«' iskal dragocene rude in našej je v«'lik kos s4toro »"istega zlata. Ker pa v Rusiji nikomur ni dovoljeno hraniti zlato -in s.o oblasti izvedele, da ima Planinšek veliko kepo zlata, se j«* zbal. da ne bi bil poslan v ječo in je pobegnil. Pravi, da je preko Severnega te«*-a-ja pr.išel v Kanado.
Tam se j«? sporočil z nekim rs-kim-k»m dekletom, ki mu je rodila h«"-erko in sina in je oba pripeljal s seboj v Xew York. Žena mu je pred štirimi leti umrla.
Mr. Planinšek namerava nekaj T-asa ostati v Xew Yorku. kjer bo proda val tudi pri razn ih angleških društvih. Govori 14 jezikov.
Prihodnje dni bo tudi predaval v Slovenskem domu v Ridge-woodu. Dan še ni določen. -Xjego-vo predavanj«« je zelo zanimivo in priporočam Ridgewoodarjem, dn ga .gredo poslušat.
Poročevalec*.
Euclid, O.
Ker še preeej «"asa ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine v v:fši'm cenjenem listu <>lasn Ma-rmla. sem s«* »jaz namenil napisali par vrstic za javnost, <bi bo>>te vedeli, da, še živimo ob obali našega Erie jezera.
Xarava se j<- začela polagoma zopet .prebujati ie spanja in se pripravljati za svoje deio. Zimski vetrovi so nas začeli zapuščati in poneha vati z svojim močnim tu-
1 j en je m. Ako ravno niso bili »ako mrali kaikor drugo zime. Ram ™o niso uga(jalL Za njimi so za-eeli» -pihati spomladanske sapice. Tu in tam že opazimo poganjali razno cvrtje, katero bo Eopet krasilo površino zemlje.
Vse se notkam oživlja i=n pripravlja k spomladanskemu življenju. Tudi naša društva ne zao«rta-jajo in se prav pridno pripravljajo na svoje spomladanske in poletne prireditve.
Kaše dramsko društvo "Adri-ja" se prav pridno pripravlja na spomladanski koncert, kateri se vrši dne 17. aprila v S. D. Domu na Recher Ave.
Program za ta dan bo bopate vsebine. Nastopi tudi pevsko društvo "Soča" iz Collanwood.
Zato raj se prijazno vabi eenje-no občinatvo na ta koneert, kate-
I ri b«> že <lrn«-i o<lkar tlrnštvo «ib-j stoji, (priredilo j«* pa že preeej-lšnj«» število iger v preteklosti. Začetek koneerta b«> «»b 2.30 popoldne. Vstopnit-e po ."»()«•. katere bodo «|ohr«« tudi zvečer.
\'.*itopniee samo za ples. to j«> po koncertu zvečer, bodo pa 2oe.
Ker je «"isti prebitek namenjen z;i izobrazbo, razvoj in Širjenje kulturnega življenja v naselbini, zatoraj naj ne bo nikomur žal. ako se mu je le mogoče udeležiti. Slišali br-te in videli, kaj smo pripravili za vas. Tudi tukaj rojena mladina, fantje in dekleta se zanimajo za sInv«'nsko pesem, samo pfivadit-i jih je treba zahajati v družsbo kulturnih delavcev, kar jim ne bo škodilo v njihovem življenju. Hnrlje je, da se nekaj uče nego ni«'*. Pri tem pa treba seveda pomoči tudi od starišev samih, tudi vi se morate zanimati in navajali svoje otroke «lo zanimanja za kulturno življenje.
Zatorej vsi na koncert dram. društva "Adrija" dne 17. aprila.
M. Dehevee,
tajnik in blagajnik.
DIKTATOR POLJSKE REPUBLIKE
Chicago, 111.
Cenjeno uredništvo Glas Xaro-da ! — Ker ravno pošiljam naročnino za osem naročnikov, naj rna- J lo "[»opišem novice iz Chieage. Xe vem. zakaj je tak«> malo dopisov j o«l tukaj. Časa je več kot dovolj 1 za pisati, saj imamo nedeljo vsak dan., ker je vsak dan več ljudi brez dela. Xaj malo -poročam o volitvah. ki se bo«lo vršil«' 12. aprila za governerja in senatorje. Bil je se vroči boj me«l demokrati iu republikanci. Zdaj se vsak priporoča volilcem za glas in obljublja. da bo delal za delavca, ko je pa izvoljen, se pa ne zmeni za «le-•lavca.
Ko bi bili Slovenci bolj zložni med seboj tukaj v Chieagi. bi lahko imeli kakega svojega rojaka v mestnem uradu. Saj je nas okoli deset tisoč, samo si oži 10-1 i je treba, pa bi se vse napravilo, ali kaj se hoče. ker j«k preveč strankar-stva in nevoščljivosti med nama.
V(*selic je tudi zmiraj veliko, čeprav so slabi časi. pa saj se mora človek včasih 'poveseliti in pozabiti svoje skrbi in težave. Tako bo priredila tukaj rojena Slovim ka Mrs. Justina Kosmač Oe-blinski svoj prvi pevski koneert v a«'de|jo 17. aprila v šolski dvorani na Lincoln in 22. er^ti. Za-«"*«-tek oli osmi uri zvečer.
Ker je že poznana med nami kot izvrstna pevka, bomo gotovo naipolnJli dvorano do zadnjega kota, potem bo imelo žensko društvo "Zvozda", št. 170 J. S. K. J. 7. maja plesno veselico v Masonic Tenijple Ilall na tYIiiard in 23. St.
Vstopnice so že se«laj naprodaj pri vseli članicah po 25c. prt vratih tboilo ipa 3oe.
Toroj sezite po njih in se udeležite v velikem številu.
Pozdrav vsem rojakom, posebno <pa Zgagi.
Frances Lukanich.

CENA
DR. KERNOYEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENK UMU) SUM
Naročite ca P»
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
2M West It**
V*F
"Jeszcze Polske nie izgineia?" — pes^m, ki je bila zvenenje sleherne poljske «iuše pred OKVoboje-lijem. V milijonih in milijonih je nengasno plamtela nada v odrešenje. — v veliki dan osvobojenja. T«» močno upanje, in ljisbezen «1«» nesrečne domovin«' je poljski «>-Trok srkal v Vehe tako rekoč z materinim mlekom. Križ in nezlomljivo upanje sta porodila muzi- kot s«» Miekiewicz. Slowacki.
Sienskiewiez. i>ti sili sta izobliko-
\ali tiuli enega velikih graditeljev poljsk«' slobode — maršala Jožefa Prlsudskega.
Xa I ^itvi. kot Mickiewiczu. mu je do in v kmetski hiši, tam se je rodil v novembru l^Mi7. Starši so 11111 bili z vso dušo Poljaki. Oče s«' je nekajkrat udeležil vstaj proti carski vladi; mali dečko je na I listne oči videl, kako 11111 je ruska žandarmerija odpeljala očeta z mnogimi tovariši v prognanstvo in zapore. Šest — sedemletnemu Jošku kar ni hotelo v glavo. «la njegovo toli ljubljeno 'Poljsko tako stiskajo in z materjo sta če sto bo obnovil staro slavo.
V gimnaziji s«> j«* š<* pobliže sc-: znani! z Iviisi. P videl je. <la j«* vs«>! šolstvo zgolj orodje, ki naj hi pre-j obrazilo politično strukturo poljskega naroda, <la bi se Poljak začel smatrati za Knsa. da bi pr.--vzel kot svojo vero pravoslavje. Pa. vse metode profesorjev so v mlaletu dijaku le še bolj podžgale že itak močne efekte: ljubezen tiri domovine, sovraštvo do zatiralcev. V višjih razredih je ustanovil "izobraževalni krožek" z namenom, da nadomesti poljskim dijakom to. kal* jim ni dala šola. Krožek je bil središče mladih sa-njačev. bil j«- pa tudi središče, kjer se je vneto gojilo poznavanje narodne literature 111 zgodovine. Po maturi, ki jo je naredil v Yiliki. se je vp:sal na medicinsko fakulteto v Ilarkovu. Kaj študij. — domovino, le njo je imel vedno v srcu in na jeziku. Kot "nemir-neža". k«»t voditelja poljske mladine so ga izključili z. um verze. Xesreča sledi nesreči. — Istega leta ga preženejo v da Ivino vzhodno Sibirijo, — radi atentata na Alkesandra III.. — ki se ga pa sam ni udeležil. Silno je trpel, daleč o<l ljubljene domovine, bridko je t«>žil v zaporih svojim okovom 111 gostozamreženim «tk-nom: "'Pustite me na luč. na svobodo. kajti ogromno delo moram izvršiti. — narod rue težko pričakuje".
Lota lti92 ^e je po petletnem izgnanstvu vrnil v Vilno. ne strt. marveč poln trdnih upov, da se mu posreči prepojiti vse plasti naroda z očarujočo idejo osvoboditve. Postal j<* revolucijonar in soeijalist. Začel je izdajati list "IJobotnik", v svojih smelih proglasih se je obračal zlasti na pri-prosto ljudstvo in delavce.
Ponovno ga je prijela ruska vlada. Čakala ga je že smrt na vislicah; le zvijača ga ije rešila: simulira! je blazneža in končno se mu je (posrečilo zbežati v avstrijski del Poljske — Krakov. Tudi tu r»i strpel. Potoval je v Švico. Francijo, Belgijo, dalje časa je bival v Londonu, kjer j«» spozual tedanji svetovni položaj : v Evropi je mir, toda mir pred burjo. Zaslutil je, da se bo v bodoči vojni odigral« usoda Poljske. Ves čas je z vko vztrajnostjo študiral vojno tehiBiko in si .iskal zvestih prijateljev. Pripravljal se je in čakal ugodne prilike.
Ta se mu je kmalu ponudila. Ti. 19CV4. ko je divjala rusko-japotiska vojna, je z oboroženo silo na-fitapil proti ears bi vladi, kkal je zavezništva pri Japoncih, pa- ni mu mpelo, narod še ni bil pripravljen in Japonci so ga kajpada pust i ki na cedilu.
•Zbežal je v Avstrijo in deloval neumorno dalje. Z dovoljenjem avstrijske vlade je po vsej Gali-orji ustanavljal prave votjaške kadre in strelske organizacije Poljakov.
Prišlo je usodno leto 1014. Takoj je odkorakal na čelu svojih mladih, legijouarjev na Rusko fronto v trdnem prepričanju, da se ves narod dvigne kot en mož. I>aleč «po svetu je teda»j zaslovela hrabrost njegovih legijouarjev. toda čakala so ga težka razočaranja. Boril se je z Rusa, boril se je z avstrijsko politiko, boril se t do-
DOMOVINA" NA RADIO.
j aparatu iu s«mii jih poslušal. Kaj-( ti naša pesem *je bila. ki *«• je-s p«>-wredovaiijein najmodernejše iznajdbe razlegala po Ameriki.
Izza onega časa se je vse pre-j eej rzpreuienilo. Tehnika je izbolj-Sjovensko pevsko društvo "•!>«»- j šala radio-nparate. in programe movina". ki s«1 je pre<llan>kim! J'* mogo«'-e slišati na razdaljo več jireselili» iz New Vorka v lirook-1Tmi'j.
lvn. j«» bilo prvo slovensko «lru-| V nedeljo popoldne srni po do|-štvo. ki j«' pelo p«» radio. To je • geni «"-asii zopet sedel pri radi«* in biki pr«*«l seilmimi ali osmimi leti. j nekam nestrpno čakal, kako bod«. in pri oni priliki s«>m zapisal. «la J Slovenci zapeli, ni dotedaj slovenska pesem še nikdar računala z milijoni poslušale«'v.
Kaj s«i pHi tedaj Douiovinaši se ne s|>ominjam ve. vem I«', da mi je bilo prijet.110 pri sreu. ko s«mii sedel ob primitivnem ra«iio-
mačimi nasprotniki. Pa ni izgubil poguma, zarja upanja se j<> končno le začela svetlikati, liusi so se namreč umaknili iz Varšave. Vzbudil se je sedati narod, vzbudila se j,» v njem .sedaj- vera v lastne moči in svojo neodvisnost. Prostovoljci so trumoma prihajali v njegove legije, IMl-inl-ski j«* stal na čelu velike narodne vojske. Berlin, čute«"- katastrofo, si ga je skušal pridobiti na svn.;n stran, toda Pilsmlski ni šel Wm-eem na limaniee ter jim odrekel! hen tujec pričakal ter je
Dobro »o zapeli. t«i moram reči. posebno solata Mr. llupnik in .Mr. (»liardia sta mi uga.jala. vsploš-neiu b: pa naslednjo, povedal, n«-meneč se. r-e se komu zamerim ali ne:
— Ce pojejo ameriški Slovenci po tiulio. jih poslušajo i/kljm-no le Slovenci. \e verjamem, če je v nedeljo poptdduc (hmela slovenska p«veni še p<> kakem drugem • lomu nego izkl.jnenu ],. slovenskih oziroma ]><» jug«<sIovau>kih iloni«'h. Izjema je bila le. «'••• je kak naš človek op 'Oril svojega prijatelja Irca. Xemea. Italijana. Auu'rikanca ali kogarž«'koli. da I o» broa«l«-astano nekaj našega. Tuje«* je poslušal mogoče eno ali dve pesmi, nakar j«- začel iskati «lrn god Ter poiskal nekaj, kar je 110!; prijalo nj govern u požel j«'ii ju. ^šivil t.i skoraj. «la /.ailnje pe>ita: "A«liji». pa zdravo ostani", ni *n»-
tem
in u«'Vede nekaj strašno
prisego, ki sr> jf> od njega »ihte-! n(.j|ote vali. Leta 1!M7 j«- -lov.-sno pro- j i,.pega zamudil, klainiral svobodo in zedinj.mjej j.iz aiSeni nm/ikalič.-u: ne po-vseh poljskih dežel. Vso oblast je | zn:UI1 razr,k,. Ul,.,| p„.,'t howtiovimi imel sedaj sam v svojih rokah, to- sonatami, med Šopinovimi nok da ni hotel postati docela svoj.'- nmii 1IU>(1 m0jstrsjciini deli na-voljno dikt-itor. zato j«' razpisal jn, „iB:b«djših skhnlatetjev. dočim volitve in sejni je L'0. februarja tnj sloven h ka peKcm vzvalovi s,-1!>M imenoval PiUn.lskega za j t.,. ;n _ ui nu. sr.|IU povedati predsednika države.	| t(.(li soiznu (1j, uyK j,. |, po
Se se ni dodobra zavedel jiolj-1 yaIlf'ta-
ski narod od svojega prekipevajočega veselja nad odrešeno domovin«). je že na vseh mejah zaeel švigati vojni »plamen. Xeince so začeli korakati v Poznanjsko. na vzhodu so P kraj inci. naščuvani od Avstrijcev povzročili strašno bratomorno klanje. «►«! severa so ■ie bližali boljševiki. - — zdelo se je: bliža se drugi "potop" — in Poljska bo utonila za vedno.
V teh kritičnih trenutkih, v vrtincu zmešnjav, mnenj in načrtov, je Bilsudski zbral veliko narodni* vojsk<» in šel branit meje. domovine. Mnogi so mu nasprotovali. češ zastonj je nastopati z mečem proti t«»li številnejšemu sovražniku, zmagovita autanta bo pravično rešila obmejne zadeve. Te«laj je PiLsudski odločno naglasi!. «la bo usodo Poljske rešil e !i-no meč in če si sami ne bodo zidali domovine, poleni bodo vekomaj brez nje. V nekaj tednih je dosegel že čudovite uspehe. 1 .wow-in Vilna sta bila v njegovih rokah in skoraj vsa Poljska j«' bila očiščena sovražnikov. Pilsudski j«' sedaii zasnoval gigantski načrt : osvojitev 1'krajin«*. Že je kot triunrfntor zavzel njeno prestoli-co Ivijev. Toda prišel je preobrat. Boljševiki, ki so kaj kmalu postali edini gospodarji doma, so vrgli vse svoj«- sil«' v Poljsko. Pilsudski ije takoj skoneentriral vse svoji* sil«* pred Vašavo. Pred Poljaki je stalo vprašanje: sedaj ali nikoli. Tedaj se zgodil "čudež ob Visi i**. Poljska narodna vojska je docela uničila mnogo močnejšega in isilnjšega sovražnika, »s to zmago se more primerjati edino tista Jana Sobieskega proti Turkom pred Dunajem. Xa prošnjo boljše-vikov je Pilsudski sklenil z njimi leta lf>21 v Tiigi zelo ugoden mir — in Poljska je končno zadihala prosto.
Od tega časa pa vse do danes je Bilsudski ostal voditelj države, deloma po volji naroda, še bolj pa po sili. Let<a 1951 je povznx'il tako zvano malo revolucijo in prišel ilegalnim potoni do vlade. Pozneje se t je odpovedal včasih pred-sedništvu — toda le na vhlez — v resnici vlada 011 po svojih prijateljih.
Pilsudski je vojak in kot tak si je pridobil brez dvoma nevenlji-vih zaslug za domovino, ni pa tudi državnik. Za svobodo Poljske republike, ko je ta v normalnem stanju, gotovo ni umestna njegova vojaška diktatura. Vlada večkrat docela samovoljno — brez o-žira na močno opozicijo. Po svojem prepričanju je liberalen katoličan in kot t-ak ima mnogo nasprotnikov vprav med kat. povednim izobraženstvom.
Cenjeni pevovodj«*. spoštovani glasbeniki, predragi p«*vci. zakaj trapite poslušalce z umetno pesmijo. ker ste ji le deloma kos Zakaj gnjavite ljudi z umotvori naših dobrih in najboljših skladateljev. če za m ore tf> lepoto izmed stotih jeilva eden doumeti' In na ljubo temu enemu veudar ne boste zahtevali, da hi jih devet-inde vet deset poslušalo in kimalo, sebi lagalo in poudarjalo, kako da je dobro in kako je olrajt !
Kdor ho«*e slišati kaj um«*tn«'-ga. posluša programe raznih si m -foničnih orkestrov, ki jih je v A meri ki toliko, da dela — o-prostite. prosim — gni o j iz njih. Kdor hoče .slišati umetno e«*rkve. no pesem, zaniore v-ako nedeljo dobiti na radio-aparat oratorije. ki jih pojejo svetovno znani, najbolj kzvcžhani • pevei.
Ko bo hotela za visoko glasl»«> navdušena ameriška publika 1 katere je strahovito malo t. poslušati umetno zapete moderne slovenske sklaflh--. bo pač ireha naprositi ljubljansko tlla-beno Matico, da bo stopila pred miiiro-fon.
C«» hočete v glasbenem pogledu seznaniti tuj«*«' z. nami, jim z.apoj te nekaj našega iu domačega, dajte jim najlepše, kar imamo, dajte jim našo narodno pesem.
V nji se odraža duša našega naroda. v nji j«* vsebovano vse naš«* hipno veselje, trenutno razigranost. v nji je vselmvana značilnost našega naroda naša globoka bol.
— Nič ne rečem — dober pevo-vodja zainore po dolgem ali kratkem trudu naučiti naše pevce. «la bodo perfektno peli najbolj težavno opero. Kdo bi zameril tiijeii--poslušaleu. ki ho rekel: — "Lepo je in dobro, toda v newyorSki Motropolitan Opori še «losti bolje pojo'".
Nasprotno se bo pa sleherni tn-jee. ki ima le količkaj srca 111 treba, <la bi imel posluh, ali da bi bil v petju izvežban) divil vsaki naši narodni, če je prav in iz duše zapeta.
Tebe. Tone Šubelj. iu tebe. Bati o vee. ki Kta pojoč prepotovala dobršen del Amerike, vaju vprašam: — Kdaj so Vama 'bolj p'lo-skali domačini in Amerikanei: — Ali tedaj, ko sta pela odlomke iz oper in .skladbe naših najboljših skladateljev, ali tedaj, ko sta zapela o "Slanci, ki je rož.Ve pomorila'. o "ranah ki so sklele" in o "srcu. ki je gorelo", o fantu, ki je v tujino rajžal'' in o "zagorskih zvonovih, ki tak' milo pojo ..
't} LAS NAHODA**
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 13, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. X,
ALFRED MACHARD:
Pancucule in Bout-de-Bibi, ležeča skupaj na trebuhu na hodniku ulice Plumette. priti&kata uho na kovinasto ploščo, zakrivajočo vluxl
v k.inal, in navdušeno poslu&ata pi vem Indijskega oceana v globi i.ah matere remije.
Bcut-de-Bibi važno in učeno razlaga:
Tovariš, to. kar slišiš, je In-clijski ocean, kajti na drugi strani zemlje je.... je vendar — Kitajska!
Pancucule dolgo molči, slednjič pa dvigne glavo:
Misli si, da zveževa koščke motvoza in trakov, da bi bilo to clolgo no. recimo takole dolgo.... in da h; na konec privezala trnei: in ga spustila skozi luknjico do-ii ch. gromska strela, to bi se lovile sardine!
Solnce. doccla novo februarsko solnce, ju je grelo v hrbet. Ležala^ M a leno iztegnjena na tlaku. k*\-ker otrpla, začarana kuščarja. U-sla kanala so i'dlhavala v sveži ju-trnji zrak neznosen smrad; toda postopača se za to nista zmenila, z rati*njenimi očmi sta se udajala svojim simfoničnim in pomor-uk m sanjam.
Kur se je nekaj prikaz io, prr-»rgalo je solncne žarke in vrglo nu nju .veneo. Fantiča sta se začudeno spogledala in vstala. Sest vojakov, šest zamorcev v kaki in čepicah. veselih in nad fantiča -klo njenih, ju j? obkolilo.
— Vrag vas vzemi, mrhe! — j t /atcdrnjal Bout-de-B^bi. Največji ?n najbolj suh zamorec, ki je imel na čcp:ci najmanj dvajset svetlih novcičev, nanizanih na zapeti isl», je vprašal z velik'm zanimanjem: Di»ček mcllti... moliti. - He, vprašuje te, če moliš. — le poji^njeval Pancucule tovarn, ki ni razumei niti besedicc.
Ne, gc?pod, zabavava se s tem. da poslušava bučanje mori?..
Zamorec je iztegnil roko s prsi:, polnimi aluminjevih prstanov, in
NAPOLEONOV GROB
I izgovoril je naslednje pomembne) , besede:
—	Aarca men rapraharwaa si-bunbendaa?
Na kar mu je pet tovarišev v en glas cdgovorilo:
—	Sibunbendaa men optuhaw-chraa!
—	Gromska strela, to bo menda ruš! na! — je menil Pancucule.
Potem je nastala tišina, dolga tišina, ki jo je motilo samo počasno in 7amolklo žuborenje umazane vode na dnu kanala.
Zamorec, ki je prvi izpregovoril in ki je nedvomno edini znal francosko, je slednjič vprašal:
—	Mo:e deček povedati, kje grob veliki resar Napoleon? ' Pokazali pot? I;- vedeti?
Bou^-de-Bibi se je vprašujoč o-zrl nu Paneucula. Pancucule, ki je ramorca razumel, je prevedel:
Napoleonovemu grobu. Ali veš?
—	Ne, — je zamrmrai Bout-de-Bibi toda takoj je pomežiknil z lev m oiesom. rekoč:
—	Če bi nama, hoteli kupiti piškotov, bi ju odvedla v slaščičarno.
—	Hola. čakaj no! Ta hip mi je šinila v glavo misel, da bi jo lahko lagodla mamici Bignovi ... tisti stali devici iz šcitega nadstropja. To *>o zijala! Zanesi se name.
Potem se je obrnil k zamorcem, rekoč:
—	Napoleonov grob? Jaz vein, kje je oavedem vas tja. Pojd^e z menoj.
In takoj je največji zamorec za-povedai s prepričevalnim glasom:
—	Pracvaharraa men bobula-eraa ...
In šest zamorcev v svojih ogromnih škornjih je krenilo za fantičema. Je košček atavizma v tem •udnem načinu, kako stopajo drug za drugim molče in otepajoč z rokami. Toda zamorci že od pradavnih časov ne hodijo drugače no sledovih v tropičnih pragozdovih, veličastnih in mračnih liki hrami, ki se v njih nikoli ne govori gla.vio.
Fantiča sta se že vnaprej veselila svoje vragolije.
—	Priznaj, da še zdaj vidiš v duhu to staro škatlo, mamico Bi-gnovo. O. prijatelj, to jo nauči u-drihati po nama z metlo, če se i-grava na njenem hodniku.
Mamica Bignova, kakor sta jo bila krstila fantiča iz iste hiše. je stara devica, dva in petdesetih let. zelo čednostna in odurna, velika sovražnica trušča vobče, železnice, pcslancev, zaljubljencev in otrok. Čez dan opravlja skromno službo v cerkvi sv. Gudule. zvečer pa moli v svoji edini sobici, polni najrazličnejše navlake, litanije in dela pokoro.
Pancucule in Bcut-de-Bibi sta kar poskakovala od veselja in se v znak zadovoljstva dregala pod rebra. Šest zamorcev je šlo potrpežljivo za njima.
Pred vrati hiše sta stopila Pancucule in Bout-de-Bibi naprej.
—	Evo, tu je Napoleonov grob. Vstop danes sicer ni dovoljen, toda lam grob kljub temu pokažejo. Samo da bi vas ne videla hišnica! Ravnajte so pa nama.
In pripognjena. z rokami na kolenih. da bi ju ne videli iz hišni-kove sobice, sta se plazila ob z;du in smuknila na hodnik. Za njima 1 *.e je pa plazilo šes: afriških turistov.
—	Pazite ne štorkljajte tako. Tiho. le tiho. fantje.
Težki škornji zamorcev so štorkljah po hodniku in njihove koščene roke so tako nerodno oprijemale ograje, da je kar zvenel?..
Pancucule je postal nervozen-
—	Da bi le nikogar ne srečali: To bi b'I poiom!
—	Grob. fante, biti zelo visoko.... to čudno ... čevlji tako tiščati....
—	Še tri nadstropja. — je dejal Bout-de-Bibi. — pa smo tam. Si zadovoljen? In povej mi. ali nimaš slučajno v žepu burskih oreškov?
Na hodniku šestega nadstrop-a
1
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Weit 18th Street	New York, N. Y.
POVESTI in ROMANI
tr.l. v«/..
(Nadaljevanje.)
t.r..
...............GO
...............4»
I'm struni Ululiuk
I'l.-iI nuna ...........
I Vi nI rit n ...........
IVfct Iwiiji ...........
...................50
_______________40
______________.«a
...................39
1'alria. |miv« sI u irske jiinnike ilo-
»«• ..................................................-tO
Prva ljubezen ........
l'o gorati in dolinah
l*oI litra tipatvrft .....
l'«*Hle«lnji Mrhikanrr
I'ravljtr* II. Majar .
.50 M 60
.30
1'mllriuii. 1'reAem In dragi avci-
uiUi i eramofanu .........................S3
IVieudlie irlM'iirf Maje, trda vez 1,—.
I*tire selivke, tnla v«*z.........................75
l*re«l iirt ihto ......................................35
Popotniki .........................................JI
Poznava lioga .....................................39
rirbi .....................................................39
1'ovotleiij .......................................JtO
Praški jiidek .......................................J!§
Pri^ft lluroiiMkrga tltvtrji .........U
Pratljirr iu pripatedke (KuSutnik)
1. zvezek ...................................«40
....30 .....35
Sliaawlc injur ....................................50
SI h i Murii. 4. /v.................................35
Smrt pred hiš« ...................................65
Stanley v Afriki ................................5(1
Spoiuin ziuinegm potoval«-* ............1.50
Stritarjeva Aiiiltologija. brni .........80
Sjsio Šesto, jn»ve-t i z At»rit<«*v ...
Sin	lovca. IV«! »pisni
roman ..........................................
Student naj bo, V. tv.............
Sveta Notburga ............................
Spisjr, um le (N»vostl .............................35
Stez«»ledrr ............................................30
Šopek Samot ark* .............................35
Sveta nor .............................................30
Svetlobe in jence ..............................1.S0
Slike t Me&kut ..............._...................00
Spake. humoreska, trda vest............ik)
SHAKKSPKAKKV \ DELA:
Maehhet, tr<lo vez. ...................
liriiNlrauii .......................—
(hitelo....................;........_......................70
Sen Kresne noči ...„..........................70
Skrivnost najdenke...........................50
JO
.70
2. zvezt-k
I'ri if med Iiutijanrl .............................30
lisjonar-
•4°l Splošna Knjižnica:
Pregarfjanje indijanskih Jev .......................
JM
At. 1. (tvaa Albreehtt Ranjena
eruda, izvirna jmvest, 104 strM brUirano .....................................35
Kobinon ............................................50 St. 2. < Itndo Muniik) Na Bledu.
Kwtiinion Crusoe ...................................00 izvirim povest, 181 Htr., l»ro5. ' J>0
Kevoluriia na Portugalskem ..........-3« t ft*. :t. (Ivan Hosman) ..'testament
ljudska lirama v 4 dej., broS.
105 si rani ....................................35
St. 4. (Cvetko (Jolar) ..Poletne klasje, izbrane i*esmi, 184 9tr.,
liron'rano .....................................J>0
Št. n. (Fran M Urinski) - Gospod Fridolin Žolna in njegove druii žina, veselomodrc črtlee I., 72 al rani. broširano .......................25
RiHa in bel« vrtnira. povest ........JI; Roman zadnjega cesarja Habs-buržana ......................................1 .M	
Rtk^a meela ..............H...............	.........70
U4H* liokard»............................	......1.25
lliavolo. vez.	1.60
ftloveniiki šaljive«- ________________...	.........40
Slm ruski llobiniMi. tr.l. vex.___	_______75
•trie Tomova koča ................	.........59
iiivaMd ..._____________________	_______.35
Sxrtm (irnonfa________________________...	-.......J»0
^^♦iiire In mifa ...............	.65
Miri vnosi najdenke ...................	.35
Skozi Urit* lotijo ___________	.......50
Sanjska knjiga, mala_________	.........M
Sanjska knjiga, velika___	-------39
Sanjska knjiga. (Arabska) _	~ 13i 1
St.
St.
(L (Novak) Ljuohsumnest .....30
7. Andersonove pripovedk«.
Zii slovensko mladino priredila lltva. 111 ntranU bro5.................35
6t. a Akt &tev. 113 .....................75
Aler. ft. (ITuir. prtif. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filo*
347 strani, broi. ____70
SI. lo. I Ivan. Albreht >. ..Andrej Termine, relijefna karikatura iu ininitlii>ii, 55 str., brus..........25
Sr. 11. (l\*ivel (ioliai IVtei t kove
(toslt-dnje sjinjr, Ln^IC-na [»uvest Št. 1J. I 1 »r. Kari Kiifiliši I>enar
na rodno-;;«is|»odarski spis, pošlo vcuil ilr. Alliii O^ris, ":{() str.,
broš...............................................80
Sf.	t I-Van Milriu^ki) Mogočni
prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih, JU sir., bru.š..................30
št.	t V. H. Car^int Nviržda
Nikolajevna. runiau. ixislovenil
F. ?ain. 112 sir., hruš......................30
št. 14. ilir. Kari KhitUSi Denar. >iaro«liiii-f!iis|K.Hlur«-ki spis. |>oslo> veuil dr. Albin O^riš, 2W .str.,
l.ms..................................................80
št. 15. Kiluioml in Jules de (*on-
rourt, Ki'iieo Mnupi-nn ...................41)
St. Hi. (Janka Sa■) Življenje,
jtesini, str., broš......................45
Ar. iT. (Pri>n"'i" Marimeei Verne dtiSe v vieah, povest, prevel Alir-Ko Preltiar, so sira......................30
St. IS. (.Tarns!. Yivhli.-kyi Opo-roka lukovske^a sjraj^t-aka. v««e-loiura v rt »eni di>jaiiju. |w»>h»ve-nil dr. Fr. Ihadae, 47 strani,
l*ro»UniBo ...........................................^5
.šr. 1J>. (Cerbart liaantman) 1*«-topljeui zvon. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 1^4 strani, broš. ..............50
Št. l^i. (Jul. Z»-T^ri (»ompari in Komurasaki. japonski roman, iz feSPine pn»vel dr. Fran Hra-dsie, 154 strani, i»r«»š......................45
Št. 21. (Frilolln Zoltui) Dvanajst kratkočasnib zgodbic, IE, 73 str.
broš. ......'.....................................35
Št. 22. (Toistoj > Kreutzerjeva
sonata	.60
Sf. 23. (Soiihoktes) Antigone, žalna igra, jKislov. C. <Joiar, 00 str.
hrošintno ...........................................30
St. 24. (K. L. Bnlvver) Poslednji dnevi Pompejev. I. del, 355 sir.,
broš. ..................................................90
St. 25. Poslednji dnevi Pompeja,
II. del .................................................90
Št. 20. (L. Andrejevi Črne maske. imslov. Josip Vidmar, 82 atr.
broš. ...............................................35
Št. 27. (Fran Krjav*e) Brezposelnost in problemi skrbstva za
SU str„ broS.___.35
je pokazal Pancucule na zaklenjena vrata, rekoč:
—	Tu je grob.
Bout-de-Bibi je pa zamahnil z zakrivljenim ključem od škatlic"1 sardin in pripomnil:
—	A jaz odprem.
Dolgo je brskal po ključavnici, zamorci so pa radovedno opazovali njegovo početje. Mrmrali so in se debelo režali.
—	Averaa purahaa men labrc.-mar.
Slednjič so se vrata odprla In zagledali so navlečeno sobo. ki jo je skoraj popolnoma napolnjevala široka kovina5ta postelja, pokrita -- svetlo-zeleno odejo z žoltimi. vijoličastimi in rdečimi rožami, ki je takoj hipnotizirala zamorce.
—	To ni grob. — je opozoril Pancucule plaho zamorce. Bout-de-Ei-bi je pa žalostno zmajal z glavo:
—	Nimamo sreče, prepozno smo prišli. Grob je že zaprt ... Kaj hočemo, menda že mora tako biti... Toda to nič ne de. Drevi bo zopet, odprt. Saj se vam ne mudi, kajrc
ne? No, to je dobro. A postelja, seveda je pripravljena za tujce, ki pridejo pozno. K počitku morate... vseh šest. .. da vseh šest mora leči.
Največji zamorec ga je debelo pogledu'..
—	Kaj reči. dečko?.... ti šaliti?.... mi vsi ležati?
—	Bout-de-Bibi mu je odločno pojasnil:
—	Da. taka je navada.
Bogme. ta pi-edlog. čeprav povsem nepričakovan, je moral ugajati tem velikim: naivnim otrokom. Obrnjen k svojim tovarišem je toi-:nnč vprašal:
—	Huba ob binbunden sibur maha era va?
Vsi so pokazali na posteljo in odgovorili navdušeno:
—	Siburdendaa! Siburbendaa — Sibur bendaa!
In takoj so se slekli in sezuli ter bdložili vso ropotijo, kar ?o jo i-meli na sebi. Resno kakor hotelirja sta se Pancucule in Bout-de-Bv-bi menila:
—	Tr; pcioživa na vznožje, tri pa na v zglavje. Pojdite, fantje, pojdite ajat. Tako. tako. to je do-^ro. Potisni jim te njinove gnniti pod odejo. Beline ti ^o umazani. He. toda v peinicc se nikar ne vsekajte!.... Kaj pa vidim tamle na kaminu? Ragout? Kaj ko bi jim ga tudi malo dala? To mislim resno. Dni mi skledo.
—	In Bout-de-Bibi se je globoko priklonil in ponudil zamorcem ragout.. rekoč — Tu se dobi tudi jesti.... Kar izvolite, saj ne bo treba posebej plačati.
In postavil je skledo sredi odf-je na nekakšen stolček narejen iz štirih dvignjenih kolen. Pancucule se je zelo dostojanstveno opravičeval:
SOCUALNO GOSPODARSTVO V STARI KITAJSKI
Stara kitajska država je bila marsikaj preizkusila in zopet z-'i - j vrgla, s čimer je začel ukvarja -ti estali svet še-le tisočletja pozneje. Tako poroča sinolog berlinske univerze, prof. dr. O. Franke, v ča -sepisu "Forschungen und Fort-schritte" o državnih monopolih v stari Kini. V teku poldrugega tisoča let, to je od 7. stoletja p v. Kristusom od 12. stoletja po Kri-5 tušu ;e posegala kitajska drž?.va v gospodarstvo s tem. da je določal? cene in uvajala monopole na važne življenjske potrebščine. Posebno sol. železni izdelki, riž in pro-30 so bili predmet državnih monopolov in določanja cen. Prvi tak državni socialistični poizkus se je Izvršil v prvi polovici 7. stoletia pred Kristusom v državi Ci. današnjem Šantungu. ko so uvedli monopol na sol in železo.
O posebno zanimivi gospodarski organizaciji porerča zgodovina v 4. stoletju pr. Kr. Država je pokupi-"a določen del žitnega pridelka, ga spravila v skladišča ter skušala z zadrževanjem ali prodajo zalog do seči enakomerno tržno ceno. Dalj-,1 najdemo obsežno gospodarsko u-dejstvovanje države v 2. predkr-ščan-kem stoletju. Ustanovil se je <:stem -poravnalnih oblasti" po provincah z "osrednjim uradom i *a urejevanje cen'* v glavnem mestu, da bi na ta način obvladali ee-i lokupni blagovni trg in obdržali cene na neki določeni višini. V 1 stoletju po Kr. so razširili državni monopol na aikoholne pijače, nr novčarstvo, rudnike, mužave, močvirja in jezera. Prebitki naj bi .->o, aporabili za posojil v gotovini p.c— oivaLstvu. Solni monopol se je o-branil prav do našega časa.
Najmogočnejši, pa tuai zadni:-.iržavno-.socialistični poiskus se je izvršil v 11. in 12. stoletju po Kr. Z državnimi zalogami so se ureje-; vale cene žitu. dajala so se posojila v gotovini kmetom in v velikih ■ntstih so se uvedli blagovni u-radi". v katerih so mogli dobit: trgovci od države posojila na svoje blago. Toda uspeh -koraj v?'-h š.eh poizkusov ie bil nezadovoljiv deloma celo katastrofalen. Nepošteno uradništvo je delalo z brezvestnimi trgovci pod enim klobukom. oboji so delali ogromne dobičke na račun prebivalstva in državne blagajne. Posledica so bili često upori in državni pretresi.
nimivo je. da je ta' postanek ve':l:o daljši, če se ustavita dve osebi pred izložbenim oknom, in sicer zn-išu za dve ženski povprečno 33 sek.. zu žensko in moškega pa 30 .-^ek. — Ženske postajajo najdalje pred izložbami draguljarjev »23.7 sek.t. moški pred izložbami knjigarn. 29.6 sek.! Ce pa stopita dve ženski pred draguljarno, porabita 32.H sek. Pred izložbami tobakarn se ženske ustavljajo komaj 10 «ek. v družbi z moškim pa 16.6 sek. Zato je pa tudi --on" kavalir ter o-stane v njeni družbi pred dras>u-Ijarnami 29.7 sek., torej za celo sekundo dlje. nego če bi bila --ona" sama. Moška galantnost je torej sedaj tudi statistično dokazana in ocenjena.
I.etargično spanje
V Bausku na Litavskem .so našli sorodniki pred dnevi nekeaa 33-ietnega kmeta v popolni nezavesti. Zdravnik je ugotovil, da je mož mrtev. Svojci so šli k mizarju, naročili krsto in položili truplo r.a mrtvaški oder. Ko se je približal i čas pogreba, se je 7brala m nož "ta ljudstva, da spremi pokojnika na njegovi zadnji poti. Komaj pa so pogrebei dvignili krsto na rame'. ! so začutili sunke, ki so jih navdu-! li z dvomom, če je mož v krsti res i mrtev. Odprli so pokrov m glej. i--mrlič" je oživel. Priprave za po-
! greb ob živem telesu pa so izzvale
i
njem živčni sok m icer se ic-: poleg tega za ležanja v krs.ti moč-: no premrazil, so ga morali o'.ne-! sti v posteljo, da preboli posledic? letargičnegr. .spanja preden sc zo-pet vrne med ljudi.
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno
go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
Pomanjkanje in draginja v Rusiji.
ŽENSKA IN MOŠKA RADOVEDNOST
— To je pa res nimajo vilic....
neredno da tu
Stara sporna točka, kdo je bol radoveden, ženska ali moški, je se daj dokončno rešena. Statistika jo
Največji zamorec se je dobrodu- je rešila z uro v roki in računalom.
šno nasmehnil:
— Nič ne de dečko ... labradava-haa men brudlacava.... mi tako jesti. mi vajeni.... nihče ne imeti vilice.
In dvajnajst čeljusti je začelo slastno jesti.
Tedaj sta se pa Puncucule in Bout-de-Bibi gostom previdno priporočala in se šla skrit na hodnw v najtemnejši kot, da bi lahko nemoteno opazovala staro škatlo, mamico Bignovo, ki bo gotovo odi groze omedlela, ko zagleda na svoji deviški postelji šest nagih zamorcev, pripravljajočih se baš pojesti njen ragout.
Rezultat je pa ta. da ostaja ženska pred izložbami komaj odlome < dihljaja dlje nego moški: namrer-17.6 sek., moški pa 17.3 sek.
Raziskovanja, ki so vedla do tako zanimivih rezultatov, pa je priredil Obratno znanstveni zavod za raziskovanje konsumpcije v Kel-morajnu in sicer zato. da bi trgovcem pomagal do važnih namiglja-jev glede opreme izložbenih oker., postrežbe klientov in reklame.
Zavod je začel sistematična opazovanja o vsej prodajni proceduri in samo da je ugotovil koliko časa ostajajo ljudje pred izložbenimi okni, je izvedel 9071 meritev. Za-
Smrt - odkritelja" piramidotta
Te dni je za de! a dr. nv:l. it phii. Karla Spiro. profesor;a zr ri-ziološkr* kemijo na univerz5 v Bazlu, kap v času. ko se je mudil na cbisku pri svojem alza^kem prijatelju župniku Woifu. Pokojnik 'e spadai mod klasike sodoone bioi.-zike. Skupno s svojim učiteljem ir prijateljem Hofmeistrem je utemeljil fizikalno kemijo celice, odkril it 1 ne vpliv ionov na procese v živem organizmu in s tem postavil mo. -od velikih odkritij v molekularni riziki do biološke m medicinske vode. Spiro je bil posebno avtoriteta v kemiji beljakovin, živil in zdir,-vil. Najbol;' znano Spirovo sredstvo je piramfdon. Vse sredstva proti glavobolu in za pomirjenje živerv so sestavljena iz njega ali vsaj iz njegovih sestavin.
Po vesteh iz Moskve je veliko pomanjkanje živil v sovjetski Rusiji izzvalo vrsto težkih izgredov in ropov. Ko je trust za prodajo masla sporočil, da se bo maslo prodajalo na izkaznice za živila, se je : orala pred prodajnim poslopjem veliki množica žensk, da bi nakupile masla. Maslo so prodajali po 7 ,rub-ljev, dočim je bilo prej po 2 in o:»! rublja. Množice se ie polastilo tako razburjenje, da je deloma razdejala opravo v lokalu in šele oddelku GPU na konjih so .s silo -az-Tnali žene. Pri tem je bilo več občutno ranjenih. Do sličnih bur.iin prizorov je prišlo tudi pri proi i. sladkorja, ker so med večstoglavo množivo dobili sladkor le .lekater.. Tadi tukaj je morala posredovat' policija, ki je le s težavo prepreč -'a. da razbur jene zcae r.L-o razde jaU* r2-;v:ne.
Nesoglasje nictl Italijo »p Augl
Lis".: ;.oročaju <"> dv; h Ital
H w
incidentih- P: L:v. mu. k;ei ie r.gle"<i :a-tnik Ea .'a j. row. .ki
italijansko vi sr e rt;-, aii aretiran angleška ie no zatr-
Pri čitanju knjige umrl.
;?v:.aju p'jiicn.-:-t:n oiu:;::..'. -a-.-. itali:ai:sko zastavo z neke trgov
Angkš ti častnik se zagovarja da 'e hotel zastavo kupiti. Dr a •,:. mnogo boli resen incident se j<% pripetil na Malti, kjer >e je mudil italijanski državni podtajnik pr: ministrskem predsedstvu Giur. a. ki je na nekem svečanem dinerju zelo ostro govoril proti britanskim oblastem, ker so ukinile italijanščino v šolah in uradih na Malt?. Zaradi tega Gi unto ve ga govor.i pričakujejo listi, da bo angleška vlada po svojih diplomatih inter-! venirala v Rimu.
Hartolovfii ji ni*-« i r-iT;ui.it'tii
Iilllu-o l-'li •
niat**i -ii (n
i-
iinirl po ve«-er-knji'-T«' 72-letni -l j.- k d..->l>e in ko v,n v.-
vniili mi lm našli m rt vetra > lcnji-iro v r»»ki.
Smrt v
V Zajrr. bu j I.-rn.t <|«»l»vkn Airn-a Kiuislek. V .;<> iz obupa, kor jt je iuni> hoToli
valovih Save.
-k.v.-if;, v -^iivr. 20. tmviiriio "Htzj.-ik" in rt j<> sla l>a-
bila IwiJnfl. pa sprejeti v bolnico.
S bi;:.


Ljii:y!miiiOt!!
Mali Oglasi
- .	«	. r	t
imajo velik uspeh
ii
U IfflPrrr liM'IMWHIWffB^^	I1""'"	tZW^ILSBHS'ilB!!. ^Biiir^TO-TTiia b:
1	*	' -	r
Visakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. *8th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

"GLAS NARODA'
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 12, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A.
Naj ljubezen joče
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.

^Nadaljevanje.)
Lila mu streže s svojimi belimi, majhnimi rokami. Nanj se je ozirala > tako koketninii iu poželjivimi pogledj, tla jo prime za pr-kte iu ji poljubi roko.
—	lta^vadili me bonte, revnega isainea, grofica.
—	»Samo otl vas je odvisno, baron, da napravite konec temu žalostnemu titanu.
—	Nisem je še našel, ki bi plavala pred meuoj. kot nimj ideal. — ji tnlvrne ter jo pri tem osrtro pogleda.
Zdaj pa pritle grof \"enlin in barona pozdravi. Prične se zelo površen in vsakdanji ]>ogovor. lirofu, mladi, gizdavi RoLtin ni prav nič ugajal iu mu tudi ui bilo prav, ako je Lila liotela s tem sosedom pogosto obečvati iu to tem manj, ker ni bil poročen.
Ko pa pozneje pove Lrli svoje tozadevno mnenje, se Lila razjari in mu jesti m odgovori, da bo delala po svoji volji. Očita mu. da ji ne privošči majhne izpreinembe. Veseli jo. da je vendar konečno našla tovariša, da more ž njim igrati tenis, da je Otokar za to prestar in naj pomisli, da je sama osemnajst let mlajša »hI njega. — In Otokar se ji zopet vkloni ter trpi v hiši nepriljubljenega gosta, samo da je imel mir v hiši.
Lila je hrepenela po veselju, zabavi oi izpremenibi; srečna je !>ila, ako se ji' kdo klanjal in občudoval njeno lepoto. Moža se je /e davno naveličala. Otokar se je staral in to tje navdajalo Lilo z no-strpnostjo in nevoljo. Da saj ne bi tako hodil! Njegova odlična postava ni imela več onega ponos negga obnaša na. Truden je bil. sključen sam v sebe. z naprej prLpognjenimi pioči.
Leon Itoitiu je bil eleganten — od svoje preče na glavi pa do zidanih nogavic v belih tenis čevhjivih. Lilasti zidani pas. kravata iste barve, židan robec, vse se je tako lepo skladalo. Lila je rada videla to sknbno elegantnost na moških — njen mož v žametnem suknjiču, ki ga j«' navadno nosil, se j,i je zdel starikav in smešen.
Litino povabilo, da ostane pri večerji baron Holtin za nocoj uljudno odkloni. Obljubi pa ji za jutri, da zopet pride za tenis. Lepo vreme so hoteli izkoristiti.
V nedeljo pride poslauiški svetnik, ki ga otroci vrUkaje pozdravijo. Nikdo jim ui mogel ubraniti, da mu ne bi šli do postaje naproti.
Šele pri večerjii vidi Loro In jo spoštljivo pozdravi. Rud o lt' o-pa*zi iskro veselja, ki je zažarela v njenem očesu, ko si pod as t a roki. (iorak, mehek občutek se razlije po njem, kot vsakikrat. kadar Ktopi pred njim to mlado, lepo bitje. Pogrešili jo je — čutil je prav dobro — najrajši bi jo imel vedno poleg sebe.
Otrokom je prinesel različnih stvari in svakinja Lila je bila vesele fine bonbonjere in novega romana, kar ji izroči.
Pozneje vidi v ateljeju Otok a rje vo najnovejšo sliko.
Dolgo stoji pred njo. Kako dobro je .brat zadel Lori P»ergerje-vo. kako je ]mgodil njene lope poteze. Kudolf takoj spozna, s kakim zanimanjem je Otokar vodil svoj čopič, ko jo je slikal.
Iz slike je žarela prava poezija.
Cvetočo sadno drevje je izelo živo odsevalo od modrega neba. Svež zrak in cvetlični vonj je dihal iz slike. Otroka sedita v zeleni travi in pazuo gledata Lori, ki prime za vejo tin j<> pripogne k sebi. Lepii pomladanska boginja stoji med cvetjem in solnčni žarki ji obsevajo g«*ste laso, ki ji bteste, kot bi hite iz zlatih niti.
Na. kaj praviš.' — vpraša grof Otokar in zvedavo pogleda brata. Opazil je. kako občuduje sliko, kar ga je napolnjevalo z veliko zadovoljnost jo,
—	vW- let nisem videl nobene tvoje tako li-pe slike! — Ali jo boš razstavil.*
—	Xe vem še.
—	KasMavi! Slika zasluži*da jo še kdo drugi vidi.
—	Siij bi — pa zopet: težko se ločini od uije.
—	Razstavi jo. Otokar. potem pa jo daš meni.
PmetnLk začudeno pojHrda brata.
—	To sliko i
—	.7e kos doma! Ta lepi vrt mo tako zelo spominja na toliko lepih dni moje mladosti — tin tvoji otroci, ki jih imam rad in so tako natančno zadeti in lepo natslikani.
Majhna rdečica je ležala na Rudolfovem obrazu, ko je rekel tako naglo.
Tedaj pii zašitmi ženska obleka. fJrofiea Lila istoji na< pragu ateljeja.
Tukaj najdeni gospoda? .le že čas izn večerjo. Otroci že čakajo na striea.	^
—	Takoj prideva! — pravi Ootokar naglo in gre ženi nasproti, da ne bi mogla videti slike, katero je do sedaj iz nepoznanega vzroka vedno skrival pred njo.
Na. Rudolf, kaj praviš o pridnosti isvojega brata ? Nevrjet-no, koliko je naredil. —- govori zaničljivo in se ozira okoli. Iu česar OtoL ir ni želel, se je zgodilo: Lila zagleda sliko na stojalu. Stopi bližje.
O, kaj pa je to? Tega še nisem videla! To menda naj bo kako presenečenje za mene! — Lla-.no se zasmeje. — Krasno, krasno!
S tvojo sodbo >.e popolnoma strinjam; tudi meni zelo ugaja. Otokarju sem k temu že čsital! — pravi Kudolf.
—	Ail to risno misliš? — In na *liki ne vidiš nič posebnega ♦ — Ali misliš, da je prav. ako Otokar brez vednosti svoje žene slika vzgojiteljico svojih otrok f
—	Seveda je prav! Zakaj pa ne?
—	O. tudi ti si ponorel za tem madonskim obrazom, ravno tako k<»t Ofoknr. — Divje w zasmeje.
Lila. tvoja obdolžim je blazna! — zakliče Otokar nejevoljno, — |K»polnoma smešna.
Ali misliš, prijatelj, da nisem opazila tvojih hrepcucčih pogledov, s katerimi si požiral to osebo?
—	Ivila. iz unletnikega stališča do lepote, pa nič drugega. To d* kle, ki hi mogla biti moja hči — to »se ne zlaga s tem, kar si do-mišljuješ.
—	Pri vas moških je vse mogoče. Toda to ti povem. Ta slika ne bo razstavljena. Zdaj si venda enkrat zopet nekaj naslikal, pa Še to -e ti ni ]>osrečilo. S tako paearijo ne boš osmešil mene in samega sebe.
—	Po mojem mnenju se s to sliko ne more osmešiti, — oporeka Kudolf, — Otokarja sem k temu nagovoril.
—	Neumnost! Slika bo ostala tukaj! Nikdar ne dopustim, da bi moje ime bilo kdaj komu v zakrneli.
Rudolf takoj opazi, da govori iz Lile sa-mo nevoščljiv ost in 1 ju-ljubosumnost do lepše Lore in nič drugga.
In Otokar se ji pohlevno vkloni, molči na vse neumne obtož-be in očitke. Kot majhna furija stoji Lila pred njim, stiska pesti in mu jih moli pred nos, njen obraz je *pačen brez dostojanstva, pa-ravnost pošasten.
Jiudoifu *e zagnjaai njeno obnašanje in gre iz ateljeja.
Petnajsto poglavje.
1
Lori Bergerjeva je na vrtu narezala polno naročje belega in modrega špa,:skega buzga in gre zopet proti gradu. Tedaj pa zasliši za seboj korake. Nehote se ozre: kdo bi mogle biti ob tej tako zgodnji popoldanski uri.'
1 »i 1 je baron ISoltin. oblečen v teniis obleko. Na vrt je prišel skozi zadnja vrata, ker mu je bila pot z njegovega posestva bližja.
Oi"i mu zažare. ko tako nepričakovano najde krasno dekle samo. ki j»* za<luje čase na-poln jeva la vse njegove misli. Ne da bi rekel besedo, stopi k njej. Natglo se ozre proti gradu: vsa okna -so bi-ia zasenčena : nikogar ne vidi. Tedaj pa naglo prime za Lori no roko in ji prične prigovarjati. Lori ga ne razume in ga začudeno gleda.
Prime jo okoli pasu in ji šepeče:
(Dalje prihodnjič.)
TEŽKOCE ŠPANSKE REPUBLIKE
Mlada španska republika preživlja fazo, ki jo mora prestati in preboleti vsaka država, ko se je po rc-volucijonarnem potu osvobodila starega reda in začela življenje na novih temeljih. Tudi na Pirenejskem polotoku se odigravajo dogodki po davno ustanovljenem redu, kakršnega poznamo iz politične zgodovine drugih dežel. Opojnost navdušenja, ki je prevzela špansko javnost po proglasitvi republike, je trajala komaj toliko časa, da je ustavotvorna skupščina v redu završila svoje delo. Že med tem delom je sicer vzplamtevalo nezadovoljstvo v posamernih pokrajinah, vendar je narod kot celota le potrpežljivo čakal, da njegovi zastopniki izvrše svojo nalogo.
Pretirane nade, ki se stavijo ob takih prilikah na ustavo pa navadno razočarajo ljudske množice, kajti kljub sprejetim osnovnim zakonom novega državnega reda življenje noče v redni tir. Ustava sama namreč nima one čudodelne moči, katero ji pripisuje narod. Nastopijo prva razočaranja, ki rode nejevoljo, nezadovoljstvo in ostro kr:-tiko pravkar dovršenega dela. Iz teh razočaranj se rode upori in ne^ miri, ki jih morajo vladajoči zatirati s sredstvi, kakršne ima pač na razpolago vsaka vladvina. Register sredstev se vleče od prigovarjanja in sporazumnega kompromisa do ostrejših primerov, ko je treba u-porabiti silo.
V takem položaju je danes vlada. Azane, ki mora že ves čas svojega
trimesečnega obstoja ne glede na sveže ustavne določbe uporabljati ostra sredstva, da zatira stavke, u-pore in nemire ter brani novi red ped razsulom. Ljudske množice s o
si zapomnile visokoleteče obljuba politikov v teku volilnega boja i.n zahtevajo sedaj izpolnitev mamljivih obe tan j.
Ped vsem je poljedelskim slojem pred očmi agrarna reforma, ki naj bi milijonom španskih poljedelskih delavcev dala zemlje in iz kolo-nov napravilo svobodne kmete na svojih lastnih tleh. To glavno vprašanje pa je po svoji prirodi takega značaja, da se ne da rešiti čez noe, ko naj gre gospodarsko življenje svojo redno pot. Nepismeni kolon je neptrpežljiv in modra opreznost vladajočih pri presoji agrarnega vprašanja in načina njegove rešit-
ve vzbuja v neizobraženih kmetskih vrstah sum, da bo morda ostalo vse pri starem in da bi znal kolon iziti iz revolucije praznih rok.
Tuja in domača prevratna agitacija vešče izrablja ljudsko razpoloženje, bojazen in negotovost ter s precejšnjim uspehom razširja med nezaaevnim in nevednim ljudstvom lahko dostopna anarhistična in komunistična gesla.
Drugo sestavno silo opasnosti tvori industrijsko delavstvo, ki se že par desetletij udejstvuje v siii-dikalističnih organizacijah, vendar kljub rezultatom zadnjih volitev ne tvori organično enotne stranke. Znaten del delavstva se pod vplivom tujine opredeljuje proti levici. Predsednik Azana sicer vlada s socijalistično večino, ker je sam izšel iz male parlamentarne frakcije - Republikanska akcija", vendar pa njegov vladni način izziva nevoljo socialistov in jih tira v ekstremistično smer. Pri obstoječ'h razmerah predsedniku vlade, ki ie tre?en in strog mož, ne preostaja nič drugega, nego da ukrepa po svoji volji ter običajno obvešča parlamenta o svojih korakih šele po izvršenih dejstvih.
Njegovi nasprotniki že odkrito govore o večnem kršenju ustave, s čimer da si Azan^, pripravlja pot k dikta'turi. Nedavno Azanova preteklost je v feričečem nasprotitvu ž nie-govim sedanjim početjem. Kot udeležence znanega vojaškega upora v Jaci tik pred revolucijo zatira sedaj slične pojave z neizprosno strogostjo, kot silen nasprotnik cenzure pod Primo de Rivero je u-vedel sedaj vse hujši cenzurni postopek ter ustavlja ugledne liste, dasi zat-o nima nikakršne zakonite podlage. Vse kaže, da se bliža v Španiji nova politična era, ko bodo 'diktaturo izvajali baš oni elementi, ko so jo pod prejšnjim režimom najhuje napadali ter jo končno tudi zrušili.
Ne-dravo vretje se opaža tudi v meščanskih krajih, ki so se bili o-klenili s svojimi nadami radikala in demagoga Lerrouxa. Videli so v ' njem bodočega naslednika Azane, , kar dovolj priča o silni brezgla-vosti liberalnega meščanskega tabora. V svojih agitacijskih izjavah pa jih je Lerroux temeljito razočaral, ker je začel napadati proti-
klerikalne določbe ustave, na drugi strani pa zahteval, naj vlada izpolni obljube, dane ljustvu v volilnem boju, kar bi šlo v škodo meščanskega življa.
Položaj še poslabšuje padec pe-sete in neugodnega gospodarskega stanja ne more zakriti niti mojstrski Carner je v elaborat proračuna, ki izkazuje visok prebitek. Proračun imenujejo Španci mojstrsko fikcijo in nihče ne verjame rožnatim zatrjevanjem finančnega ministra. Napovedal je tudi večje notranje posojilo, ki se ga bodo bajo udeležile v znatni veri velike inozemske banke. Padec pesete pa z neljubo odločnostjo demantira Carnerjevo proračunsko idilo.
TIRALICA ZA CESARJEM
SHIPPING w NEWS
15Q strani
dobrega etiva
%
Cena 50 centov
Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932.
Pošljite naročilo še danes na
Slovenic Publishing Company
21 6 West I 8th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI
Med drugimi znamenitostmi hra- i ni praški policijski muzej tudi redkost, s kakršno se ne morejo ponašati slični zavodi v drugih državah. Muzej ima namreč pravo u-radno tiralico praškega policijskega ravnateljstva, opremljeno s številko in podpisom oblasti in objavljeno v "Policijskem glasniku c. kr. policijskega ravnateljstva v Pragi z dne 3. julija 1902 pod štev. 1120. Urednik tega glasovitega lista je bil policijski adjunkt Vaclav Vejrik, ki je imel nadvse prijeten posel, dokler ni brezbožnost neznanih zlikovcev poseglo z zločinsko roko tudi v njegov resort ter mu podvalila kukavičje jajce, ki je nepazljivega adjunkta spravilo ob lepo mesto v Pragi.
"Urednik'' Vejrik je sprejemal iz dežel monarhije in iz ostalega sveta obvestila o pobeglih zločincih, zapisoval na tiralice uradne številke ter odpošiljal liste v tiskarno, kjer se je tiskal '"Policijski glasnik". V tem svojem poslovanju mu je prišlo pod roke tudi naslednje obvestilo: i '-Kaiser Wilhelm (sin kaiserja i Priedricha, interniranega v Char- j lottenburgu pri Berlinu), ki je bili doslej zaprt v blaznici profesorja Buelowa, je pred nekoliko tedni u-šel iz zavoda. Na zadnje so ga videli v Marienburgu, kjer so ugotovi-! li hud napad gobezdaške besnosti. , Oblasti naj slede za njim ter naj . uspehe zasledovanja javijo semkaj.
C. kr. policijsko ravnateljstvo Praga.' *
Adjunkt Vejrik je '' uradoval' \ kakor je bil tega vajen že dolga leta in kajpada ni niti posumil, da si je neznani šaljivec v podloženi tiralici pošteno privoščil praško policijo. Zato je bil nemalo presenečen. ko je dva dni po objavi tiralice pričelo z vseh koncev monarhije kar deževati brzojavk, ki so | opozarjale, da vsebuje tiralica iz-j ra?ito razžaljenje veličanstva sc-! sedne Avstriji prijateljske in zavezniške velesile.
Pozornejši čitatelji so namroč takoj spoznali, da gre v tem primeru za mistifikacijo, ki si jo je nekdo dovolil na naslov samega I cesarja Viljema II. Ta je namreč nekoliko tednov prej v pruskem Marienburgu izustil zelo bojevit govor, v katerem je metal grožnjo na levo in desno. Buelowova vlada je imela kasneje dovolj dela. da je zabrisala neprijeten vtisk Viljemovega govora, ki ga je tiralica označila kot gobezdaško bes-nost.
Zadeva ni ostala skrita nemški vladi, ki je zahtevala zadoščenj:! za to uradno žalitev. Adjunkt Vejrik je bil premeščen, kar pa nemški vladi ni bilo dovolj. Dosegla je tudi odstavitev policijskega ravnatelja, ki je bil Nemec, in na njegovo mesto je prišel Čeh za ravnatelja praške policije. Namestu da bi v smislu tiralice zasledovali pobeglega kaiserja Wilhelma, je moral ves policijska aparat vohati za neznanim zlikovcem, ki ga pa seveda niso našli. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je marsikdo u-videl, da bi bilo bolj pametno po stopati v smislu tiralice* ker bi bilo s tem prihranjeno mnogo nesreče vsemu človeštvu. V razposajeni šali je bilo mnogo bridke resnice in proroškega'daru.
13.	aprila:
Bremen, Cherbourg, Bremen
14.	aprila:
.New York, Hamburg. Cherbourg
15.	aprila:
Muuretama, Cherbourg
20.	aprila:
Euroi-u, Cherbourg, Bremen
21.	aprila:
Alln?rt BalHn, Hamburg. Cherlout*
22.	aprila:
Kram-o. Havre Majestic, Cnerbourg
23.	aprila:
Cleveland. Hamburg, Clierbnurff Stat»*ii<lam, Uoulogne sur M»-r. Pot terdam
27.	aprila: Aquitauia, Cherbourg
28.	aprila:	„ Hamburg,. Hamburg, Cherbourg
29.	aprila:
C aliimbua. CherlKuirB, Bremen Homeric. Cherbourg
Saturnia, Trst in Dubrovnik
10. i prila: lie <!♦- Fninc§, Havre Volendam. Boulogne sur Mer, Rotter
him
1. maja:
lierengur'a, Cherbourg
3. maja:
Bremen. Cherlmr.rsr. Brerm-n Peutschlnml Cherbourg. Hamburg
VSE LINIJE in PARNIKE
Spodaj imenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne
Trans-atlantske Linije
in zato lahko odpremi vsakega potnika na kateremko'i parniku. V vašem interesu je, da se kadar mi. slite na potovanje v stari kraj. ali o-J tam sem, vselej obrnete na staro, znano in zanes'jivo domače podietj-; LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave., New York. N. Y. 13 LET V TEM POSLU!
6.	maja:
Olympic, Cherbourg
7.	maja:
Mauretania Cherbourg, Rotterdam, .Boulogne »ur Mer, Rotterdam 12. maja: Kuropa, Cherbourg, Bremen New York. Cherbourg, Hamburg
14. maja:
Paris, Havre A<iuilaniu, Cherbourg Vtendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
lielian'e, Cherbourg^ Hamburg Mujfstic, Cberbouig
17. maja:
Columbus, Cherbourg, Bremen VuKania. L>ul>rovnik, Tr»t
1ft. maja: Albert BalHn, Cherlxxirg. Hitiiiburg
20.	maja:
Iltimerif, Cherbourg
21.	maja?
Brcnu-n, Cherbourg. Bremen SlatriKlani. Boulogne sur Mer. Rotterdam
25.	maja:
| Bereugaria, Cherbourg I
26.	maja:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg
27.	maja:
l"'i ance, Havre Olympic, Cherbourg
28.	maja:
Kuropa, Cherbourg, Premen Voh-udaiii. Boulutgiie Sur Mer, Potter-
dam
St. Louis, CWcbourg, Hamburg
V J U G O SLAVIJO
Preko Havr«
Na Hitrem Ekspresnem Parniku
1LE DE FRANCE
29. APRILA (opolnoči j
JUNIJA
PARIS
13. Maja (ob polnoči* 11. Junija — 29. Junija
LAFAYETTE
IG. Aprila — 21. Maja
3. razred do Ljubljane in nazaj od $139.00 naprej
Za poj.is-iila in potne liste vprašajte rtiše pooblaščene agent«
cfceneh J&rg
19 STATE STREET, NEW YORK
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
I Ta GLOBUS
j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, i j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- ! pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 6 Inčev. — Visok Je 10 lnfie?.
MODERN VZOREC
KKASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA
VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED
$2 50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"CLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA —
SI.
75
>>
"GLAS NARODA
216 West 18 Street	New York, N. Y.