NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRAD ■asjasesife poravRLnfl RGEnajfl —' Vei na oglasnih straneh. Politika Majšperk • Nezadovoljni z delom koncesionarja O Stran 7 Politika Videm • Prekla-nje pred potrditvijo sprememb v coni O Stran 6 Ptuj, torek, 22. julija 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1, 2014 /II «Št. 57 v * T lo tajerski ■ i RADIOPTUJ 89,8*98,2'I04,3 www.radio-ptuj.si Spodnje Podravje Ptuj • Zakaj je na Ptuju občasno smrdelo O Stran 8 glcVénüa>+KffiispMonikfiÍffl MrsP ai [3j5j'miljarde'evrov. znaša znesekjeodplačanih .terjatev" ¡(kreditov), ki "sta jihna" DUTBÍpreñesli ^avefnajvečjil hdržaV^iTbankl -NKBM ' in NLB ~ \7¡k.Rflkeiíi naj b ble rnalDUTBlprenešne terjatve4eii JSlovenskihbank..Kdo' boodgovarjaržaTmiljrdep^ evrov^^i^SO poniknile? Koliko generacij bo na svojih" [pleČihln^Silo^odloČitveslovenske tranzicijske elite? fl Aktualno Ptuj • Ali Samo samo sanja O Stran 3 ■" & '-'''J:-- S.:- sml^rssf' - - - J ; SJij. ■ ¿¿A ; w V V« 'i--*' X Foto: Mojca Zemljarič Šport Miran Vuk • Zavrč bo »mrknil«, ko bomo to želeli mi O Stran 12 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si a'gorišniške občine aro jablano Stevilo.tatvin"v/stanovaniih Kradejo vse: 'salam?, íosifeinjcelM eososomii ■UmMIHuMUMII»! 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 22. julija 2014 Slovenija • Kaj nam je in kaj nam še bo prinesla slaba banka Palače brez temeljev na velikan V podjetjih zaradi prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), čiščenja bančnih bilanc in državne dokapitalizac kreditov pa čedalje težje pridemo,« opozarja Štefan Kuzma, direktor podjetja Eurel iz Poljčan. Nekoč je veljalo: kamen na kamen pal večmilijardno finančno brezno. po prvih ocenah stal med 30 in 40 milijoni evrov. »Vendar je to še vedno bistveno manj, kot bi davkoplačevalce stala sanacija bank na način neposredne državne dokapi-talizacije ali s podeljevanjem državnih jamstev podjetjem v težavah. Pa tudi bistveno manj, kot je državo doslej stalo slabo upravljanje bank. Razlika je v tem, da bo DUTB nedonosne terjatve unovče-vala na trgu in s tem državnemu proračunu povrnila vsaj del sredstev, ki bi bila sicer izgubljena,« pojasnjujejo na DUTB. 425 terjatev: 3,5 milijarde evrov Prenos slabih terjatev na slabo banko je bil osnovni pogoj, da je lahko vlada do-kapitalizirala dve največji slovenski banki. Leto 2014 sta DUTB oziroma tako imenovana slaba banka je bila ustanovljena marca lani. Registrirana je kot delniška družba in je v 100-odstotni državni lasti. Na dan 30. 6. 2014 je družba zaposlovala 63 sodelavcev. Poslovno leto 2013 so končali s čisto izgubo v višini 81,9 milijona evrov. Prihodkov iz poslovanja DUTB v letu 2013 ni beležila, odhodkov iz poslovanja je bilo za 5,4 milijona evrov. Od tega: 3,9 milijona stroški svetovalnih storitev, 0,8 milijona stroški storitev, pol milijona stroški dela in 200.000 evrov drugi stroški iz poslovanja. DUTB vodi sedemčlanski upravni odbor. Sestavljajo ga trije izvršni direktorji, ki so zaposleni za polni delovni čas, in štirje neizvršni direktorji. DUTB je drag projekt. Slovenske davkoplačevalce bo Uvodnik Klofuta za pridne Dijaki iti študenti so v zaslužene počitnice že pošteno zagrizli. A tudi letošnji počitniški dnevi za mnoge izmed njih ne bodo nič kaj ležerni iti dopustniški, Zaradi vse večje socialne stiske večini namreč ne preostane nič drugega, kot da zaviha rokave iti si s študentskim delom prisluži denar za nadaljevanje šolanja ali morda celo kakšen oddih. Vse lepo iti prav. A zdi se, da tudi študentsko delo ni več, kar je bilo. Medtem ko po eni strani študentski servisi delajo uslugo študentom, se nam po drugi strani poraja vse več dvomov glede visokih zaslužkov različnih študentskih servisov iti organizacij na račun študentov. Naj postrežem samo s podatkom, da je na primer Študentska organizacija Slovenije v finančnem načrtu za lansko leto razpolagala s skoraj 10.900.000 evri. Povsem upravičeno se lahko vprašamo, kdo vse se obesi iti okoristi z mizernim zaslužkom študentov. Požrešni pa niso samo študentske organizacije iti servisi, Tukaj je še drža va, ki prigarano iti marljivo delo študentov oklesti z dohodnino. Kaj je torej bolje - ležati doma iti od države pridobiti štipendijo ali delati iti se boriti za svoj kruh, od katerega na koncu ostanejo le drobtinice? Treba je seveda priznati, da študentsko delo omogoča nova dragocena poznanstva, delovne izkušnje iti zaslužek, ki v času šolanja pride še kako prav. Vseeno pa bi vodilni državni možje stvari morali postaviti na tehtnico in doumeti, da na tak način ne spodbujajo, kaj šele motivirajo delo mladih, ujetih v zarja vela kolesa slovenskega gospodarstva, Državno vodstvo bi moralo razmisliti o tem, da bi se študentsko delo v nekaterih okvirih upoštevalo kot delovna doba, Tako bi morda celo tisti, ki vestno opravljajo zahteven in več let trajajoč študij, imeli možnost, da se učakajo zaslužene pokojnine. A država pridnim iti marljivim namesto nagrade rajeprisoli klofuto... Monika Levanič NKBM in NLB začeli z izboljšanimi bilancami ter zadostnim kapitalom in likvidnostjo za odobravanje novih posojil, ki so potrebna za ponovno rast slovenskega gospodarstva. DUTB je v skladu s pogodbama o prenosu nedonosnih terjatev od obeh bank v upravljanje prevzela 425 terjatev. Nominalna vrednost terjatev, prenesenih z NLB, znaša 2,28 milijarde evrov, tistih, prenesenih z NKBM, pa 1,22 milijarde evrov. Terjatve so se knjigovodsko prenesle konec leta 2013, prevzem dokumentacije je bil izveden do konca letošnjega maja. Slaba banka je prevzela nedonosne terjatve - posojila, ki jih podjetja niso odplačevala, in premoženje, ki je bilo uporabljeno kot jamstvo za ta posojila. Slaba banka zdaj upravlja terjatve in premoženje in jih namerava prodati na trgu. A šele takrat, ko naj bi bile za to ugodne razmere. Povsem upravičeno se zastavi vprašanje, kakšna bo realna ocenjena vrednost terjatev in premoženja ter po kakšni ceni bo DUTB terjatve in premoženje uspela prodati. Prodaja terjatev in premoženja še ne tako hitro Vodstvo družbe priznava, da je čisto realno pričakovati, da bodo terjatve v številnih primerih ovrednotili druga- če, kot je bila njihova prenosna cena. »Družba pri upravljanju in odprodaji sredstev zasleduje cilj optimiziranja vrednosti. V ta namen lahko kredite reprogramira oziroma konvertira v lastniške deleže in združuje nepremič- ninske portfelje. Glede na velik obseg ter dolgotrajno problematično stanje prenesenih nedonosnih terjatev bosta povrnitev in optimizacija njihove vrednosti zahtevala več let intenzivnega dela, zato so pričakovanja, da bo DUTB \200Mm Slovenska javnost in davkoplačevalci pričakujejo, da bodo nekega dne izvedeli, kdo so krivci za finančno vrzel v državnih bankah. (Fotografija je simbolična). že po nekaj mesecih začela množično odprodajati sredstva, neutemeljena. Temeljna maksima delovanja DUTB je premoženje prestrukturirati in ga nato odprodati, vendar šele, ko se bodo razmere na trgu normalizirale. Izkušnje podobnih družb iz drugih držav, ki so se za razliko od DUTB preoblikovale iz obstoječih organizacij, kažejo, da nobena ni začela prodajati terjatev prej kot leto in pol po prenosu.« Kršitev posojilojemalcev, ki naj bi bili odgovorni za slovensko bančno luknjo, DUTB primarno ne namerava preiskovati. »O tem, kdo je v posamezni banki odgovoren za odobritve in podaljševanja današnjih slabih terjatev, naj ugotavljajo odgovorni v bankah. V primerih, ko bomo na DUTB pri pregledu terjatev odkrili kršitve, bomo o njih obvestili policijo in druge preiskovalne organe, kot to določa zakon,« še navajajo na DUTB. Mojca Zemljane Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: MZ torek • 22. julija 2014 Doma in po svetu Štajerski TEDNIK 3 skih bančnih luknjah ije ne čutijo nobenega olajšanja. »Bremena so čedalje večja, zakoni čedalje bolj nori, do ača, zrno na zrno pogača. Danes velja: milijon na milijon ... Namesto palače in pogače pa Od dveh največjih bank v državi je DUTB prevzela 3,5 milijarde evrov terjatev; v naslednji fazi se bodo nanjo prenesla tudi slaba posojila Abanke in Banke Celje. K.apitalisti veselo plešejo naprej Ko smo v naši državi letos ob deseti obletnici vstopa v Evropsko unijo poskušali ocenjevati izrabljene in neizrabljene evropske priložnosti, ki nam jih je evročlanstvo prineslo in ki smo jih bolj ali manj znali izkoristiti, je bila to hvaležna tema za medije, da so poiskali ljudi, ki bi znali predstaviti svoj pogled na slovensko evropskost in evropsko slovenskost. Tako so v nekem časopisu desetletnico članstva v EU predstavili skozi osebne izkušnje udeležencev svoje ankete, h kateri so povabili kmetovalca, podjetnika, raziskovalca in gledališko režiserko. Anketirani podjetnik je bil iz Ptuja. Madonca, mora pa biti res dober, da so predstavili njega enega in edinega med Slovenci, je najbrž marsikdo pomislil. Dokler ... Ja, dokler ni malo kasneje bil na svetlo dan nič kaj ugleden seznam »komitentov« slovenske slabe banke. Seznam tistih torej, ki so uspeli na pleča slovenskih davkoplačevalcev naprtiti na milijone in milijone svojih kreditov, ker jih sami niso (bili) sposobni več vrniti. In glej ga, zlomka, med temi je tudi tisti zgledni ptujski podjetnik, ki nam je niti mesec dni prej pojasnjeval, katere evropske priložnosti smo in katerih nismo izkoristili. On je očitno izkoristil tudi tisto, da svojih kreditov ni več vračal. Moja babica je imela za človeka, ki je nekaj naredil narobe in se je zaradi tega v svoji družbi na hitro potuhnil, navado reči, da je odšel kot k. s plesa. Novodobni slovenski k.apitalisti pa ne odhajajo s plesa. Nasprotno, z velikim veseljem se udeležijo še naslednjega, celo med organizatorji so. Nobenega sramu, da so ljudem, ki vsak dan gledajo na to, kako bi kar najpametneje obrnili svoj evro in iz njega naredili vsaj dva, na pleča naložili še svoj dolg. Še naprej se sončijo v medijski pozornosti in nesebično delijo svoje podjetniško (ne)znanje na (predvolilnih) okroglih mizah, pa čeprav nas je že doslej pri tem ptujskem podjetniškem čudežnem dečku to znanje stalo okrog pet milijonov evrov. In mi? Kot bi rekel prijatelj Tadej Toš: Beee, beee ... Kako dolgo še? Ni pri Janezu Ivanu nobene proste sobice več? Jože Šmigoc Ptuj • To ni šala - Samo M. Strelec za župana Ali Samo samo sanja Znani ptujski režiser Samo M. Strelec se bo na jesenskih volitvah potegoval za funkcijo župana Mestne občine Ptuj. Volilnih opravil se ptujski kulturnik loteva na drzen, samosvoj, inovativen in nekoliko »odpičen« način. 21. julija, ko je začel teči rok za volilna opravila in ko je Samo M. Strelec praznoval svoj rojstni dan, je pred ptujskim gledališčem zbiral denar za izvedbo dveh ptujskih festivalov, ki ju Mestno gledališče Ptuj zaradi pomanjkanja sredstev več ni sposobno izvajati. »Direktor ptujskega gledališča je povedal, da letos na Ptuju ne bo Festivala monodrame in SKUP-a, ker ni dobil dovolj denarja. Za izvedbo obeh festivalov bi potrebovali 10.000 evrov. In sem se odločil, da poskusim ta denar zbrati. Zato sem javno na družabnem omrežju in v časopisu Samostrel, ki ga izdajam v samozaložbi, pozval kandidate, ki se bodo jeseni potegovali za funkcije v ptujskem mestnem Samo M. Strelec je za ptujsko gledališče prinesel 1000 evrov: svetu in za županski stolček, »Akcija zbiranja denarja za Mestno gledališče Ptuj ni uspela.« naj namesto da plačajo plakate, letake in drugo reklamno gradivo, denar namenijo Mestnemu gledališču za pomoč pri izvedbi festivalov,« pojasnjuje Strelec, ki je denar za gledališče zbiral včeraj dopoldan, med 11. in 11.30. Uradoval je kar na terasi kavarne Bo caffe na Slovenskem trgu pred gledališčem. Sam je na mizo položil tisoč evrov lastnega denarja in čakal, če se mu bo pridružil še kateri izmed izzvanih kandidatov. A o kandidatih (in o donator-skem) denarju ne duha ne sluha. Pravila zbiranja sredstev so bila zastavljena na način, da v kolikor se zbere celotna vsota 10.000 evrov, potem se denar preda gledališču za pomoč pri izvedbi festivalov. Če se zbere manj od 10.000 evrov, se denar donatorjem vrne. Ker je denar prinesel samo Strelec (tisoč evrov), se je akcija končala neuspešno. »Nihče ni nič prinesel. No, morda je to tudi znak, da na Ptuju ni kandidatov,« je situacijo porogljivo komentiral ptujski režiser, ki torej v bodoče cilja na župansko funkcijo. Mojca Zemljarič Prenos terjatev na DUTB jalov ukrep O slabi banki so povedali Direktor podjetja Eurel Štefan Kuzma: »Namen ustanovitve DUTB je bil najbrž dober, žal izvedba slaba. Skeptičen sem glede sedanje DUTB. Glede na situacijo, v kakršni se je znašla Slovenija, je bila DUTB potrebna, vendar z drugačnim pristopom, kot ga vidimo sedaj. Vodstvo je zame izgubilo kre-dibilnost. Nepreglednost pri reševanju terjatev in skrivanje podatkov me zelo moti. Drug razlog je - kakšno vodstvo je to, če ob nenormalno visokih lastnih plačah potrebuje še astronomsko drage svetovalne pogodbe z drugimi, celo interesno povezanimi osebami? Kje je tu njihova strokovnost in s čim upravičujejo tako visoke plače? Zdi se, da je njihov osnovni motiv lastni žep. S tujci nismo ničesar pridobili. Potrebujemo predvsem pošteno in strokovno sposobno vodstvo. Ni vprašanje domačini ali tujci. Vprašanje je poštenost in strokovnost. Ali tega doma več nimamo? Še hujše pa je to, da se v tem trenutku zdi, da je denar, ki smo ga vzeli davkoplačevalcem in porabili za sanacijo bank, vržen vstran. Dokler ne bomo sanirali podjetij in jih usposobili za nadaljnji razvoj, je pač tako. In tu, žal, ne vidim pametne in hitre rešitve. Nihče od bančnikov mi še do sedaj ni uspel razložiti, kako naj bi oz. kako bodo (bomo) to naredili. Kaj smo torej dosegli? V podjetjih ne čutimo nobenega olajšanja. Bremena so čedalje večja, zakoni čedalje bolj nori, do kreditov pa čedalje težje pridemo. Subvencije iz evropskih sredstev se delijo po čudnem ključu! In kako naj bomo potem v podjetjih zadovoljni?! Govorim iz lastnih izkušenj.« Direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič: »Za razglabljanje o slabi banki seveda nisem pristojen sogovornik, še posebej ko v luči pogledov ljudi - strokovnjakov z ekonomskega področja - pogosto vidimo diametralno nasprotujoča si mnenja. Kljub temu lahko rečem, da bi omenjene rešitve slabe likvidnostne situacije tudi v našem javnem sektorju oz. naši bolnišnici bile zelo dobrodošle, saj bi s tem država bistveno pripomogla k izboljšanju naših bilanc, kar bi nam omogočilo boljšo finančno in celostno delovanje ustanove, ki je zaradi nakopičenih dolgov iz preteklosti ob že tako znani podfinanciranosti v zelo slabi kondiciji.« Za mnenje glede t. i. slabe banke smo povprašali tudi župana občine Lenart Janeza Krambergerja, čigar občina se spopada z velikimi finančnimi težavami. Kot nam je povedal, imajo v lenarški občini dve nepremičnini, ki sta v lasti slabe banke. A po njegovem mnenju so banke slab gospodar z nepremičninami. »V zgodovini samostojne Slovenije smo že večkrat sanirali banke s pomočjo proračunskih sredstev. Na žalost so se vse te sanacije končale tako, da so nekateri dobili izredno ugodne kredite, a jih niso in jih nikoli ne bodo vrnili, tisti, ki so jim kredite odobrili, pa so to storili » v skladu z zakonom in pravili banke«,« je povedal župan Kram-berger in še dodal: »Kot optimist verjamem, da bo DUTB opravila nalogo, za katero je bila ustanovljena. Želim, da bi se to zgodilo čim prej, saj brez zagona gospodarstva ne moremo pričakovati izhoda iz krize. V naši občini imamo dve nepremičnini, ki sta v lasti bank, hotel Črni les in motel Vindiš, in se vrsto let prodajata na način, da se ne prodata. Trdim, da so banke slab gospodar z nepremičninami. Če bo DUTB uspelo prodati in spraviti v življenje ta dva objekta v naši občini, bom zadovoljen.« Mojca Vtič, Majda Goznik, Monika Levanič Foto: MZ 4 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 22. julija 2014 Gorišnica • O (ne)resnosti poslovanja občine Svetniški zbor pod staro jablano s Nedavno smo v našem časopisu razkrili nepravilnosti pri sprejemanju rebalansa proračuna občine Gorišnica. V gradivu, ki so ga občinski sve1 sestavnih delov tega dokumenta - načrt razvojnih programov, iz katerega bi bili razvidni finančna konstrukcija vsakega projekta oziroma nalc nec trajanja investicije. Zato se poraja vprašanje, ali je bilo dogajanje od sprejetja »neveljavnega« rebalansa v začetku aprila do sprejetja no\ in legitimno. Rebalans proračuna za letos so svetniki občine Gorišnica vnovič potrjevali na 5. izredni seji. Potekala je minulo sredo, 16. julija. Čeprav je bilo na vabilu za sejo navedeno, da bo le-ta potekala v sejni sobi občine Gorišnica, pa je bila sejna soba prazna. Svetniški zbor je namreč zasedal kar pod staro vaško jablano sredi travnika, v Forminu, pri mlinu in potoku. Ogled mlina in domačije, ki naj bi prešla v lastništvo občine, je bil sicer predviden po dnevnem redu seje, a kljub ogledu seja naj bi potekala v sejni sobi na sedežu občine. 600.000 evrov vredne naložbe brez nadzora V občini Gorišnica je trenutno odprtih več gradbišč. O domnevnih nepravilnostih pri izvedbi projekta nizkih gradenj (posameznih kanalizacijskih odsekov in ceste) ter projekta izvedbe športnega parka smo v Štajerskem tedniku že poročali. Takrat smo zapisali, da za projekte nimajo izbranega nadzornika del. Vsi projekti potekajo, cesta v Tibolcih je celo že asfaltirana, gradbenega nadzora, ki bi ga občina v skladu z zakonodajo morala imeti, pa nimajo. Na to je na seji sredi travnika opozoril svetnik Škrjanec: »600.000 evrov vredna investicija se izvaja brez gradbenega nadzora. Cesta je asfaltirana. Kdo je nadziral potek del? Očitno vse poteka tako, kakor komur paše.« Foto: MZ Drugi del svetniškega zbora (Bojan Purgaj in Robert Marin) je v zvezi z obravnavano tematiko imel nekaj vprašanj. Nekoliko nenavaden način zasedanja občinskega sveta Slovenija • O nadzoru in ponarejanju receptov Stane Frim: »Vsake zlorabe receptov vnaprej n Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) redno in sistematično izvaja nadzore nad izvajanjem vseh zdravstvenih programov. Osnovni namen na v letu 2013 skupno izvedel 931 nadzorov ter na podlagi ugotovitev od njih terjal 2.471.247 evrov. Ugotovitve kažejo, da izvajalci zdravstvenih storitev ošk zaračunavanja storitev. ZZZS posebej izvaja nadzor tudi na področju zdravil. Okvirno opravi okrog 100 nadzorov letno, pri večini teh nadzorov pa doslej ni bilo ugotovljenih resnejših odstopanj. „Ključne ugotovitve dosedanjih nadzorov ZZZS na področju zdravil bi lahko strnili na pomanjkljive zapise v medicinski dokumentaciji, predpisovanje, ki ni v skladu z omejitvijo predpisovanja za posamezna zdravila, neustrezno določen plačnik doplačila itd.," je povedal vodja OE ZZZS Stane Frim. Del nepravilnosti se nanaša tudi na neindicirano predpisovanje zdravil v smislu odstopanja od ustaljene in splošno uveljavljene doktrine zdravljenja, strokovno preverjenih metod in dosežkov medicinske stroke. V primerih utemeljenega suma na nestrokovno predpisovanje zdravil ZZZS pri za to pooblaščeni Zdravniški zbornici Slovenije naroči strokovni nadzor. Zavod pa nima podatkov o nepravilnostih, ki so bile ugotovljene v ostalih nadzorih. »Zaradi objektivnosti je zato nujno potrebno upoštevati tudi ugotovitve ostalih nadzorov Zdravniške zbornice Slovenije, Lekarniške zbornice Slovenije, internih nadzorov izvajalcev zdravstvenih storitev ter ugotovitve in uradna dejanja organov pregona (policija, Edemid« 40 mg tablete Ä^blozene tablete splfOnolflkton 2D obtoMnlh «¡fij(|i¡ v.....l Diclo Duo trde kapsule 75mg -'O trd mil kapsul Foto: Črtomir Goznik Letno ZZZS izvede okrog 100 nadzorov pri predpisovanju zdravil. Pri večini resnejših odstopanj niso ugotovili. tožilstvo) ter sodnih organov,« pove Stane Frim. Spremljanje predpisovanja in izdajanja zdravil na recept (količinsko in vrednostno) omogoča računalniška zbirka podatkov, ki služi 10 območnim enotam ZZZS, da z izpisi o odstopanjih posameznih zdravnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev od povprečij obdobno seznanja izvajalce zdravstvenih storitev. V primeru bistvenih odstopanj posamezna območna enota ZZZS še posebej obravnava posamezne primere in zahteva od izvajalcev ustrezna pojasnila. Zavod lahko ukrepa tudi na podlagi anonimne prijave. „Pri predpisovanju in izdaji zdravil se vodijo torek • 22. julija 2014 Spodnje Podravje ŠtajerskiTEDHiK 5 redi vasi tniki potrjevali aprila, je manjkal eden izmed treh »žbe, viri financiranja ter predviden začetek in ko-rega izvrševanje proračuna občine sploh zakonito Kar bi tudi bilo najbolj normalno ob dejstvu, da je bilo na dnevnem redu seje tudi sprejemanje dokumenta, ki je alfa in omega poslovanja občine - rebalansa proračuna za leto 2014, že četrtega za sedanji proračun. A so glasovanje o rebalansu svetniki opravili kar sredi pokošenega travnika, v senci pod staro jablano. Po sprejetem rebalansu znaša vrednost proračuna občine Gorišnica dobrih 11 milijonov Svetniki so odločali brez gradiva v rokah. evrov. Prihodki in odhodki so usklajeni, ne načrtujeta se niti presežek niti primanjkljaj. Pri projektu agromelioracije so iz letošnjega proračuna umaknili 77.000 evrov, za 15.000 evrov so zmanjšali postavko cone Muretinci. Na novo so formirali postavko za subvencioniranje omrežnine za sistem oskrbe s pitno vodo - na to postavko so dodali 27.000 evrov. Legitimnost akta ponovno načeta Na seji so svetniki odobrili dodatna dela, ki se bodo izvedla v sklopu obnove šolskega poslopja. V starem delu šole bodo zamenjali 90 luči, po-brusili in na novo lakirali parket ter prestavili stopnišče. Za ta namen so proračunsko postavko za nakup blaga in storitev OŠ Gorišnica konvertirali v postavko za investicijsko vzdrževanje poslopja OŠ. Za šolo bodo namenili tudi 25.000 evrov, ki so jih prerazporedili s postavke preplasti-tve cest. O vsem navedenem je občinski svet glasoval zelo abstraktno. Zneski, ki so bili i mogoče preprečiti! « dzora nad izvajalci je preverjanje izpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. Pri izvajalcih je ZZZS odujejo sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja večinoma zaradi nepravilnega ali previsokega predpisane evidence in medicinska dokumentacija, na podlagi katere je mogoče odkriti nepravilnosti oz. zlorabe predpisovanja receptov in izdaje zdravil. Vnaprej pa ni mogoče preprečiti vsake zlorabe, pomembno pa je, da so tovrstne zlorabe večinoma odkrite. V zahtevnejših primerih zlorab so potrebne obširnejše preiskave, ki jih lahko opravijo le organi pregona. Pri navedenih postopkih pa sodeluje Zavod s podatki iz elektronskih evidenc, izvajalci zdravstvenih storitev (zapisi v medicinski dokumentaciji) ter lekarne," še pojasnjuje Stane Frim. MG Lani zdravniki predpisali 16.502.346 receptov V breme zdravstvenega zavarovanja v povprečju zdravniki letno predpišejo osem receptov na enega prebivalca Slovenije. V letu 2013 jih je bilo 16.502.346. Povprečno to pomeni 2.055 receptov oz. 55.464 evrov na enega zdravnika. Med zdravniki posameznih specialnosti so velike razlike. Tako vrednostno (v evrih) največ zdravil na recept na enega zdravnika v povprečju predpišejo splošni zdravniki, sledijo diabetologi, medtem ko psihiatri že precej zaostajajo. V Sloveniji v povprečju zdravnik splošne oz. družinske medicine letno predpiše približno 9.500 receptov s skupno povprečno vrednostjo približno 200.000 evrov. Splošni zdravnik ima v povprečju opredeljenih približno 17 oseb, ki jim je predpisal več kot 10 zdravil hkrati. Približno 230 splošnih zdravnikov (20%) nima niti enega pacienta, ki bi mu hkrati predpisal 10 ali več učinkovin. Največ splošnih zdravnikov ima približno devet prejemnikov, ki jim je bilo predpisanih deset in več zdravilnih učinkovin hkrati. V zvezi z osebami, ki so jim splošni zdravniki predpisali med 5 in 10 zdravil hkrati, pa podatki kažejo, da je največ zdravnikov (315), ki so imeli od 0 do 47 pacientov s 5 do 10 učinkovinami in nato skupina 205 zdravnikov, ki so imeli od 188 do 235 pacientov s 5 do 10 učinkovinami hkrati. ob sprejemanju navedeni v priloženi dokumentaciji (rebalansu), sploh ne bodo obveljali, temveč jih bodo po besedah župana Jožeta Kokota in direktorja občinske uprave Matevža Cestnika naknadno spremenili. Župan in direktor sta to potezo pojasnila s tem, da je bilo odvisno, ali se bodo svetniki s predlogi sploh strinjali, in bodo zato te finančne postavke v proračun dodali naknadno. A takšna praksa je vsej prej kot običajna. Sploh pa je vprašanje, ali je pravilna in zakonita. Mojca Zemljarič Pa brez zamere Perspektive Misel ali dve o eni temeljnih stvari življenja Perspektive so zmeraj bile nekaj, kar je kot stvar prihodnosti, ki pa je kljub temu ukoreninjena v sedanjosti, do neke mere negotovo. A zdi se, da so perspektive prihodnosti v današnjem času postale še bolj nedoločljive, kot so bile doslej. Kot take pra vzapra v mejijo že na nekaj neznanega in mora tisti, ki si jih upa določiti, določati, napovedati ali kako drugače predvideti, biti že napol vrač, šaman, videc, šlogar ali kaj podobnega. Perspektive so lahko tudi orodje. Lahko si jih izmislimo, priredimo, ponaredimo ali iz njih kako drugače naredimo konstrukt. Tovrstnih izkrivljanj perspektiv se seveda poslužujejo tisti, ki jim je do tega, da so le-te včasih take, včasih drugačne. Ti ljudje imajo od spreminjajočih se perspektiv seveda neko korist, ki običajno ni tudi obča korist ter od katere družba ne pridobi prav dosti, če sploh. Seveda lahko tak človek "vrednost" perspektiv vsak dan spreminja, pri čemer mu sploh ni treba iskati zmeraj novih in novih, ampak mu zadošča že, da ugotovi, da so se okoliščine spremenile in da je zdaj ista prespektiva, ki je bila včeraj dobra, naenkrat slaba. Seveda tako ravnanje nima prav nič opraviti s pravimi perspektivami (ki so že same po sebi, kot prej rečeno, težko opredeljive), saj gre pri tem za izkrivljanje okoliščin, ki pogojujejo perspektive, včasih pa celo za popolno izmišljotino, ki ima namen zavajati, torej za laž. Vse to je zelo pomembno. Perspektive in njihovo čim boljše poznavanje pomembno vplivajo na naša dejanja in odločitve. Perspektive nam namreč služijo kot neki nabor opcij, ki so nam na voljo, kot neko poznavanje trenutnih okoliščin, samih sebe, projekcije dogajanja, ki se v prihodnosti z večjo ali manjšo gotovostjo ima zgoditi, če se odločimo za ta ali oni korak. Če naši predniki ne bi menili, da perspektive dokaj dobro poznajo in da so le-te ugodne, ne bi nikoli začeli lesti z dreves in se podali v pasti savan. Od majšega ali večjega poznavanja perspektiv je odvisna naša prihodnost (zato pa zanjo tudi znajo reči, da ni popolnoma jasna, da ne vemo točno, kaj na čaka). Zato ni niti najmanj neumno ali nekoristno, če vsaj do največje možne mere znamo določiti perspektive. Svoje, perspektive okolja, v katerem živimo, perspektive družbe, perspektive države in ne nazadnje tudi perspektive sveta. In enako pomembno je seveda tudi to, da znamo ločiti med resničnimi perspektivami (pa naj bodo te dobre ali ne toliko dobre) in med lažnimi - med tistimi, ki so ustvarjene umetno, največkrat z ne najlepšimi nameni. To vse pa seveda dostikrat še zdaleč ni mačji kašelj. Kakor tudi vse zadeve s perspektivami prav nič ne olajša dejstvo, da življenje določa perspektive, a hkrati tudi perspektive določajo življenje. Zmedeni? Ja, saj pa vam nihče ni obljubil, da bo življenje enostavno! Gregor Alič Foto: MZ Foto: MZ 6 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 22. julija 2014 Videm • Z izredne seje Preklanje pred potrditvijo sprememb v poslovni coni Videmski svetniki so se prejšnji teden sestali na izredni seji, namenjeni potrditvi manjših sprememb znotraj industrijske cone. Točka seje sicer uradno imenovala Osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje poslovno logistične cone Videm. Kot je zbranim na začetku pojasnila Tjaša Marko, gre le za manjše spremembe pri velikosti in višini predvidenih poslovnih objektov v coni ter za nekaj sprememb že dorečenih dejavnosti, ki jih ne bo (iz cone se namreč umikata načrtovani dejavnost proizvodnje sveč in mizarska dejavnost). Prav tako se s spremembo dovoljuje gradnja do 12 metrov visokih objektov, zamenjanih pa je bilo še nekaj dejavnosti, ki so se preselile z ene na drugo parcelo. Čeprav so spremembe res neznatne in namenjene temu, da bi bila cona za investitorje čim bolj zanimiva, pa je potrjevanje teh sprememb sprožilo cel kup (političnega) prerekanja. Andrej Rožman je namreč takoj na začetku povedal, da sprememb v svetniški skupini SDS ne bodo potrdili oziroma jih bodo le v primeru, če se sprejme še sklep o izvze-mu daljnovoda iz občinskega prostorskega načrta (OPN). Pojasnjevanje, da sprememba OPPN in z državnim prostorskim načrtom že umeščen daljnovod nimata ničesar skupnega, ni prineslo bistvenega uspeha. »Če zdaj ne sprejmemo teh minimalnih sprememb znotraj cone, si bomo sami zaprli pot razvoja podjetništva v občini. Cona za okolico sploh ni moteča, lahko pa odženemo iz občine še tiste, ki si dandanes Čeprav v videmski obrtni coni ne stoji še popolnoma nič, so predvidene spremembe glede gabaritov bodočih objektov že sprožile bučne debate med svetniki ... (Fotografija je simbolična.) sploh še upajo kaj investirati in delati. S svojo državno politiko smo tako odgnali že vse tuje investitorje, zdaj si bomo pa iz občine izganjali še domače?! In tudi če teh sprememb ne potrdimo, bo daljnovod še vedno tekel skozi našo občino - tega z ničimer več ne moremo zaustaviti,« je bilo slišati mnenje večine drugih svetnikov. Drugi člani svetniške skupine SDS so bili bolj kritični do dejavnosti, ki naj bi se izvajale v coni; izražen je bil predvsem strah, da lahko gre tudi za storitve, ki bodo imele negativen vpliv na okolje in morebiti zdravje ljudi. Rožman se sicer vse do konca seje ni vdal z zahtevo, da naj se sprejme najprej sklep o izvzemu daljnovoda iz OPN, jezilo pa ga je še več zadev: »Pojma nimamo, kaj se bo konkretno vse proizvajalo v naši coni! Prav tako ne vemo, kdo vse so lastniki, saj so parcele v glavnem prodane. Mislim, da bi to morali vedeti. Kdo je sploh dal pobudo za te spremembe? Če se ne motim, je verjetno bil to kar naš župan, ki je danes uradno na dopustu, saj gre največ za menjave parcel, ki so v lasti njegove družine! Sicer pa menim, da je ta seja sklicana 'ad hoc', saj smo materiale dobili šele tri dni pred sejo. Predlagam, da sejo ponovno skličemo čez teden dni, naj bo neplačana in naj se takrat odgovori na vsa naša vprašanja!« Njegov predlog pa ni bil upoštevan. Glasovanje je pokazalo, da je bilo osem svetnikov za potrditev sprememb v OPPN za cono, štirje pa so bili proti. sm Majšperk • Osrednja težava so ces Nezadovoljni »Ne bom več poslušala tega; ali bo uprava nekaj n opozorilo na pomanjkljivo delo koncesionarja, ki Tako je svetnik Vekoslav Širec izpostavil, da ob robu ceste Slape-Doklece trava ni pokošena, ter dodal, da mulde in jaški na cestah niso očiščeni. »Vsako stvar je treba vzdrževati, sicer se dela škoda na novih cestah,« je še dejal. Marjan Novak je opozoril na cesto Medvedce-Sestrže in se vprašal, koliko časa bo ta odsek še v voznem stanju, da ne bo slabši kot makadam. Cestne problematike na se-strškem koncu se je dotaknil tudi Zlatko Žnidar in opozoril na s trstiko zaraščene jarke ob cesti. »Cesto od Sestrž do Polskave spremljata dva jarka in vsako leto je neskončno klicev. Ne vem, na koga naj se obrnem, saj učinka ni. Ob tem na cesti, ki je dolga šest kilometrov, koncesionar tri luknje zadela, štiri pusti. Nekaj je treba narediti drugače,« je dejal Žnidar. Branko Karneža je opozoril na nepokošeno travo med pločnikom in cestiščem. O urejanju in preplastitvi cest je županja občinskemu svetu dejala, da se ve, kakšen je letošnji proračun, in da evropskega denarja za cestno infrastrukturo v prihodnje ne bo. »Prva bo za obnovo na vrsti cesta, ki bo najbolj poškodovana,« je še povedala. Pripravljavec dokumenta si ni zaslužil plače Osrednja točka dnevnega reda seja in razlog za sklic seje Svetniki so znova opozorili na nepokoš je bila potrditev dokumenta investicijskega projekta agromelioracije Majšperk, s katerim bo občina kandidirala na javnem razpisu za izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva. V okviru razpisa naj bi pridobili 89.083 evrov evropskega denarja, k izvedbi projekta pa naj bi občina prispevala 19.598 evrov. Na območju, velikem 190 ha, je bila izvedena komasacija, s katero se je zmanjšala razdro- Četudi bi 42. sejo lahko opisali kot nezanimivo, vendarle ni bilo tako. Vsaj z dvema odlokoma, o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in o rabi javnih površin v MO Ptuj, so se potencialnim volivcem trenutno še aktualni mestni svetniki prikupili. V Gerncah bodo tako v letu 2015 plačali za nekaj deset evrov manj nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, uporabnikom javnih površin pa se bodo že letos znižale uporabnine za gostinske vrtove za 30 odstotkov. Zanimivo je bilo tudi pri predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj. Večina svetnikov je odločila, da je po novem skupščina javnega podjetja mestni svet MO Ptuj. Doslej se je v tej vlogi pojavljal župan sam. Ob ustanovitvi podjetja so imele Javne službe le enega zaposlenega, zato je bilo to smiselno. Danes, pri 150 zaposlenih in 12 Ptuj • Mestni svetniki pomahali v slovo Tudi po dopolnjenem poročilu še luk Julijska seja mestnega sveta je bila zadnja redna seja v mandatu ptujskega mestnega sveta 2010/2014. Prvega avgusta se bodo potrebna, sicer pa ne. Tako so na julijski seji tako rekoč pomahali v slovo. milijonih evrov realizacije, dosedanja rešitev po oceni ptujskega župana Štefana Čelan ni bila „več modra in pametna". Razlika v višini milijona evrov še naprej buri duhove V dopolnjenem dokončnem poročilu o izvedbi nadzora plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) so tokrat priložili dva seznama, na prvem so pravne osebe, ki so bile v letu 2012 zavezanke plačila nadomestila, v letu 2013 pa ne. Na tem seznamu je 35 pravnih oseb, ki jim je ta obveznost prenehala zaradi izbrisa, prodaje premoženja ali statusnega preoblikovanja. Na novo pa je bilo v letu 2013 vključenih 114 pravnih oseb, potem ko je MO Ptuj začela uporabljati Gurso-vo bazo podatkov. Te pravne osebe niso dolžniki iz naslova NUSZ. Na novo so postali zavezanci na podlagi uradnih evidenc in podatkov Davčnega urada Ptuj zaradi prometa nepremičnin. Podatke za nove zavezance so posredovali tudi najemodajalci in družbe, ki se ukvarjajo z upravljanjem naložbenih nepremičnin. Obveznost plačila nadomestila so prenesli na neposredne upo- rabnike, kar jim tudi omogoča zakon o stavbnih zemljiščih. Vsi nezadovoljni zaradi nepopolnih podatkov Tudi v julijskem dopolnjenem dokončnem poročilu NO ugotavlja, da bi morala MO Ptuj bolj skrbeti za ažurno usklajevanje evidence z dejanskim stanjem. V priporočilih so zapisali, da se preveri pravna možnost o tem, da se pridobi plačilo nadomestila od oseb, ki jim nadomestilo za uporabo zemljišča ni bilo obračunano oz. je bilo ocenjeno prenizko, hkrati pa preveri Strokovne službe M0 Ptuj bodo same pripravile poročilo o plačilih nadom torek • 22. julija 2014 Doma in po svetu Štajerski TEDNIK 7 ste z delom koncesionarja Jožefa Žolgerja aredila ali ... Na vsaki seji govorimo o cestah,« je na julijski seji minuli teden dejala županja Majšperka Darinka Fakin, potem ko je več svetnikov je v tej občini samostojni podjetnik Jožef Žolger. m FOTO: Mojca Vtič eno travo ob cestah. bljenost in razpršenost kmetijskih zemljišč. S projektom agromelioracije namerava občina urediti in utrditi 1,9 kilometra poljskih poti za dostop do zemljišč ter urediti odvodnjavanje z jarki v skupni dolžini 2,7 kilometra, sanacijo oziroma čiščenje obstoječega odvodnjavanja za padavinske vode v dolžini 1,2 kilometra, zasutje obstoječega mejnega odvodnjavanja za padavinske vode v skupni dolžini 5,7 kilometra in splanirati 37.299 m2 veliko območje. »Dokler ne bo agromelioracije, ne bomo mogli na svoje parcele, ker niso urejene javne poti. Te poljske poti naj bi bile v zemeljski obliki; kako naj potem pridem na glavno cesto, ne da bi jo onesnažil? Žal je tako. Pripravljavec tega dokumenta si ni zaslužil niti ene plače. Že otroci v prvem razredu znajo potegniti ravno črto, tu pa se to ni naredilo. Bo pa vseeno takšna ureditev kmetom olajšalo delo,« je v razpravi dejal Edi Leskovar. Občina je premila do koncesionarjev Majšperški svet je obravnaval še odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Majšperk ter o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje te službe. Odloka sta bila v prvem branju soglasno sprejeta. Svetnik Marjan Novak je pozval k premišljeni izbiri koncesionarja. »Koncesije smo že podeljevali in so nas verjetno že nekaj naučile. Spomnimo samo na primer oskrbe z vodo: voda teče dva dneva, jih opozoriš, pa nikogar nič ne briga. Določbe so premehko napisane. « Tudi Edi Leskovar je dejal, da je občina premila do koncesionar-jev, županja pa je na opozorila odgovorila, da sankcije so za- pisane, le izvajati jih je treba. Ko bosta odloka sprejeta tudi v drugem branju, bo lah- ko občinska uprava pripravila pravilnik, ki bo določal način, kako bo občina sofinancirala individualne čistilne naprave, in razpis koncesije na področju odvajanja in čiščenja ko- munalne in padavinske odpadne vode. Mojca Vtič Makole • Septembra rebalans proračuna Premalo denarja za subvencioniranje pomoči na domu Svetniki in svetnica Občine Makole so se sredi julija sestali na tretji redni seji, tokrat v novih občinskih prostorih. Tako je bila prva neformalna točka pogovor o novi stavbi in akustičnosti sejne sobe, nato pa je sledilo potrjevanje novih, za 3,1 odstotka nižjih cen vrtca in socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, ki pa bo cenejša zgolj za občino. Na podlagi spremenjenega števila izvajalk oskrbe na domu in sprememb zakonodaje je Center za socialno delo Slovenska Bistrica maja posredoval nov predlog ekonomske cene socialne oskrbe za obdobje od junija dalje. Nova urna postavka opravljene storitve na delovni dan znaša 15,65 evra, kar je za 5,2 odstotka manj od trenutno veljavne cene. Cena storitve za delo v nedeljo znaša 16,56 evra in na dan praznika 17,46 evra na uro. Pred dvema letoma je občina subvencionirala urno postavko v višini 12 evrov, letos so svetniki sprejeli subvencijo v višini 11,15 evra. Ob upoštevanju občinske subvencije znaša prispevek uporabnika za uro opravljene storitve ob delavniku 4,5 evra, v nedeljo in nočnem času 5,41 evra ter na dan državnega praznika in dela prostega dne 6,31 evra. In medtem ko za občino sprejeta cena pomeni prihranek denarja, za uporabnike pomeni podražitev. Za sedem centov se je podražila nedeljska oskrba in za pet centov urna postavka na delo prostega dne. Predvidenih 17.000 evrov bo verjetno premalo Občina se je za varčevanje odločila zaradi višjega števila ur storitev pomoči družini na domu od načrtovanih pri sprejemu proračuna. Tako bo občina z nižjo subvencijo privarčevalo 830 evrov do konca leta, vendar pa bo morala v rebalansu proračunu na tej postavki poiskati dodatnih 3.350 evrov. »V proračunu je bilo na omenjeni postavki zagotovljenih 17.000 evrov sredstev. Trenutna poraba za obdobje januar-maj znaša 8.814 evrov. nje pri nadomestilu sicer sestali še na slavnostni seji ob prazniku MO Ptuj, septembra pa le še na kakšni izredni seji, če bo Foto: Črtomir Goznik estila za uporabo stavbnega zemljišča. uporaba kazenskih sankcij zoper tiste pravne in fizične osebe, ki skladno z odlokom niso prijavile natančnih podatkov o nepremičnicah. Ponovno pa naj se preverijo pravne možnosti za objavo podatkov tistih, ki so se izognili plačilu nadomestila, saj bodo verjetno občani MO Ptuj želeli biti o tem obveščeni. Podobno so predlagali tudi v odboru za gospodarstvo, v odboru za finance so se z informacijami seznanili, v odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo pa so zapisali, „da je dopolnjeno dokončno poročilo nepopolno in nezadovoljivo". Še vedno naj se ne bi vedelo, kje in zakaj je prišlo do milijona evrov razlike. „Iz dokončnega poročila nadzornega odbora je razvidno, da tudi sam nadzorni odbor ni zadovoljen s tem, kar je dal od sebe. Vseeno predlagam, da v naslednji fazi skušamo priti temu do konca, strokovnim službam predlagamo, da same pripravijo poročilo z zneski in mogoče tudi z obrazložitvami, ker nadzorni odbor očitno tega ne zmore," je bil jasen Miran Meško. Strokovne službe bodo po besedah župana Štefana Čela-na takšno poročilo pripravile, vključno z dodatnimi pojasnili, če bodo potrebna. MG Foto: Milan Sternad Soglasni makolski svet v novih občinskih prostorih V primeru enakega povprečja ur opravljene socialnovarstve-ne storitve pomoč družini na domu tudi v drugi polovici leta bo treba zaradi višjega števila ur, kot so bile načrtovane pri sprejemu proračuna, na postavki zagotoviti dodaten denar,« je pojasnil Matjaž Kopše, višji svetovalec za družbene dejavnosti, investicije in vodenje projektov, pred sprejemom novih cen. Svetniki so nove cene soglasno potrdili. Zaposlena za turizem prevaža javne delavce Svetniška vprašanja so se na tretji seji, kljub vedenju svetnikov, da denarja za cesti v proračunu ni, ponovno nanašala na cestno infrastrukturo. Tako je Marjan Dovar predlagal razširitev in preplastitev občinske ceste Pečke-Ložnica, kjer se zdaj gradi vodovodno omrež- je. Direktor občinske uprave Igor Erker je predlog zavrnil in dejal, da zgolj preplastitev ni mogoča, saj je treba na novo narediti podlago ter dodal, da bi projekt stal približno dva milijona evrov, česar pa si občina ne more privoščiti. Svetniki so opozorili na pomanjkljiv nadzor nad cestami. »CP Ptuj zakrpa luknje na cesti, obnovi bankine, čez nekaj dni pa se tam koplje za vodovodno omrežje. Ni čudno, da nas ljudje kritizirajo,« je opozoril Marjan Gorčenko. Franc Majcen je izpostavil pomanjkanje prostora za parkiranje pred trgovino in zdravstvenim domom v Ma-kolah. Marjan Dovar se je dotaknil še področja turizma. »Imamo novo sodelavko za razvoj turizma, ki pa vozi javne delavce okoli. To ni njeno delo. Njena naloga je narediti korak naprej in se truditi za obisk ljudi na tržnici,« je še povedal. Mojca Vtič Priprava OPPN ni zastonj Makolski svet je govoril še o odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za strnjeno območje naselja Jelovec. Za njegovo pripravo je imela občina Makole 12.850 evrov stroškov, od komunalnega prispevka s tega območja pa se občina v prihodnjih letih nadeja 18.000 evrov dohodkov. Svetnik Marjan Gorčenko je sicer predlagal, naj vsi, ki so vključeni v OPPN, plačajo delež stroškov izdelave tega dokumenta, vendar so ga drugi svetniki opomnili, da se plača komunalni prispevek. OPPN za območje naselja Jelovec ureja umestitev 10 družinskih stanovanjskih hiš v prostor, njihovo priključevanje na infrastrukturo širšega območja ter zagotavljanje dostopa do zemljišč. 8 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 22. julija 2014 Prlekija • Kolesarska steza od Ljutomera do Radomerja Izbrano Komunalno podjetje Ormož Večletna zamisel o izgradnji kolesarske steze od Ljutomera do Radomerja, ki so jo v svojih planskih dokumentih zapisali v Krajevni skupnosti (KS) Radomerje, bo končno uresničena. Minulo sredo je namreč županja občine Ljutomer Olga Karba podpisala pogodbo s Pavlo Majcen, direktorico Komunalnega podjetja Ormož, ki je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik za izvedbo del. Pogodbena vrednost znaša nekaj več kot 194.594 evrov, rok za dokončanje naložbe pa je 20. september 2014. V okviru investicije bo zgrajena kolesarska steza v skupni dolžini 1560 metrov in dvometrski širini, k temu pa sodi še asfaltiranje javne poti skozi naselje Cuber, ki zajema dolžino 1074 metrov in širino tri metre. Kot je poudarila ljutomerska županja, je projekt izjemnega pomena, saj bo nova kolesarska steza povezala ne le Ljutomer z Radomerjem, pač pa v nadaljevanju še z vinorodnim biserom Jeruzalemom in kopališčem Bioterme pri Mali Nedelji. Novitete s področja cestne infrastrukture je bil ob podpisu pogodbe izjemno vesel tudi Marijan Pihlar, predsednik KS Radomerje, ki mu je projekt spodletel pri prejšnjem županu, pred iztekom mandata sedanji županji pa bo vendarle izpeljan. »Pridobili bomo na varnosti udeležencev v prometu, zagotovo pa bo kolesarska steza pomenila korak naprej pri razvoju turizma v tem koncu Prlekije,« je dejal Pihlar. NŠ Na posnetku: Olga Karba, Pavla Majcen, Marjan Pihlar (z leve) Ponudbe za kolesarsko stezo Ljutomer-Radomerje: 1. Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., Hardek 21c, 2270 Ormož 194.594,66 2. Krajnc VNG, Igor Krajnc, s. p., Cesta Žalskega tabora 21, 3310 Žalec 198.039,18 3. GMW, d. o. o., Turjanci 26, 9252 Radenci 199.373,00 4. Asfalti Ptuj, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj 210.076,93 5. SGP Pomgrad, d. d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota 228.686,68 6. Nograd, d. o. o., Petrova ulica 41, Hotiza, 9220 Lendava 238.820,59 7. Rafael, d. 0. 0., Savska cesta 24, 8290 Sevnica 245.014,56 Podravje • Peronospora in oidij gn Letos slaba V prvih dveh tednih julija je na območju severovz razvoj številnih bolezni na trti in poljščinah. A o š mesecih do spravila pridelka, je pojasnil Boštjan »V tem obdobju je v SV delu Slovenije najpomembneje zatiranje peronospore in oidija na vinski trti, ki sta se v nekaterih vinogradih močno pojavila kot posledica predolgih razmikov med posameznimi škropljenji ali zaradi izbire neustreznih pripravkov za zatiranje omenjenih bolezni ali zaradi neopravljenih oziroma ne dovolj natančno opravljenih del - pletev, vr-šičkanje,« je dejal Matko. Tako svetuje, da naj presledki med škropljenji ne bodo daljši od 10 dni in jih je treba prilagajati količini padavin (če pade več kot 30 l/m2, je treba škropljenje opravit prej). V tem tednu je tudi čas za zatiranje grozdnih sukačev in hkrati tudi zatiranje ameriškega škr-žatka - prenašalca zlate trsne rumenice (na območju Štajer- V tem obdobju je v SV delu Slovenije m Foto: NS Ptuj • Mestni svetniki sprašujejo Zakaj je na Ptuju občasno smrdelo Na Ptuju je v zadnjem času občasno močno smrdelo, nihče pa ni pojasnil, zakaj se to dogaja v mestu, če že dolgo več ni svinjske farme, ki je bila v očeh javnosti v preteklosti glavni krivec za ptujski smrad. Škoda je, da se je tudi v tem primeru zgodilo podobno kot pri vseh ptujskih investicijah, kjer ni predhodnih pojasnil ljudem, zato je nezadovoljstvo toliko večje. Tudi v tem prime- ru bi lahko še pred poskusi, ki jih izvajajo na centralni čistilni napravi, javnost seznanili, kaj se bo dogajalo. Smrad so nekateri celo povezali s predvolilnim obdobjem. Za pojasnilo smo zaprosili Komunalno podjetje Ptuj. Povedali so, da je sestavni del nove tehnologije naprave tudi sušenje dehidriranega blata. Sušenje se je izvedlo s Ptuj • O uresničevanju sklepov Asfaltirati so začeli v petek Po zboru krajanov v Žabjaku, ki ga je župan Štefan Čelan sklical zaradi številnih nezadovoljnih krajanov (združenih v Cl), ki so želeli informacije o poteku naložb v kraju, se stanje očitno izboljšuje. Po zboru se je zagotovilo te-meljitejše krpanje lukenj, ki ga tudi redno polivajo do grobe preplastitve ceste skozi Žabjak. To so delno izvedli 18. julija, v petek, dokončali pa 25. julija. Izgradnja plinovoda je končana na glavni cesti skozi Žabjak, izvajajo jo še pri številki 59 za tri hiše. V celoti je izdelana projektna dokumentacija za rekonstrukcijo ceste skozi Žabjak, ki bo dokončana v juniju 2015. Opravljen je bil tudi preizkus vodotesnosti zgrajene fekalne kanalizacije za celotno naselje. Sanacija ceste Žabjak od številke 44 do 49 poteka, tečejo tudi priprave za gradnjo pločnika, za katero bo treba pridobiti tudi nekaj soglasij za pridobitev potrebnih zemljišč. Do konca pomladi 2015 bodo strokovne službe MO Ptuj pripravile tudi vso potrebno projektno dokumentacijo za izgradnjo posameznih odsekov sekundarnega kanalizacijskega omrežja. MG ■ Foto: MG ciljem zmanjšanja stroškov obratovanja naprave. V času poskusnega obratovanja se je pokazalo, da sušenje ne daje predvidenih rezultatov. Že takrat so iz hal za sušenje zaznali močan smrad. Širil se je v okolico, odvisno od smeri vetra in zračnega tlaka. Skladno z izdanim okoljevarstve-nim dovoljenjem se je v času poskusnega obratovanja hal za sušenje izvedel monitoring emisij v zrak. Rezultati so bili po besedah Jerneja Šoemna, vodje CNN Ptuj, sicer v skladu z veljavno zakonodajo, a je smrad za okolico zelo moteč in nesprejemljiv. V zimskem času to še ni bilo tako očitno, že v aprilu in maju 2013 pa je bil tako izrazit, da so hale za sušenje v maju leta 2013 prenehali uporabljati. Sprej za razsmrajevanje se pač ni obnesel... »Po tem obdobju pa smo začeli iskati možne rešitve v smislu dodelave tehnologije. Možnosti je več. Eden od ponudnikov je bil za preizkus njegove tehnologije pripra- vljen brezplačno posoditi vso potrebno opremo. Bistvo tega sistema je, da se v smrdeč zrak iz hal za sušenje razpršuje posebna raztopina, ki je po zago- tovilih dobavitelja sposobna spojine neprijetnega vonja razgraditi. Dogovorili smo se za izvedbo pilotnega poskusa v trajanju enega meseca, ki se Opravičilo V skladu z zahtevo podjetij Saubermacher Slovenija, Čisto mesto Ptuj in Javne službe Ptuj se opravičujemo zaradi naslova članka Smetarski turizem ali smetarska mafija?, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku 25. 4. 2014. Po mnenju novinarskega častnega razsodišča naslov ne odraža vsebine prispevka. Simona Meznarič, odgovorna urednica torek • 22. julija 2014 Doma in po svetu Štajerski TEDNIK 9 ozita vinski trti pšenica, a dober krompir hodne Slovenije padlo od 30 do 70 litrov padavin na kvadratni meter, na Ptuju 46 l/m2. Padavine in visoka vlažnost so tako ustvarile pogoje za kodi in oceni pridelka je še prezgodaj govoriti, saj je vpliv pojava bolezni na količino pridelka zelo odvisen od vremenskih razmer v prihodnjih Matko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. ijpomembneje zatiranje peronospore in oidija na vinski trti. ske in Prekmurja je ukrep zatiranja ameriškega škržatka v vseh proizvodnih vinogradih, trsnicah, matičnih vinogradih in matičnjakih obvezen). Ob tem pa Matko opozarja na varstvo čebel. Tako je treba cvetočo podrast pokositi, škropljenje pa opraviti v večernem ali nočnem času, ko so čebele v panjih. Deževje znižalo kvaliteto pšenice Posledice izdatnih količin dežja pa so vidne tudi na poljščinah. »To deževje ima ob neugodni zimi in pomladi že sedaj velike negativne posledice na kakovost pridelka pšenice, saj veliko najbolj kakovostne pšenice letos zagotovo ne bo. Na količino pridelka pa je negativno vplivalo vreme v celotni letošnji rastni sezoni, zato tudi količina ne bo rekordna,« je dejala Miša Pušenjak iz KGZ Maribor. Tudi krompir ima letos velike bolezenske težave, saj sta prisotni tako črna listna pegavost krompirja kot tudi krompirjeva plesen. »Predvsem močan je bil napad na zgodnjih sortah. Vendar je bil na srečo tako pozen, da so gomolji na večini njiv že dovolj debeli in se na pridelku ne bo poznalo,« je pojasnila Pušenjakova. Kot je še dejala, imajo težave samo tisti, ki so zgodnje sorte sadili dokaj pozno ali pa niso pravilno in pravočasno opravili agroteh-ničnili del v nasadili. »Je pa letos zelo redek pojav kolorad- skega hrošča, kar pomeni, da je uporaba insekticidov do sedaj nepotrebna. Če se plesen ne bo pojavila, potem bo letos pridelek krompirja za skladiščenje zelo dober,« je ocenila Miša Pušenjak. V sadovnjakih razsaja jabolčni zavijač Na sadnem drevju pa se trenutno največ pozornosti posveča zatiranju jabolčnega zavijača. V tem obdobju se na območju SV Slovenije trenutno končuje prva generacija in kmalu se bo pojavila druga generacija metuljčkov jabolčnega zavijača. »Priporočamo pregled plodov v nasadih jablan in s tem ugotavljanje deleža »črvivih« plodov. Za učinkovito zatiranje tega škodljivca je treba v večini let opraviti šest škropljenj, tri proti prvi generaciji in tri škropljenja proti drugi generaciji,« še svetuje Boštjan Matko. Mojca Vtič www.sloga.si V Slogi je moč ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OLJNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo... ODKUP CIRKOVCE 031 572 616. Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj Foto: MV je začel 1. julija. Poletje pa smo izbrali zato, ker se za sušenje uporablja tudi močna sončna energija, izkušenj z obratovanjem sušenja v poletnih mesecih še nismo imeli. Poskus pri uporabi optimalne koncentracije in doziranja raztopine ni dal želenega rezultata, saj je smrad še vedno moteč, zato ta rešitev dolgoročno ni uporabna in je ne bomo uvrstili v ožji izbor,« je povedal vodja ČNN Ptuj Jernej Šoemen. 17. julija so tako poskus končali, ker ni pričakovati, da bo dal želene rezultate, čeprav poskusna doba še ni končana. Foto: MG Kot dodaja direktor KP Ptuj Janko Širec, se žal teoretično učinek takšnih preparatov ne da vnaprej izračunati, poskus je bil edini zanesljiv pokazatelj učinkovitosti postopka, ki pa je povzročil množično negodovanje. Najustreznejšo tehnologijo bodo zato iskali še naprej. MG Ptuj • V razpravi prostorski načrt za staro ptujsko pokopališče Pripravili rešitev, ki je ljudem pisana na kozo Marca lani so na Ptuju predstavili rezultate urbanistične delavnice za območje starega mestnega pokopališča z naslovom Spominski park na Ptuju. Staro ptujsko mestno pokopališče je bilo poslednje počivališče meščanov dobrih dvesto let, od leta 1775 do leta 1978, ko so na njem opravili zadnji pokop. Ureditev nekdanjega mestnega pokopališča v spominski park ni nova, stara je že več kot 30 let. Že pred moratorijem glede posegov v to območje, ki je trajal zakonsko določenih 20 let, je bila v prostorskem planu mesta opredeljena nova namenska raba območja kot spominskega parka. Tako bi obstoječi prostor dobil nov značaj in funkcijo, mesto pa nove zelene površine. Trenutno je v javni obravnavi občinski podrobni prostorski načrt za staro ptujsko pokopališče, na katerega bodo pripombe sprejemali do 4. avgusta. „Načrtovalci in naši sogovorniki smo se ves čas zavedali, da je urbanistična delavnica predvidevala zelo radikalne posege v ta prostor. Pripravili smo rešitev, ki bo ljudem bolj pisana na kožo in tudi dejansko bolj izvedljiva ter realna v tem času. V okviru te rešitve bo na kraju samem ohranjenih 48 spomenikov, ki so nastali od samega začetka tega pokopališča do danes. To so grobovi znamenitih Ptujča-nov, avtorski spomeniki znanih kiparjev in drugih umetnikov. Staro ptujsko mesto pokopališče je biser v Sloveniji, je eno najlepših iz tega časa in dejansko tudi precej dobro Za ureditev, ki bo vsem v ponos 0d prvega projekta ureditve iz leta 1991 je bilo uresničenega malo, prestavili so spomenik heroja Jožeta Lackain uredili osrednjo ploščad. Urejena je bila tudi razsvetljava, ki pa so jo po številnih vandalskih posegih odstranili. Zdajšnje stanje kompleksa z okrog 800 nagrobniki mestu ni v ponos. Sintezna rešitev, ki so jo predstavili lani, je prinašala rešitev predvsem glede samega prostora, etična vprašanja, kaj narediti z grobovi, pa so ostala odprta. Naloga občine je bila, da se z zainteresirano javnostjo in prizadetimi dogovori o končni rešitvi tega etičnega vprašanja, na podlagi katere se bo izdelan podrobni ureditveni načrt. Javnost je tista, ki bo odločila, v katero smer bo potekalo preoblikovanje območja nekdanjega mestnega pokopališča, ki pa se zagotovo ne bo zgodila čez noč. Foto: Črtomir Goznik ohranjeno. Ne samo zaradi teh spomenikov, temveč tudi samega ambienta, pokopaliških zidov, enkratne vegetacije, bi bil greh, če bi vse to izginilo. Večina te dediščine je razporejena po obodu pokopališča. Predvideli smo območja, ki so v posebej varovanem režimu, na tem območju bodo vsi spomeniki ostali takšni, kot so, lahko se bodo prenovili pod nadzorom kulturno-varstvene stroke. Sicer pa je predvidena postopna ozelenitev območij grobov, ki nimajo več obiskovalcev, urejanje poti, postavljanje ploščadi s klopcami in tudi informacijske točke,« je pojasnila projektantka Suzana Šešel. Zeleni park bo nastajal postopno Postopoma naj bi na območju nekdanjega mestnega pokopališča nastal zeleni park, ki bi bil podnevi namenjen počitku ljudi. Planirane so tri faze prenove. »Najprej se bo obnovilo obstoječe obzidje in ograje, kjer te manjkajo. Vsi vhodi bodo nadzorovani, zvečer se bodo zaklenili, da bi se onemogočil vandalizem, ki je bil sedaj zelo velik problem. Prenovile se bodo potke, postavila nova razsvetljava in mesta z vodo. V bistvu se lahko vsi grobovi, ki imajo oskrbnike, še vedno nemoteno oskrbujejo, je še povedala Šešlova. V območjih II in III računajo na postopnost, grob, ki je živ, ostaja živ, grobove, kjer pa sveče več ne gorijo, bodo počasi zatravili. Pri pripravi občinskega prostorskega načrta za staro ptujsko pokopališče so se njegovi pripravljavci še kako zavedali, da ljudje absolutno niso naklonjeni projektu, ki bi v enem zamahu zradiral vse, kar je trenutno še na tem prostoru. Konflikta z zainteresirano javnostjo si nikakor ne želijo, ta pa svoje še vedno lahko pove v okviru javne razgrnitve. MG 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 22. julija 2014 Ptuj • Jutri začetek 6. glasbenega festivala Arsana Festival, ki vse bolj živi z mestom in domačini Vrhunec 6. glasbenega festivala Arsana, ki se pričenja jutri, in se bo končal 1. avgusta, bo zagotovo nastop grammyjevih nagrajencev New York Voices, ki bo 31. julija. Večina Ptujčanov sicer ne ve, kdo so, pozna pa jih ves svet. Zaradi tega bodo letos prvič na Ptuj prišle številne televizijske hiše, ki jih doslej Arsanin glasbeni festival, četudi so na njem vsa leta doslej sodelovali eminentni glasbeniki z vsega sveta, ni posebej zanimal. Grammyjevi nagrajenci bodo na Ptuj pritegnili številne goste iz tujine, prišli bodo vsi tisti, ki poznajo svetovno glasbeno sceno. Tudi veliki simfonični Camp Styria orkester V 6. glasbeni festival Arsana se letos premierno vključuje tudi veliki orkestrski dogodek. 26. julija bodo ob 14.30 na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju nastopili izkušeni in nadarjeni udeleženci tabora Camp Styria, skupaj okrog 80 otrok iz Avstrije, Slovenije, Nemčije in Avstralije, ob spremljavi velikega simfoničnega Camp Styria orkestra, ki bodo koncertirali pod taktirko dirigenta Gottfrieda Rabla. Solistke na harfah bodo med drugimi tudi harfistke Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Zaradi tega se bo Ptuj uvrstil na svetovni zemljevid festivalskega glasbenega dogajanja. Prvič se bo zgodilo, da bodo New York Voices nastopili na manjšem glasbenem odru. Doslej so vedno nastopali samo na velikih odrih, uveljavljenih festivalih s 40-letno tradicijo in več. Ob velikih koncertih, Glinke in otvoritvenega koncerta Big Banda Dom z domačimi solisti Mla-den Delin izpostavlja tudi veliko vzporednega dogajanja, zaradi katerega festival samo še pridobiva na pomenu. V festivalsko dogajanje se iz leta v leto vključuje več Ptujčanov, kar je dokaz več o neverjetni ustvarjalnosti v tem okolju. To pa je po besedah Mladena Delina tudi bistvo festivala, ker so festival zasnovali zato, da bi mesto zaživelo, z njim pa tudi domači ustvarjalci. Mesto ne more zaživeti samo s tem, da ti pripelješ neka znana imena v to okolje, ki pridejo in odidejo, mesto lahko zaživi le tako, da se tudi ljudje počasi prepoznajo v tem dogajanju in ga začnejo bogatiti s svojo ustvarjalnostjo. Letos so v program vključili tudi mini otroški festival, ki bo vsak dan ponudil nekaj novega, lutkovne predstave, ustvarjalne delavnice, pravljične popoldneve in večere, ustvarjanje na ekološke teme, poslikavo telesa, majic, skratka vse tiste vsebine, ki zanimajo mlade. Otroški festival želijo zadržati in ga še nadgrajevati. Letos bo potekal na dvorišču Muzikaffeja, ambicija pa Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsa je, da bi tudi na Ptuju ustvarili otroški park samo za otroke in mladino. Zelo pomemben segment festivala Arsana predstavlja Poletna akademija, ki vsako leto privablja klasične glasbenike iz vse Evrope, letos se mu pridružuje vokalni Masterclass z New York Voices, ki bo pripeljal pevce jazza in popa iz Slovenije, Avstrije, Hr- vaške. Tudi to je priložnost za mlade glasbenike, ki je sicer ne bi imeli. Na okroglih mizah bodo tudi letos govorili o Ptuju kot festivalskem mestu, kako v to dogajanje vključiti lokalno prebivalstvo, gospodarstvo in MO Ptuj, da bi ptujsko mestno jedro še bolj zaživelo. Umetniki z vsega sveta ga doživljajo kot nekaj enkratnega. Ptujčani te njegove lepote žal ne prepoznavajo. Iz bogatega spremljajočega festivalskega dogajanja velja opozoriti na lutkovno predstavo, ki jo bodo pod vodstvom Branke Bezeljak postavili nezaposleni. V delavnici poslikave majic bodo vse majice, ki jih bodo poslikali udeleženci, skušali prodati, sredstva pa nameniti za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na dobrodelnem koncertu duhovne glasbe pa bodo zbirali denar za prizadete v poplavah na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji. MG Ptuj • Pred 12. festivalom Art Stays Plavajoča umetniška platforma na Dravi Program 12. Festivala Art Stays, enega najpomembnejših festivalov sodobne umetnosti v Sloveniji in širše, so pred kratkim predstavili Vlado Forbici, predsednik društva Art Stays, župan Štefan Čelan in umetniški direktor festivala Jernej Forbici. galerija, galerija Magistrat, Fo.Vi v MG Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Galerija Fo.Vi v Kidričevem). Razstave bodo postavljene tudi v drugih razstaviščih, ponovno pa bodo odprli tudi razstavišče Epeka v Mariboru. magajo z brezplačno uporabo prostorov. Lani so se zelo trudili pri povezovanju s ptujskim gospodarstvom, žal jim to ni uspelo. Zato so se odločili, da ne bodo več 'prosjačili'. V preteklih le- Ptuj • Predali pripomočke za slepe in slabovidne Mladi pomagajo mladim V prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je bila julija krajša slovesnost ob predaji pripomočkov (tehničnih pripomočkov) za slepe in slabovidne mladostnike. To so prepoznavalci barv, govoreči word, govoreče tehtnice, geometrijski pripomočki, očala in podobno. Ptujski župan se je poklonil snovalcem in akterjem tega festivala, ko je dejal, da večino dela opravijo v miru in tišini, brez velikega pompa, vsako leto pa znova presenetijo z izjemnim dogajanjem. Letošnji festival bo potekal pod naslovom Relation(s), saj se glavnina programa ukvarja z razmerji in odnosi med umetniki. Potekal bo med 23. julijem in 1. avgustom, ko se bodo odprle letošnje festivalske razstave, ki bodo odprte do 1. septembra. Skupaj bodo letos predstavili 90 umetnikov iz več kot 20 držav. Glavna razstava je velika razstava Relation(s), ki bo predstavila velika imena svetovne umetnosti, kot so Allora & Calzadilla, ki sta bila dvakratna predstavnika ZDA na Beneškem bienalu, slavna Gilbert & George, Anne & Patrick Poirer, trikratna udeleženca Beneškega bienala, Botto & Bruno, Ilona Nemeth & Marian Ravasz, itd. „Letos gostimo resnično velika imena sodobne umetnosti, zraven pa dodajamo umetnike, ki bodo v muzejih blesteli v prihodnosti, mlade umetnike, ki prihajajo iz vse Evrope in zunaj nje. Med novostmi 12. festivala bi izpostavil razstavišče na reki Dravi, ker želimo reko povezati s samim mestom. S postavitvijo plavajoče platforme na Dravi, ki bo ponoči osvetljena, želimo povezati mesto in občane z reko, da se bodo ob njej sprehajali, živeli z njo ter občudovali skulpture, ki bodo na njej. Druga novost je Art Stays kino, ki ga pripravljamo z Mestnim kinom Ptuj, na katerem bomo predstavili ciklus umetniških dokumentarnih filmov oz. umetniških tandemov. Velika razstava Relation(s) bo razdeljena na štiri razstavišča (Miheličeva Kulturno ministrstvo sofinancira, ptujsko gospodarstvo ne Na glavnem odru, ki bo ponovno postavljen na Slovenskem trgu, bodo tako kot že prejšnja leta potekali ob večerih najrazličnejših per-formansi. Novo v letošnjem programu 12. festivala so tudi projekcije na pročelja stavb, ki jih bodo izvedli študentje Beneške akademije," je program letošnjega festivala Art Stays povzel Jernej Forbici. Zelo je zadovoljen, da je pomen festivala končno spoznalo tudi Ministrstvo za kulturo. Odobrilo je namreč štiriletno financiranje festivala; vsako leto jim bo pripadlo šest tisoč evrov. Največji podpornik festivala ostaja MO Ptuj, ki je tudi letos prispevala 20.000 evrov, skupaj je festival ocenjen na 40.000 evrov. Veliko dela bodo tako kot vedno opravili prostovoljno, Javne službe Ptuj jim bodo pomagale s storitvami. Sponzorjev nimajo, imajo pa partnerje, ki jim po- Gre za pripomočke, ki jih starši težko kupijo svojim otrokom, ker so zelo dragi. Leo klub Ptuj je na svoji letošnji dobrodelni dražbi Bejži kurent, čopič gre zbral 1.100 evrov, ki jih je namenil za nakup učnih pripomočkov za slepe in slabovidne osnovnošolce v starosti od 7. do 15. leta starosti. Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih (MDSS) Ptuj Janez Solina je poudaril, da so veseli, da so se mladi člani Leo kluba Ptuj odločili, da pomagajo njihovim mladim članom. S tem pomagajo staršem, predvsem pa mladim pri njihovem izobraževanju. Podarjeni pripomočki bodo mladim članom MDSS Ptuj v veliko korist, je sklenil Solina. V imenu staršev se je za podarjene pripomočke zahvalila Metka Korže. Svečane predaje pripomočkov sta se ude- tih so jim nekatera podjetja sicer obljubila pomoč, na koncu pa obljubljenih prispevkov, ni bilo, je izpostavil Vladimir Forbici. Želijo si, da bi jih velika ptujska podjetja podprla v njihovih prizadevanjih, tudi ležila iz Leo kluba Ptuj Andrej Korpar, prejšnji predsednik kluba, pod čigar vodstvom se je akcija začela, in Maja Zu-panič, aktualna predsednica, ki je spomnila, da tako Lions klub kot Leo klub Ptuj skušajo po najboljših močeh pomagati slepim in slabovidnim. Tudi v zato, ker delajo izjemne festivale z izjemno malo denarja. Podobni festivali v tujini stanejo neprimerljivo več, številke segajo v nekaj sto tisoč evrov samo za eno razstavo. MG prihodnje se bodo trudili pomagati, najmanj pa enkrat letno v okviru svojih projektov, ki jih izvajajo. Ob prazniku MO Ptuj bodo na novo urejenem Mestnem trgu predstavili reliefno maketo za slepe in slabovidne. MG Foto: Črtomir Goznik Pred 12. festivalom Art Says, ki se bo začel jutri, 23. julija, so na tiskovni konferenci govorili Vladimir Forbici, predsednik društva Art Stays, ptujski župan Štefan Čelan in Jernej Forbici, umetniški direktor 12. Festivala Art Stays. Foto: Črtomir Goznik S predaje pripomočkov Leo kluba Ptuj za slepe in slabovidne mladostnike Nogomet »Zavrč bo 'mrknil', ko bomo to želeli mi« Stran 12 Atletika V. Domjan: Državni rekord, priprave, SP Stran 13 Športno plezanje Mina Markovič šesta v Briangonu Stran 13 Tenis Rola do finala, Zidan-škova do četrtfinala Stran 13 Nogomet Prijateljske tekme Aluminija, Drave, Podvincev in Veržeja Stran 14 Nogomet Tržec ne gre v Superligo Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na m¿tovn¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/tietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 31. krog Nogomet se igra za zadetke STRELEC: 0:1 Šafaric 75. CELJE: Kotnik, Krajcer, Kle-menčič, Jakolic (od 78. Zbičajnik), Vrhovec, Vidmajer, Verbič, Zajc, Bajde (od 46. Miškic), Ahmedi, Žurej (od 46. Rajsel). Trener: Simon Rožman. ZAVRČ: Ranilovic, Kurbus, Dugolin, Roškar, Datkovic, Težak (od 65. Matjašič), Šafaric, Cvek, Kelenc (od 65. Brdar), Kresinger, Smrekar (od 85. Čeh). Trener: Željko Orehovec. Zavrču je pripadal čast, da sodeluje na otvoritveni tekmi 24. izvedbe državnega nogometnega prvenstva v samostojni Sloveniji. Pot je bele ponesla v Celje, s katerim imajo Zavrčani iz prejšnje sezone dobre izkušnje, saj so kar trikrat slavili. V Celju se je na večerni tekmi zbralo kakih 600 gledalcev, med njimi pa je bilo precej privržencev gostov. Željko Orehovec se je odločil za pričakovano zasedbo, zaradi poškodbe je manjkal Sambolec, zadnji novinec, Kristic, pa še ni registriran. Celjani so pričeli podje-tneje in Žurej je po napaki završke obrambe nevarno poskusil že v 3. minuti, toda Ranilovic je njegov poskus z nogo odbil. Tudi nadaljevanje je bilo v domeni poletnih domačinov, ki so kar »leteli« po igrišču, v uvodnih petnajstih minutah pa je bele kar trikrat rešil okvir vrat. V 9. minuti je Verbič po kotu najprej z glavo streljal in zadel prečko, odbita žoga je prišla do Bajdeta, ki je streljal iz težkega položaja in zadel še levo vratnico. Res izjemna sreča za Zavrč. Ponovno je bilo v kazenskem prostoru gostov vroče šest minut kasneje, spet je streljal Bajde, toda Haložane je spet rešil okvir vrat. Beli v tem delu sploh niso resneje sestavili akcije in šele v 18. minuti so preko Kresingerja, ki je preveč okleval, sestavili prvi napad. Rumeno-modri so v tem delu dominirali predvsem na sredini igrišča in s hitrimi prehodi v napad sejali strah v obrambni vrsti gostov. V 24. minuti se je od daleč za strel odločil Kurbus, njegov strel pa je zletel prek domačih vrat. Igra se je nekoliko umirila, preselila na sredino igrišča, kar je pomenilo,da so nekoliko lažje zadihali tudi beli. Še vedno so imeli domačini preveč prostora na levi strani, kjer so bili še posebej nevarni. Po podaji Ahmedija se je v 36. minuti v idealni priložnosti znašel Žurej, toda spet se je izkazal Rani-lovic. Smrekar in Kresinger sta bila večino prvega dela igre odrezana od ekipe, kar govori o nemoči lani pe-touvrščene ekipe. Spet je bilo v kazenskem prostoru Zavrča nevarno v 42. minuti, toda Žurej je na srečo preveč okleval. Ob polčasu je bilo 0:0, navijači belih pa so si lahko le oddahnili, da 1. OLIMPIJA 1 1 0 0 3:1 3 2. LUKA KOPER 1 1 0 0 2:1 3 3. ZAVRČ 1 1 0 0 1:0 3 4. MARIBOR 1 1 0 0 1:0 3 5. DOMŽALE 1 1 0 0 1:0 3 6. CELJE 1 0 0 1 0:1 0 7. RUDAR 1 0 0 1 0:1 0 8. GORICA 1 0 0 1 0:1 0 9. RADOMLJE 1 0 0 1 1:2 0 10. KRKA 1 0 0 1 1:3 0 DB njihovi ljubljenci niso šli na odmor z zaostankom zadetka ali celo dveh. Domači strateg Rožman je med odmorom presenetil navzoče in v slačilnici pustil razigrana Žureja in Bajdeta. Trener gostov Orehovec ni menjal, predramiti je skušal začetno enajsterico. Že v 46. minuti je bilo pred vrati belih spet nevarno, a je Zajc meril prek vrat. V 52. minuti je podal Dugo-lin, Kresinger pa je z glavo precej zgrešil. V 60. minuti je završka obramba ponovno »zaplavala« v prazno, česar pa ni izkoristil novinec Ahmedi in je z diagonalnim strelom zadel le zunanji del mreže. Tri minute kasneje je s strelom z 20 metrov za-pretil Kresinger, toda meril mimo vrat. Igra je bila manj dinamična kot v prvem polčasu, vendar pa Haložanom tudi v tem delu ni kaj prida uspevalo. Šele v 69. minuti smo videli daleč najlepšo priložnost Zavrča do tedaj. Po prodoru Matjašiča je iz obrata streljal Smrekar, toda za las zgrešil. Zavrč je nato Foto: Črtomir Goznik Zavrču je pripadla čast, da v Celju sodeluje na otvoritveni tekmi 24. izvedbe državnega nogometnega prvenstva v samostojni Sloveniji. vendarle zaigral vse bolje in njegova boljša igra je bila kronana v 75. minuti, ko je iz prostega strela z velike razdalje zadel Šafaric. Hrvat je streljal s kakih 30 metrov, ob pomoči Kotnika in desne vratnice je žoga končala v mreži. V 87. minuti je razigrani Matjašič osmešil obrambo domačinov, podal do Cveka, s parado pa se je izkazal Kotnik. Sreča je bila v petek resnično zaveznik Zavrča, saj je Mehmedi v 89. minuti še četrtič na tekmi od daleč zadel okvir vrat gostov. Globoko v sodnikovem podaljšku so Celjani dobili še najlepšo možno priložnost na tekmi: sodnik Žganec si je izmislil enajst- metrovko, čeprav bi moral piskati prekršek nad Kurbu-som v napadu Celja. Za strel se je odločil Verbič, junak srečanja Ranilovic pa je že na prvi uradni tekmi Zavrča pokazal, da bo velika okrepitev za Zavrč, saj je strel mojstrsko ubranil. Tadej Podvršek PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 1. KROGA: Celje - Zavrč 0:1 (0:0); strelec: Šafarič 76. Radomlje - Luka Koper 1:2 (0:1); strelci: Gregorič 84. (ag); Ivetic 43, Štromajer 49. Maribor - Rudar 1:0 (0:0); strelec: Viler 71. Olimpija - Krka 3:1 (2:1); strelci: Šporar 10., Omladič 45., Rodic 69.; Šaban 39. Gorica - Domžale 0:1 (0:1); strelec: Ožbolt 10. Željko Orehovec, trener Zavrča: »Naša igra v prvem delu ni bila dobra, v igri nas je ohranjal le naš vratar Ranilovic. Nismo našli rešitve za zelo agresivne Celjane, ki so imeli štiri zelo lepe priložnosti. Toda kot sem že dejal, imeli smo odličnega vratarja, ki je pokazal, zakaj smo ga pripeljali v Zavrč. V slačilnici smo se nato pogovorili in vedeli smo, da ko bo tekma šla h koncu, bodo Celjani postali nervozni in bodo igrali na silo. Ta del igre je bil, kar se nas tiče, boljši, imeli smo nadzor nad igro, nato pa je prišel še fantastičen zadetek Šafarica, ki nas je še dvignil in smo zdržali vse do konca. Pohvalil bi celotno ekipo, saj v uvodu v gosteh nismo prejeli gola, tri točke nam res ogromno pomenijo. Verjetno bomo kdaj odigrali tekmo, ko bomo mi boljši, pa bomo klonili, toda to je nogomet.« Marko Ranilovič, vratar Zavrča: »Verjetno ni bila ne prva ne zadnja takšna tekma. To, da sem danes branil dobro, je trud cele ekipe. Oddelali smo dobre priprave in rezultat je tu. V prvem delu igre smo čutili pritisk Celja, vedeli smo, kje so nevarni, nato pa smo dobili samozavest in videli, da lahko igramo. Bilo je ogromno prekrškov, tekma je bila res trda, toda odločil je fantastičen zadetek Šafarica, mi pa se moramo osredotočiti na naslednjo tekmo.« Simon Rožman, trener Celja: »Čestitam Zavrču za zmago, saj v nogometu zmaga ekipa, ki doseže zadetek. Pohvalil bi svoje fante, pokazali smo trend, ki se bo igral pod mojim vodstvom. Zanima me namreč napadalen nogomet, agresivnost in ustvarjanje priložnosti, res pa je, da je treba priložnosti realizirati. Gol bi nam dal dodatno energijo, toda to se ni zgodilo, celo nasprotno. Prejeti zadetek nas je potrl, vendar smo poskušali vse, da bi izenačili. Imeli smo tudi enajstmetrovko in glede na potek bi bil zadovoljni tudi z remijem, toda tudi to ni šlo in s tega vidika sem zelo razočaran.« Dejan Kurbus, nogometaš Zavrča: »Celjani so mlada ekipa, ki zna igrati, toda mi smo čakali svojo priložnost, jo realizirali in zmagali. Danes je zmagala potrpežljivost naše ekipe, res pa je, da je bila na naši strani tudi sreča. V bodoče bo treba realizirati še več priložnosti, igrati še agresivneje in hitro prehajati v nasprotni napad.« Nogomet • 1. SNL Prvakom derbi, Zavrčanom uvodna zmaga Petek, sobota in nedelja so prinesli pravo poletno vreme in težko pričakovan začetek tekmovanja v prvi ligi Telekom Slovenije za sezono 2014/2015. Zares vroč je bil start prvenstva na stadionu Arena Petrol, kjer sta se pomerili ekipi Celja in Zavrča. Mladi Celjani, ki jih vodi Simon Rozman, so prikazali dinamičen in napadalen nogomet s kopico izjemnih priložnosti. In kot pravi stari nogometni pregovor - kdor ne da, ga dobi. Ta pregovor se je potrdil, Nikola Šafarič je dosegel zadetek iz prostega strela za zmago, ob njem pa je bil za uvodne tri točke vsaj toliko, če ne še bolj zaslužen novinec v vratih Zavrča Marko Ranilovic, ki je izvrstno opravil svoje delo. Bolje kot v preteklih sezonah so pričeli igralci Olimpije, ki so v zadnjih sezonah venomer izgubljali uvodne dvoboje, medtem ko so tokrat prepričljivo premagali Krko s 3:1 z zadetki treh svojih adutov: Šporarja, Omladiča in Rodica. Prav tako z zmago so prvenstvo pričeli aktualni državni nogometni prvaki, igralci Maribora, ki so dolgo časa lomili odpor Rudarja, zlomil pa ga je Viler. Za Nogometni klub Radomlje je bil poseben praznik v nedeljo v Domžalah, kjer bodo igrali domače tekme, saj so prvič v svoji zgodovini nastopili med prvoligaško konkurenco. Na debiju proti Luki Kopru so bili Radomljani pred približno 750 gledalci večino tekme v podrejenem položaju in so na koncu po pričakovanjih izgubili z 1:2. Nogometaši, ki jih vodi trener Dejan Djuranovič, so se srčno borili, a Primorci so v zelo vročem dnevu unovčili svojo kvaliteto in izkušnje za prve tri točke. Prve tri točke so na vročem gostovanju v Gorici osvojili tudi nogometaši Domžal, za katere je edini zadetek dal v deseti minuti Ožbolt. To je bilo dovolj za zmago Domžal, saj Goričani iz številnih lepih priložnosti niso dosegli zadetka in so novo prvenstvo pričeli praznih rok. DB Celje - Zavrč 0:1 (0:0) 12 Štajerski Šport torek • 22. julija 2014 Nogomet • Miran Vuk, Zavrč »Zavrč bo 'mrknil', ko bomo to želeli mi« Foto: Črtomir Goznik Miran Vuk: »Samo nogometno ime ne naredi toliko kot mlad igralec, ki zna in zmore in je željan dokazovanja!« Nogometaši Zavrča so z zmago krenili v svojo drugo prvoligaško nogometno sezono. Alfa in omega kluba Miran Vuk je prepričan, da bodo beli mešali štrene povsem na vrhu prvenstvene tabele, za to pa bo potrebno tudi kanček sreče. Beli so, potem ko so v lanski pre-mierni prvoligaški sezoni osvojili odlično peto mesto, letos še bolj samozavestni, velik del zaslug za to pa pripada prav prvemu človeku občine Zavrč in obenem človeku, ki neizmerno ljubi nogomet, Miranu Vuku. Končano je svetovno nogometno prvenstvo. So bili vaši favoriti pri vrhu? V osnovi sem favoriziral tri reprezentance. Ena izmed njih je odpadla takoj, to so bili Španci, takoj za njimi pa so bili moji favoriti Nizozemci in Nemci, ki so se uvrstili v finalne boje. Gre za ekipe, ki »grizejo« do konca, imajo vzdržljive igralce, obenem pa je šlo za nepopustlji-vost do konca in menim, da je odločilo vse to skupaj. Na koncu se je to pokazalo pri Nemcih, pa tudi Nizozemci so dokazali, da ohranjajo kvaliteto: Ti dve državi sta povsem zasluženo med prvimi tremi. Na svetovnem nogometnem prvenstvu u smo videli veliko novih »prijemov«. Je to nogomet, ki je vam osebno pogodu? Morda je presenečenje ali pa tudi ne, da so reprezentance, ki so zmerja igrale »na navdih«, postale tekaške ekipe. To se je videlo predvsem pri Kostariki, Mehiki in Kolumbiji, kjer se je tehnični nogomet talenta združil s fizično močjo, in opazili smo, da če se ta dva faktorja ujameta, lahko reprezentanca zelo dobro odigra srečanje. V športni sferi je vedno dilema, ali so na svetu največji športni dogodek olimpijske igre ali nogometno svetovno prvenstvo. Vaše mnenje? Svetovno nogometno prvenstvo je daleč pred vsemi. To vzbudi marsikatero nacionalno pripadnost, pravzaprav vzbudi cel svet in defi-nitivno je nogomet šport številka ena na svetu. Mogoče so v ZDA in Kanadi za hokej, v Indiji za kriket, toda preostali svet je za nogomet in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Nobena druga športna prireditev se ne more meriti s svetovnim nogometnim prvenstvom. Gorica brez Italijanov podpovrečna Nekateri slovenski klubi so v sezono 2014/15 že krenili. Spremljate razen Zavrča tudi druge klube, predvsem tiste, ki tekmujejo v Evropi? Seveda. Rudar je imel ambiciozno ekipo, toda verjetno so tam notranji problemi, ob tem pa je igralec, dva manj povzročil, da Rudar ni v Evropi napravil nič. Na drugi strani igra Koper dobro, premore isto ekipo kot lani, vodi pa jih trener, ki je fanatik, ki živi za nogomet; posledica tega je, da je ekipa res dobra. Pri Gorici pa se je zgodilo to, kar se je vedelo že prej: ko bodo Italijani odšli, bo ta ekipa podpovprečna. In če ne bi bilo te muhe enodnevnice, bi danes mi igrali v Evropi in bi nemara presenetili, tako pa nas je zastopala Gorica, ki je pobrala igralce iz 3. lige. Sedaj vidimo, kako je, če novogoriška ekipa nastopa le z domačimi igralci, saj so vsi dobri Italijani odšli. Sezona 2014/15 se je pričela. Kaj pričakujete od nje? Pričakujemo nov stil igre in pričakujemo, da se bo iz tedna v teden igralo boljše. Nekaj o tem smo se naučili na svetovnem prvenstvu, nekaj v lanski sezoni in menim, da bomo z novim slogom uspešni, kajti pridobili smo ogromno novih mladih igralcev, ki so tekaško sposobni, ki znajo in zmorejo. Kakšen je ta novi stil nogometa, kot ga bo po vaše igral Zavrč? Morda se bo bralcem zdelo nekoliko čudno, toda mi smo lani prejeli nagrado za 2. mesto v »fairplayu«, saj smo igrali lep in všečen nogomet, velikokrat tudi na račun rezultata. Sedaj smo se odločili, da bom igrali močneje in hitreje, s poudarkom na moški igri predvsem v obrambi. Ekipa, kot smo mi, namreč ni imela kaj veliko priložnosti, da bi svojo prednost kronala z zadetki, saj se igralci prej iztrošijo, sedaj pa smo se odločili, da bomo tu in tam malo počakali in s hitrimi igralci prihajali do priložnosti in upam, da tudi do točk. Kje bi želeli, da bi koncu letošnje sezone končal Zavrč? Igralcem smo povedali, da je naš cilj uvrstitev na prva tri mesta, ki vodijo v Evropo. Ali bomo to dosegli, je sedaj težko govoriti, res pa je, da Gorica ni več v taki formi kot lani, tudi Rudarju pohajajo moči, Maribor pa je z enor-mnim igralskim kadrom še vedno v prednosti. Menim, da bi glede na vse morali ujeti vsaj to 3. mesto, ob tem, da imamo zelo mlado ekipo, ki jo bomo pozimi pomladili še bolj, na račun svoje nove hitre in moške igre pa želimo priti do rezultatov takoj zdaj ali v prihodnosti, saj mora biti naša publika zadovoljna. Mlad igralec lahko naredi več kot še tako zveneče ime Zavrč je v zadnjem času v svoje vrste vedno zvabil tudi kakšno zveneče in kvalitetno ime. Letos so to povečini le mladi igralci. Zakaj? Ugotovili smo, da samo ime ne naredi toliko kot mlad igralec, ki zna in zmore in je željan dokazovanja. Igralci, ki pridejo v trideseta leta, namreč velikokrat ne dajo od sebe tistega, kar bi morali, in na neki način le podaljšujejo svojo igralsko kariero. Prav zato smo se odločili za hiter, poleten nogomet z ogromno teka, kar bodo prinesli novi, mladi nogometaši, kot je recimo Cvek. Zavrč gradi novo tribuno. Kdaj se bo gradnje nove lepotice po vašem mnenju zaključila? Trudimo se, da bi bilo vse končano čim prej; menim, da bo do konca avgusta. Problem je z gradbenimi podjetji, ki so sedaj razmetana po gradbiščih, ni mogoče dobiti nekoga, ki bi delal konstantno; na ta način si namreč firme zadržujejo posel. Ne glede na vse računam, da bomo konec avgusta imeli streho nad glavo in takrat bomo normalno krenili v sezono tudi na domačih tleh. Pomeni to igranje katere tekme na Ptuju ali kje drugje v bližini? Pogovarjamo se z Zavodom za šport Ptuj, da na Ptuju odigramo dve ali tri domače tekme; to pomeni da bi na Ptuju igrali s Koprom in Domžalami. V 6. krogu gostujemo v Mariboru, nato pa pričakujemo, da bi tekmo 7. kroga odigrali že doma. Kakšni je sodelovanje Zavrča z večjimi okoliškimi klubi, kot so Drava, Stojnci in Aluminij? Do sedaj smo imeli z vsemi korektne odnose, s tem nimamo težav in želimo si, da so ti odnosi tudi v prihodnje korektni. Tudi zato se pogovarjamo, da bi na Ptuju odigrali dve, tri tekme, da se predstavimo tudi publiki, ki ne hodi v Zavrč, in z dobrimi igrami pridobimo simpatije, da pa mogoče kdo začne hoditi v Zavrč. Vsak »velik« klub ima svojo nogometno šolo. Ta je pri vas v višjih selekcijah igrala kvalifikacije za 2. ligo, toda mladincem in kadetom ni uspelo. Kakšen je vaš komentar? Ni nam uspelo, smo pa na dobri poti. Kot sem povedal že pred kratkim, računamo predvsem na otroke iz sosednje Hrvaške, kajti pri nas ni veliko otrok, preko meje pa je znano, da so velike osnovne šole z dobrimi igralci in starši radi dajo otroke v nogomet, ki je organiziran tako kot pri nas. Ni vrag, da ne bi kašen nogometaš s hrvaškega konca uspel pri nas kot rezultat dela naše šole. Veljate za nogometnega fanatika. Ste se v nogomet zaljubili takoj od malih nog ali so na vašo nogometno pot vplivala kasnejša dogajanja? Z nogometom sem »okužen« že od malega. Res so bile takrat drugačne žoge, so pa bile edina stvar, ki si jo lahko dobil; pot do usnjene žoge je bila dolga, toda na koncu je nogomet vedno prevladoval. Že od rojstva me je nogomet ponesel in zame je bil vedno res več kot le šport. Zakaj ste se odločili ravno za Zavrč in ne recimo Mursko Soboto, Maribor ali Ptuj? Odgovor je povsem preprost: od tam smo doma, od tam prihajamo in doma pomagamo. Želja vsakega človeka je, da kaj naredi in prispeva za domači kraj. Ljudje v Zavrču so se s tem poistovetili, saj imajo klub radi, Zavrč je namreč na geopolitični in športni karti Slovenije visoko, skozi šport je Slovenija spoznala Zavrč in po obisku gledalcev videla, da je to zdrav kraj, zdravo okolje, kjer se nogomet gleda z ljubeznijo. »Zavrč z letalom v Evropo!« ste nekoč dejali. Ta vaš kultni stavek se zdi vedno bližje končnemu cilju. Res je, vsakič smo bliže. Že lani smo bili, toda raje smo vse skupaj podredili redu v klubu. Po menjavi trenerja smo mogoče izgubili kakšno točko, toda želimo si, da klub ostane zdravo okolje, ki želi na pošten način priti do rezultata. In v prihodnje bo verjetno res treba zastartati letalo. Za to pa bi potrebovali kakšnega sponzorja več, malo sreče in to se bo zgodilo. Majhnost občine in samega Zavrča verjetno zavira pridobitev novih sponzorjev? Seveda to iskanje sponzorjev zavira, lažje je v večjih mestih kjer je industrija. V Sloveniji vlada težka gospodarska situacija in zaradi tega bi moralo vladati pravilo, da se nogomet igra za toliko, kolikor imaš, več pa sponzorji ne želimo obljubiti. Tudi v povezavi z vami so se pojavljale takšne in drugačne informacije. Je zaplet z davki vplival na Zavrč? Zaplet se bo počasi razvozlal in kmalu bomo tam, kjer smo bili prej, torej da se je tresla gora, rodila pa miš. To na klub ni imelo vpliva, saj smo skupaj z drugimi sponzorji zagotovili plače in tako bo tudi vnaprej. Ko bo težje, bomo spet malo pomladili ekipo in igrali nogomet glede na svoje sposobnosti. Menim, da se bodo počasi tudi drugi klubi morali približati reklu: kolikor imaš denarja, toliko je muzike. V Slovenji se bodo počasi morali pričeti zavedati, da je prava smer naravnana na mlajšega igralca, ki si želi uspeti in ima ambicije ter bo igral za manjši denar. S starejšimi igralci se bomo razšli prijateljsko Zavrč je pred letošnjo sezono znižal proračun. Tako je. Znižali smo ga za 25 do 30 odstotkov in ga bomo verjetno še znižali. Ko bomo našli mlajše zamenjave, bomo starejše igralce odslovili v prijateljskem duhu, saj se je treba zavedati, da klub lahko deluje s tem, kolikor ima, in namesto dražjega vedno pride cenejši igralec. V Sloveniji zlobnih jezikov, ki pravijo, da bo Zavrč kmalu »mrknil«, nikoli ne manjka. Kaj sporočate tem ljudem? Zavrč ne bo »mrknil«, »mr-knil« bo takrat, ko bomo to želeli mi. Zavrč se je poistovetil s klubom, tudi življenje na sami firmi je povezano s klubom. Poiskali smo si šport, kamor vlagamo, in nismo raztreseni še kam drugam, kot se vam dejal prej, na primer v Mursko Soboto ali Maribor. Vse skupaj želimo delati na zdrav način, in kolikor imamo, toliko trošimo. Preko meja ne gremo, tako smo se odločili, in Zavrč bo na ta način živel vsaj še naslednjih dvajset let. Zavrčani živimo s svojim klubom Vedno poudarjamo, da je Zavrč glede obiska gledalcev doma fenomen. Kakšno je vaše mnenje? Ljudje se s klubom poistovetijo in živijo zanj. V Za-vrču so sicer dogodki, toda nogometni je največji ali pa eden izmed največjih, saj ljudje radi pridejo vsak teden ali pa na štirinajst dni. Želimo namreč klub na zdravih temeljih, želimo igralce, ki čutijo tako kot vsi, in narediti to, da je publika zadovoljna. Dokler bo kemija med igralci in navijači še naprej taka, ne bo težav. Mi imamo namreč drugi ali tretji obisk v ligi, toda glede na velikost občine je to dokaz, da imajo ljudje nogomet radi, da imajo radi klub, da vedo, kdo in kako v klubu dela, ter zato tudi radi pridejo. Kašno je vaše sporočilo za navijače v novi sezoni? Sporočiti jim želim, naj pridejo na tekmo, saj jih ne bomo razočarali. Obenem bomo poskrbeli za udobje na stadionu in omogočili še ugodnejše gledanje tekem. Tribuna bo res lepa, prostor bo za vse tiste, ki so prej čakali in stali zunaj tribune, sedaj pa bodo resnično lahko uživali. Tadej Podvršek Denar državnih firm naj gre vsem! Znani ste kot zelo zanimiv in hvaležen sogovornik, ki vedno postreže s kakšno »bombo«. Bo tudi tokrat tako? Pa bom, ni problema. Moti me namreč to, da trije klubi pri vrhu letvice dobivajo državni denar od državnih firm, za katere pa delamo vsi (rudnik, luka, elektrodistribucija, zavarovalništvo ...). Menim, da bi morali te firme dati denar v »pool«, in bi nato vsi od tam dobili denar glede na položaj na lestvici. Na žalost pa mi sedaj te firme podpiramo, od tega pa nimamo nič, saj smo tisti, ki se »mučimo« s svojim denarjem, le četrti ali peti. To je napaka in menim, da če katero od državnih podjetij želi vlagati v šport, naj denar deponira pri NZS-ju, ki ga mora nato razdeliti glede na rezultat na lestvici vsako leto znova. Nogomet bi bil na ta način bolj zanimiv, gledljiv in konkurenčen, prišlo bi več gledalcev kot do sedaj, ko so nekateri klubi premočni za druge, ti pa životarijo. Dokler bodo te razlike, tako dolgo bo nogomet v Sloveniji nezanimiv. torek • 22. julija 2Q14 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 13 Atletika • Veronika Domjan Državni rekord, priprave, svetovno prvenstvo ... Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan (AK Ptuj): »Metanje diska mi predstavlja izziv: za mene metanje diska ni tako težko, kot se nekomu morda zdi.« Članica Atletskega klub Ptuj Veronika Domjan je velik potencial slovenske atletike. Kljub svoji mladosti je že sedaj daleč najboljša metalka diska v Sloveniji. To trditev potrjuje tudi njen letošnji rezultat, saj je 1. marca na Mestnem stadionu na Ptuju orodje vrgla do znamke 53,54 metra. Ta znamka je pomenila članski državni rekord, ki ga je popravila po dolgih 28 letih. Do tega rezultata je Domjanova prišla s trdim delom in rednimi treningi, predvsem pod vodstvom trenerja Gorazda Raj-herja. V zadnjem obdobju je atletinja sodelovala tudi z Ivanom Ivančičem, bivšim trenerjem odlične metalke diska Sandre Perkovič. Veronika je bila tudi na posebnih pripravah za letošnji najpomembnejši nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Eugenu, ki poteka med 22. in 27. julijem. Pred odhodom v ZDA smo se z Veroniko Domjan pogovarjali o pripravah, letošnji sezoni, novem državnem rekordu, njenih atletskih začetkih in željah na mladinskem svetovnem prvenstvu. Kako so potekale priprave na letošnjo tekmovalno sezono? V. Domjan: »Bila sem na trojnih pripravah: decembra lanskega leta, nato pa še v februarju in marcu. Na teh pripravah sem začela resneje sodelovati tudi s trenerjem Ivanom Ivančičem, prav tako pa sem se ves čas dobro pripravljala s svojim trenerjem Gorazdom Rajherjem.« 1. marca ste postavili na Ptuju državni rekord v metanju diska - orodje ste vrgli 53,54 metra. Kakšen rezultat je to in kaj vam pomeni ta dosežen državni rekord? V. Domjan: »To je poseben rezultat, za katerega sem v zadnjih letih delala zelo trdo. Všeč so mi tudi številke 53,54 metra in tudi sam met za državni rekord je bil dober, a bi lahko bil tudi še boljši - rezerve še obstajajo.« Veronika Domjan bo na mladinskem svetovnem prvenstvu v Eugenu v kvalifikacijah meta diska nastopila 24. julija. Članica Atletskega kluba Ptuj ima 13. prijavljeni rezultat. Na tem tekmovanju ste nanizali serijo odličnih metov. Kaj pomeni takšna serija metov? V. Domjan: »Ko sem prišla s priprav, sem en teden trenirala manj, oziroma le nekaj metov in nekaj uteži. Tako sem bila pred omenjenim tekmovanjem na Ptuju spočita in zato je bila tudi serija metov tako dobra.« Met diska je zelo težavna disciplina. Zakaj ste se odločili za njo? V. Domjan: »Mene to preprosto veseli, metanje diska mi predstavlja izziv in zame metanje diska ni tako težko, kot se nekomu morda zdi. Moram pa priznati, da se na treningu občasno tudi malo razjezim, saj vsak dan delam enake stvari in mi včasih ne gre najbolje - takrat imam že vsega vrh glave. Vendar nato znova vztrajam in zato sem tudi prišla do tako dobrih rezultatov.« Kateri so najpomembnejši elementi, da tekmovalka daleč vrže disk? V. Domjan: »Ti elementi so hitrost, moč in tehnika. Pri tehniki meta imam še veliko rezerve in možnosti za napredovanje. Na tem veliko delam s trenerjema Goraz-dom Rajherjem in Ivanom Ivančičem.« Kako je bilo, ko ste prvič zares vrgli disk? V. Domjan: »Bilo je smešno (nasmeh). Vem, da sem prvič zmagala v Brežicah in da sem disk vrgla približno 27 metrov. Po petih letih resnega treniranja sem prišla do 53 metrov. Mislim, da je ta napredek v petih letih kar dober.« Kako pa ste napredovali v teh petih letih? V. Domjan: »Napredovala sem zares veliko v tehniki meta, v hitrosti in predvsem na moči. Vem, da moram še veliko delati za nadaljnji napredek ali razvoj, ki mi bi lahko prinesel tudi nastop na naslednjih olimpijskih igrah v Riu De Janeiru.« Pred vami je nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v Eugenu. Kakšne so vaše želje na tem velikem tekmovanju? V. Domjan: »Moja velika želja na mladinskem svetovnem prvenstvu je, da se bom uvrstila v finale in tam pokazala najboljši met do sedaj.« David Breznik Tenis • TK Terme Ptuj Rola do finala v Poznanu, Zidanškova do četrtfinala v Linzu Blaž Rola je pretekli teden nastopal na ATP Challenger turnirju v Poznanu z nagradnim skladom 35 tisoč evrov. Na Poljskem je bil naš tenisač kot 82. na ATP-lestvici prvi nosilec in se je prebil vse do finala. V uvodnih dveh krogih je z 2:0 v nizih gladko premagal Hansa Podlipnika-Castillo (Čile) in Artema Smirnova (Ukrajina), v nadaljevanju turnirja pa so ga čakali močnejši dvoboji. Najprej je v če-trtfinalu premagal Portugalca Ruija Marchado, ki mu je odvzel prvi niz, naslednja dva pa je Rola brez težav dobil, medtem ko je bil v polfinalu prav tako z 2:1 v nizih boljši od Brazilca Joaa Souze. V finalu turnirja v Poznanu sta si na nasprotni strani mreže stala Blaž Rola in tretji nosilec David Goffin. Belgijec je trenutno sicer nižje uvrščen od Ptujčana, a je bil na svetovni računalniški ATP lestvici že na dvainštiridesetem mestu. Goffin je odlično pričel dvoboj, saj je že v prvi igri naredil break in nato hitro povedel z 1:5. Sledil je povratek Role v dvoboj, ko se je približal z enim breakom na 4:5, a Gof-fin je nato prvi niz dobil s 4:6. Tudi v drugem nizu je bil Belgijec boljši in je v uvodu ter v zaključku niza našemu teni-saču dvakrat odvzel začetni udarec ter zmagal z 2:6. Tako je bil član Teniškega kluba Terme Ptuj tokrat zaustavljen v finalu turnirja v Poznanu, kjer je ves teden igral zelo dobro. V odločilnem dvoboju je bil David Goffin boljši od Blaža Role, ki je na peščenih igriščih na Poljskem zapisal svoj novi lepi mednarodni teniški uspeh. Rezultati: 1. krog: Rola (1.) - Hans Podlipnik-Castillo (Čile) 6:2, 6:1; 2. krog: Rola (1.) - Artem Smirnov (Ukra- jina) 6:3, 6:2; četrtfinale: Rola (1.) - Rui Marchado (Portugalska) 1:6, 6:1, 6:2; polfinale: Rola (1.) - Joao Souza (Brazilija) 3:6, 7:6, 6:3; finale: Rola (1.) - David Goffin (Belgija, 3.) 4:6, 2:6. ITF-mladinski turnir v Linzu Najboljše slovenske mladinke z izjemo Nine Potočnik (ukvarja se s sanacijo poškodbe) so pretekli teden nastopile na mladinskem ITF-turnirju 1. ranga v Linzu. Najuspešnejša je bila znova članica Teniškega kluba Terme Ptuj Tamara Zidanšek, ki je bila na turnirju 2. nosilka. V uvodnem krogu je bila naša tenisačica prosta, nato je v drugem krogu premagala domačinko Miro Antonitsch, v tretjem krogu Južnoafričan-ko Thereso Alisonon Van Zyl, medtem ko je v četrtfinalu izgubila z 2:0 v nizih proti deveto postavljeni igralki turnirja, Rusinji Sofiji Žuk. Dlje kot pri posameznicah je Tamara tokrat prišla v igri dvojic, kjer je igrala z Manco Pi-slak. Igralki sta vse tri dvoboje dobili. Tudi finalni dvoboj proti Maddison Inglis (Avstralija) in Emmanuelle Salas (Francija) je bil zelo napet in sta ga naši igralki dobili z rezultatom 6:1, 3:6, 10:4. S tem sta zmagali med dvojicami na mladinskem ITF-turnirju 1. ranga v Avstriji. Rezultati, posameznice: 2. krog: T. Zidanšek (2.) - Mira Antonitsch (Avstrija) 6:4, 6:2; 3. krog: T. Zidanšek (2.) - Theresa Alison Van Zyl (JAR, 15.) 6:2, 6:1; četrtfinale: T. Zidanšek (2.) - Sofija Žuk (Rusija, 9.). Dvojice: četrtfinale: T. Zidanšek/M. Pislak (4.) - Taylor/Zabriova (VB, Rusija, 6.) 6:3, 7:5; polfinale: Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola - finalist Poznana Foto: Črtomir Goznik Tamara Zidanšek - četrtfinalistka v Linzu T. Zidanšek/M. Pislak - Fe-dorišin/Stolmar (Ukrajina/ Madžarska) 6:3, 6:3; finale: T. Zidanšek/M. Pislak - Inglis/ Salas (Avstralija/Francija) 6:1, 3:6, 10:4. Dobre igre Plankove na Otočcu Na igriščih Teniškega kluba Krka Otočec je pretekli teden potekal turnir serije Tennis Europe (TE) za igralke do 14. leta starosti. V glavnem turnirju 3. ranga se je merilo 64 igralk, med njimi tudi Maruša Plank (TK Terme Ptuj). Kot 4. nosilka je uspešno preskočila štiri kroge, pri tem pa izločila 12. in 16. nosilko iz Izraela in Srbije. V polfinalu jo je ustavila vrstnica iz Pule Leonarda Janko. Rezultati: 1. krog: M. Plank (4.) - Nikola Breckova (Češka) 6:4, 6:0; 2. krog: M. Plank (4.) - Luminita Tutuna-ru (Romunija) 6:4, 6:1; 3. krog: M. Plank (4.) - Jovana Babic (Srbija, 16.) 7:5, 6:0; četrtfina-le: M. Plank (4.) - Nicole Nadel (Izrael, 12.) 6:2, 7:5; polfinale: M. Plank (4.) - Leonarda Janko (Hrvaška) 1:6, 6:3, 0:6. David Breznik Športno plezanje • svetovni pokal Mina Markovič šesta v Briançonu Minuli konec tedna je bila na sporedu tretja izmed osmih letošnjih tekem za svetovni pokal v težavnostnem plezanju. Na tekmovanje je bilo prijavljenih štiriinsedem-deset plezalcev in enainpet-deset plezalk; med temi je bila tudi Mina Markovič, ki je glede na rezultate preteklih dveh tekem počasi pričela prihajati v pravo formo. Ptuj-čanka je bila namreč pred to francosko postojanko peta in tretja. Odlična športna plezalka je tudi na tekmi v Brian^o-nu sodila med favoritinje, a je imela težave v kvalifikacijskih Foto: Črtomir Goznik V BrianQonu zaradi slabih vremenskih razmer niso izvedli velikega finala, obveljali so rezultati iz polfinala; Mina Markovič je bila šesta. smereh in kasneje tudi v pol-finalu. V prvi kvalifikacijski smeri je bila peta, v drugi pa si je delila drugo mesto in se je zanesljivo uvrstila v polfinale. V njem se je ustavila pri višini 41,5+, kar je zadostovalo za šesti rezultat, medtem ko je najvišje, do višine 50+, priplezala Korejka Jain Kim. Pri moških je prišel v polfinalu najdlje Japonec Sači Ama. Najboljših osem plezalcev in plezalk bi se moralo v nedeljo zvečer pomeriti v velikem finalu, a je odpadel zaradi ekstremno močnega deževja. Tako so uradno obveljali rezultati, ki so jih tekmovalci dosegli že v polfinalu. V Brian^onu sta tako zmagala Ama in Kimova, medtem ko je bila Markoviče-va šesta. Tokrat je najboljšo slovensko plezalko zadnjih let prehitela bivša zmagovalka svetovnega pokala, Slovenka Maja Vidmar, ki se je izkazala s četrtim mestom. Naslednja tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju bo 1. in 2. avgusta v avstrijskem Imstu, takrat pa bo Mina Markovič prav gotovo napadala svoje petintridesete stopničke v karieri na tekmah za svetovni pokal v težavnosti. David Breznik Konjeništvo Odlično v Budimpešti Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti sta člana KK Ljutomer Jože Sagaj mlajši in Mitja Slavič opravila odlična nastopa: Sagaj je z Lam-bertom Sasom zmagal (1:14,6), Slavič pa je bil s Principeso drugi (1:14,8). NŠ 4 Štajerski Šport torek • 22. julija 2014 Nogomet • NK Podvinci Športni napovednik Mali nogomet • 31. Srečkov memorial Športno društvo Žetale vljudno vabi na tradicionalni 31. Srečkov memorial v malem nogometu, ki bo v nedeljo, 27. 7. 2014, ob 10. uri na igrišču OŠ Žetale. Prijavnina znaša 40 evrov in se poravna na dan turnirja med 9. in 10. uro. Žrebanje bo na dan turnirja ob 10. uri. Celoten znesek zbranih prijavnin bodo namenili za nagrade, najboljše ekipe bodo prejele tudi pokale. Če bo slabo vreme, se turnir prestavi na naslednjo nedeljo. Informacije in prijave: 031 713 265 (David), 031 771 229 (Gregor) ali e-mail: sd.zetale@gmail.com Nogomet • Pripravljalne tekme SREDA ob 17.00: Aluminij - Drava Ptuj (stadion v Kidričevem); SREDA ob 18.00: Sheffield Wednesday - Arsenal Tula (Mestni stadion na Ptuju). David Breznik Mali nogomet • Dnevno-nočni turnir Organizatorji Ormoškega festivala aktivnih klubov (OFAK) bodo pripravili tudi dnevno-nočni turnir malega nogometa z nagradnim skladom 1.000 €. Turnir bo 2. avgusta ob 16. uri v športnem parku Mestna graba. Igralo se bo po sistemu 4 + 1, prijavnina na ekipo pa znaša 60 €. Prijaviti se je možno do 2. avgusta na e-mail naslov: klub. kos@gmail.com ali telefonsko številko: 040 451 412 (Jani) ali na dan turnirja do 14. ure v Mestni grabi. UK Nogomet • Tržec ne gre v Superligo Nogometno javnost Spodnjega Podravja je pred kratkim razburkala vest o reorganizaciji lig. Bukovci, ki bi morali izpasti iz Superlige, so se v dodatnih kvalifikacijah pomerili z ekipo Tržca, ki je lani zasedla 2. mesto v 1. MNZ Ptuj. V dodatnih dveh tekmah so slavili belo-rdeči iz Tržca, toda kljub temu bodo člani Superlige v naslednji sezoni še naprej Bukovci. Zakaj tako, je pojasnil predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar: »Po koncu tekmovalne sezone 2013/14 je prišlo v naših ligah do reorganizacije tekmovanja. V ta namen je bila naknadno izvedena tekma za popolnitev Superlige med Bukovci in Tržcem, in kljub temu da je Tržec v skupnem seštevku slavil, bodo v novi sezoni v Superligi nastopali Bukovci, saj imajo piramido mlajših selekcij, medtem ko Tržec nima dovolj in primernih mlajših selekcij za novo sezono. Pravila so glede tega jasna, o tem smo se pogovarjali že pred časom, ko smo jim tudi obljubili pomoč.« V četrtek, 17. 7., je bil v prostorih MNZ Ptuj opravljen žreb tekmovanj v najvišjih ligah pod okriljem MNZ Ptuj. Z izjemo razprave o zadnjem članu Superlige je bilo vse bolj ali manj pričakovano; na sedežu ene izmed najbolje organiziranih MNZ v Sloveniji pa so izžrebali tudi pare pokalnega tekmovanja v naslednji sezoni. Pari 1. kroga Superlige (letos bo nastopilo 10 ekip, ki bodo igrale po trikrožnem sistemu, tekmovanje pa se bo pričelo zadnji konec tedna v avgustu): Carrera Optyl Ormož - Videm, Središče - Bukovci, Boč - Haj-dina, Gerečja vas - Apače, Stojnci - Cirkulane. Pari 1. kroga 1. lige MNZ Ptuj: Podlehnik - Lovrenc, Leskovec - Zgornja Polskava, Skorba - Tržec, Gorišnica - Markovci, Podvinci - Dornava. Pari 1. kroga 2. lige MNZ Ptuj: Makole proste, Majšperk - Oplotnica, Rogoznica - Grajena, Sp. Polskava - Hajdoše, Pragersko 75 - Slovenja vas. _tp 23. JULIJ 2014, 18:00 NOGOMETNA TEKMA FC SHEFFIELD WEDNESDAY - FK ARSENAL TULA 3 »4 RUSIJA ifHSSlï wBmiï Egg* ¿¡sSfc ISi&Sm._________________ MEDNARODNA TEKMA Vmestni stadion pt VSREOA - 23 JULIJ 2014 06 18:0oj VSTOPNINA 5€ SHEFFIELD IN ARSENAL NA PTUJU Priprave pričeli tudi v Podvincih Nogometni klub Podvinci bo v tekmovalni sezoni 2014/15 nastopal v 3- slovenski ligi - sever. Podvinčani bodo v tem rangu tekmovanja nastopali prvič. V prvi vrsti se bodo borili za obstanek, kar bo tudi njihov osnovni cilj. Do tega cilja je še dolga pot, začeli pa so jo v ponedeljek s pripravami na jesenski del prvenstva. Na uvodnem treningu se je zbralo 18 igralcev trener Miran Ljubeč pa si želi imeti v celotnem kadru okrog 25 nogometašev. Na začetku priprav so se ekipi pridružili tudi nekateri domači nadarjeni mladinci izhodnih letnikov, sicer pa je bilo opaziti tudi nekaj novih obrazov. Z nekaterimi se v klubu še dogovarjajo za sodelovanje, medtem ko sta praktično že člana ekipe za novo sezono Rok Zorko, ki je prišel iz Stojncev, in Rok Kajzer, ki je prišel iz Drave. Ob omenjeni dvojici bo Pod-vinčane do začetka prvenstva prav gotovo okrepil še kakšen nogometaš. Klub je zapustil Nogomet Podvinčane sta zaenkrat okrepila Rok Zorko (prej Stojnci) in Rok Kajzer (prej Drava). X Foto: Črtomir Goznik Matej Murat, medtem ko je aktivno igranje prenehal Tadej Šebela: to pomeni, da je jedro ekipe v glavnem ostalo nespremenjeno. Igralce čakajo do začetka tekmovanja v 3. ligi - sever (tekmovanje se začne 23. avgusta, ko bo v uvodnem krogu na Ptuju tekma Drava - Podvinci) naporne priprave, saj bodo trenirali trikrat tedensko, hkrati pa nameravajo odigrati kar devet Prijateljske tekme Aluminij Kidričevo -Radlje 3:2 (1:1) Aluminij: Murko, Medved, Le-uštek, Lonzarič, Topolovec, Pe-čovnik, Vindiš, Boškovič, Škrbič, Vrbanec, Podbrežnik; igrali so še: Cvetič, Jus, Klobučar, Gereč-nik, Brence, Cafuta, Kajtna, Cesar, Planinšek, Grezda, Nunic; trener: Damjan Romih. Nogometaši Aluminija so kljub »težkim nogam« zaradi napornih treningov dobro opravili svojo nalogo na prijateljski tekmi z Radljami. V prvem polčasu je imela ekipa iz Kidričevega veliko terensko premoč, bila je zelo agresivna in kreativna. Tako si je ustvarila kar nekaj zrelih priložnosti, edini zadetek v prvem delu igre pa je za domače dosegel Topo-lovec, medtem ko so gostje izkoristili veliko napako domače obrambe in dali prelahek zadetek. V nadaljevanju je domači trener Damjan Romih opravil številne menjave, ki so Aluminiju še naprej omogočale zelo visok ritem igre. Kljub temu da je kvaliteta igre malo upadla, so nogometaši iz Kidričevega dosegli še dva zadetka. Drugega je po podaji Nunica dal Cesar, medtem ko je po še lepši akciji pripravljalnih tekem - približno dve na teden. Prvo bodo igrali že v nedeljo, ko bo njihov tekmec ekipa Beltincev, nato pa so bodo med drugimi pomerili še z ekipami iz Ljutomera, Odrancev in Rakičana. Nekaj tekem bodo odigrali z ekipami iz Super lige, generalko pred prvenstvom bodo tako odigrali proti Vidmu. V uvodnem delu priprav bo v ospredju fizična pripravlje- in podaji Gerečnika dal tretji zadetek Kajtna. Ob teh dveh zadetkih je Aluminij imel še nekaj lepih priložnosti, a jih ni izkoristil, tako da je prijateljsko pripravljalno tekmo z Radljami dobil z rezultatom 3:2. David Breznik Drava Ptuj - Deutschlandsberg FC 1:0 (0:0) Drava Ptuj: Musič, Šoštarič, Babič, Knez, Jaušovec, Koren, Horvat, Lugonjic, Murat, Droždek, Antolič; igrali so še: Kokot, Toma-žič, Šeruga, Nežmah, Da. Krajnc, Arsič, Tisaj, Lavrinc, Habith, Javor-nik; trener: Franc Fridl. Nogometaši Drave so na koncu prvega pripravljalnega tedna na novo tekmovalno sezono 2014/15 odigrali prvo prijateljsko tekmo proti ekipi Deutschlandsberga. Avstrijci še niso pričeli priprav, kar se je videlo tudi na tekmi na ptujskem mestnem stadionu, saj so imeli domačini tekaško in igralno premoč. V prvem polčasu je za Dravo imel lepo priložnost Murat, v drugem pa je kar dve zgrešil Tisaj. Edini zadetek na tekmi je po predložku Nežmaha z glavo dosegel Antolič. Za Ptujčane nost igralcev, ki jo bo trener Ljubec s svojim pomočnikom in trenerjem vratarjev Ivanom Klingerjem nadgradil z delom z žogo. V Podvincih so se zelo resno lotili dela, saj imajo na začetku zelo težak razpored (Drava, Šampion, Radlje, Dravograd). Nedvomno je že tekma s Ptujčani v prvem krogu velik motiv za pripravljalni del. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Damjan Antolič, strelec edinega zadetka na prijateljski tekmi Drave in Deutschlandsberga je bil obračun proti Deutsch-landsbergu težji trening, na katerem je trener Franc Fridl dal priložnost igranja po približno polčas vsem igralcem, hkrati ob tekmi pa so igralci izvedli tudi tekaški trening. Za uvod v novo sezono je Drava zmagala nad avstrijskimi nogometaši, ki so se trudili po svojih najboljših močeh in so imeli tudi eno zrelo priložnost, vendar niso zadeli. Glede na prikazano so bili ptujski nogometaši veliko boljši nasprotnik in bi lahko zmagali tudi z višjim rezultatom. David Breznik Lušt Beltinci - Podvinci 2:1 (1:0) Podvinci: Vesenjak, Frangež, Rumež, Kajzer, Lah, Orovič, Ma-rinič, Šendilja, Pal, Vindiš, Zorko; igrali so še: Klasinc, Ademovič, Dobaja, Leben, Topolovec, Pajnki-nher; trener: Miran Ljubec. Na srečanju med Beltinčani in Podvinčani je glede na prikazano na zelenici vsaki ekipi pripadel po en polčas. V prvem so bili boljši domačini, ki so prevladovali v igri in so tudi zadeli. V drugem polčasu so bili absolutno boljši igralci Podvincev, ki so minuli ponedeljek pričeli priprave in so po napornih treningih odigrali prvo prijateljsko pripravljalno tekmo. Ekipa je v drugih petinštiridesetih minutah delovala dobro, saj so preko novinca Ademoviča dosegli zadetek, prav tako pa jim je glavni sodnik razveljavil popolnoma regularen zadetek. Ob tem so domačini dosegli še sporen drugi gol za zmago, Podvinčani pa so v nadaljevanju zadeli še vratnico in prečko ter so se z uvodnega gostovanja vrnili s porazom 2:1. Proti Luštu iz Beltincev so pokazali solidno predstavo, na kateri bo gradil njihov trener Miran Lju-bec. Ta tokrat še ni mogel raču- nati kar na osem igralcev, ki so del ekipe; večina manjkajočih igralcev se bo ekipi pridružila na treningih v tem tednu. Ob rednih pripravah čakata Pod-vinčane v tem tednu novi dve prijateljski pripravljalni tekmi, saj bodo v sredo ob 18. uri v go-steh igrali s Cirkulanami, medtem ko se bodo v soboto ob 18. uri na svojem igrišču pomerili z ekipo iz Ljutomera. David Breznik Farmtech Veržej -Sloboda Tuzla 0:3 (0:1) Farmtech Veržej: Andrejč, Pel-cl, Domjan, Ropoša, Lukač, Kou-ter, Trstenjak, Gliha, Kaučič, Mau-ko, Kek (igrali so še: Rola, Vaš, Ajlec, Kosi, D. Vinkovič, M. Vinko-vič, Kuzma, Vidovič, M. Kapun, S. Kapun). Trener: Zlatko Gabor. Nogometaši bosanskega pr-voligaša Slobode iz Tuzle so opravili 14-dnevne priprave v Prekmurju. Nastanjeni so bili v hotelu Diana v Murski Soboti, vadili pa so na igrišču NK Dokležovje (nižja pomurska liga). Odigrali so tudi nekaj prijateljskih tekem, zadnjo s članom 2. SNL Farmtechom iz Veržeja. Po boljši igri so gostje zanesljivo zmagali, Veržej-cem pa se pozna, da so šele v začetnem obdobju priprav za novo sezono, ki se prične 10. avgusta. V prvem delu igre so se Prleki dokaj enakovredno kosali s fizično odlično pripravljenimi Bosanci, nekajkrat pa je odlično posredoval tudi vratar Farmtecha Matej Andrejč. Napadalci se pred golom Slo-bode niso najbolje znašli, še najlepši priložnosti za zadetek sta zapravila Mauko in Lukač. V nadaljevanju so povsem prevladovali gostje in še dvakrat mati-rali domačo obrambo. (NŠ) torek • 22. julija 2014 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 15 Ptuj • Urška in Maja, prostovoljki v Gambiji Prostovoljstvo - življenjska in osebnostna izkušnja Urška Pepelnik iz Strnišča, ki je končala študij socialnega dela, in Maja Kovačec iz Apač, študentka na Turistici, sta se pred kratkim vrnili iz Gambije, kjer sta delali kot prostovoljki z otroki. Čeprav sta se komaj vrnili, že iščeta nove izzive na tem področju. Urška čaka na pripravništvo, še pred tem bo poletje preživela v Sončkovih taborih in še kakšnega pol leta kot prostovoljka, tako vsaj načrtuje, če pa pripravništva ne bo dobila, bo odšla v tujino. Maja si želi oditi za eno leto v Kanado, zato dela v Sloveniji ne išče. Urška pove, da sta v prvem trenutku doživeli kulturni šok, vse je drugačno, okolje in ljudje, odprti, prijazni, veseli vsakogar. Z odprtimi rokami so ju sprejeli že na letališču. Vsi ti želijo pomagati, še tisto malo, kar imajo, želijo deliti s teboj. V Gambijo sta šli preko Društva za otroke sveta, ustanoviteljica tega društva je poročena z Gambijcem. Živeli sta v apartmaju, kjer so bili nastanjeni tudi drugi prostovoljci pred njima. Urška je bila v Gambiji en mesec, Maja dva meseca. Delali sta v vrtcu oz. šoli, kjer so bili štirje razredi vrtca in dva razreda osnovne šole, ob pomoči lokalnih učiteljic. Vsaka je imela svoj razred, pomagali sta si z gradivom, ki sta ga prinesli s seboj; skupaj sta v Gambijo prinesli skupaj 200 kg najrazličnejših šolskih potrebščin, ki sta jih nabrali s prostovoljnimi akcijami. Vsak dan sta štiri do pet ur način vodili pouk. Zelo težko je bilo, priznava Maja, ki je de- Foto: zasebni arhiv Gambijski otroci z velikim veseljem obiskujejo vrtec in šolo. Foto: zasebni arhiv Otroci večino časa preživijo na ulicah. lala v razredu s sedem in osem let starimi otroki, Urška je delala z mlajšimi otroki, starimi štiri in pet let. Že na začetku je ugotovila, da jih polovica ne zna napisati niti svojega imena, pa so bili že v osnovni šoli, mlajši, ki jih je imela Urška, pa niso znali povedati, katera je leva, katera pa desna roka. En teden so se na primer učili o rumeni barvi. Pouk je potekal v angleščini, ob pomoči domače učiteljice, ki je bila tudi v vlogi prevajalke v domači jezik. Maja v komunikaciji ni imela problemov, ker so otroci lepo govorili angleško. Šolo obiskujejo z velikim veseljem. Potrebujejo objeme in pozornost Vsak dan jih je prišlo okrog 50, čeprav je bil načrt, da vsaka pomaga le petim, najbolj potrebnim pomoči. Nista imeli srca, da bi jih odvrnili. Potrudili sta se po najboljših močeh, skušali otrokom dati največ, kar sta lahko. Otroci v Gambiji živijo zelo revno, v zidanih hišah z enim samim prostorom, v katerih po navadi ob starših živi šest, sedem, osem otrok. V glavnem so prepuščeni sami sebi, čuti se, da so željni pozornosti, objemov, da se razveselijo vsakega, ki se želi z njimi ukvarjati, ker vsega tega nimajo doma. Cele dneve tekajo po ulicah navzgor in navzdol, nimajo skupnega kosila in drugih obrokov z družinami. V njihovih super-marketih je mogoče za denar dobiti vse, tudi čokolado Milka. Cene za belce so višje, ker so prepričani, da imajo belci denar. V minimarketih, kjer pa v glavnem kupujejo domačini, so cene zelo nizke. Delo v vrtcu oz. šoli je bilo vse prej kot lahko, a jima je prineslo veliko zadovoljstva, saj so jima bili otroci neizmerno hvaležni za vse, kar sta jih naučili. Tudi popoldneve, ko naj bi večinoma uživali v spoznavanju okolice, sta namenili učnim pripravam za naslednji dan. Prosti čas, ki jima je ostal, sta preživeli na plaži, uživali v smutijih, pitju kave, druženju z lokalnimi prebivalci. Zelo težko sta se poslovili, še posebej od otrok, ki so sicer navajeni, da se prostovoljci nenehno menjujejo. Urška in Maja bosta še prostovoljki, na tem delata, vsem mladim bi priporočili to izkušnjo. „Gambijski otroci so nama veliko dali, naučili so naju, da si lahko srečen tudi, če živiš skromno in nimaš veliko," sta navdušeni in še polni vtisov, ki sta jih prinesli iz Se-rekunde v Gambiji, povedali Urška in Maja. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Maja Kovačec Urška Pepelnik Makole • Folklorniki odplesali v Nemčijo Slovenski gostinec je povezal krajane nemške vasice Tri harmonike, bas, violina, pol avtobusa noš in 23 makolskih folklornikov se je konec junija odpravilo gostovat na Bavarsko k nemškemu gostilničarju s slovensko dušo, Janezu Smogavcu. Že vrsto let slovenska pesem vsaj enkrat letno zazveni v Sankt Erasmusu, kjer ima Janez gostišče, letos pa je bila slovenska glasba še posebej glasna in odmevna, saj je gostilničar praznoval 20 let obstoja svojega podjetja. Sonce in velika bela stavba gostišča s prenočišči Adria grill sta pozdravila člane in članice Folklorne skupine Anice Černejeve Makole, ko so zadnjo soboto v juniju po prevoženih nekaj manj kot 500 kilometrih stopili z avtobusa. Z velikim nasmeškom jim je v roko segel že nekoliko sivolasi Janez in jih nemudoma povabil na pivo. Folklornike so v slovenskem jeziku ogovarjali tudi drugi natakarji, ki so pred več kot dvema desetletjema zapustili domovino in se odpravili v svet, s trebuhom za kruhom, je rekla ena izmed njih. Janez je odšel v Nemčijo pred približno 30 leti. »Sem me je pripeljal najmočnejši strelovod - ljubezen,« je smeje se dodal in nato pojasnil, da se je njegova žena, sicer Slovenka, že s štirimi leti preselila v Nemčijo. Janez si je začel prve marke služiti kot natakar, tako je deset let delal v Munchnu. Nato se je odločil za samo- stojno pot in najel gostišče. V Sankt Erasmusu ima restavracijo Adria Grill že enajst let -prej jo je imel v drugem kraju - in kot je dejal, so ga krajani v dobrem desetletju sprejeli za domačina. To potrjuje tudi besede duhovnika, ki se je pri nedeljski maši pod šotorom zahvalil Janezu, da je uspel povezati krajane. Povezanost se je čutila tudi v šotoru, saj so na slovensko-nemški vikend prišli krajani vseh starostnih obdobij, ki so Janezu veselo stisnili roko in mu čestitali ob obletnici. Med njimi so bili tudi drugi Sloven- ci, ki so pred desetletji zapustili dom. In če nam, ki živimo v Sloveniji, manjka domoljubja, ga imajo izseljeni Slovenci toliko več. Kaj vam pomeni, da pod šotorom in na nemških tleh zvenita slovenska polka in valček, smo vprašali Janeza Smogavca. Ta se je ozrl k odru, prisluhnil glasbi, nato pa se je obrnil vstran in naredil nekaj korakov proti izhodu. Čez trenutek se je vrnil z orošenimi očmi. S slovensko zakonodajo bi tukaj vsi propadli Tudi sina Janeza Smogavca sta stopila na očetovo gostilniško pot. Tako imajo Smogavci v lasti še eno gostišče, in sicer v kulturnem centru mesta Wald-kraiburgu. »Težko je, a zaradi povezanosti gostišča in tega lokala v mestu uspevamo. Zaposlenih nimamo veliko, manj kot deset. Drugi delajo po urah in dobijo še isti dan tudi plačano,« je dejal Smogavc. Priznal je tudi, da je v Nemčiji zakonodaja za gostince ugodnejša kot v Sloveniji. »Nimamo toliko inšpekcijskih pregledov, prav tako inšpektorji temeljijo na opozarjanju in opominjanju ter ne na kaznovanju. Ne iščejo dlake v jajcu,« je bil kritičen. K temu pa je dodal, da tudi plačilne nediscipline ni v Nemčiji. »Če se zgodi, da nekdo ne plačuje redno ali da ne plača in se ga prijavi, lahko kar zapre lokal,« je še povedal o poslovnem okolju v Nemčiji. Tudi kulinarična kultura je v Nemčiji drugačna. Pod modro belim šotorom ni bilo prisotne skrbi o holesterolu ali prevelikih odmerkih sladkorja. Nemci in Nemke so si brez sramu in obotavljanja naročali velike porcije (predvsem) mesa, brez zelenjavnih prilog, in litrske vrčke piva. Četudi niso razumeli pomena besedil, so z aplavzom nagradili glasbo Društva godbenikov Zreče in Kvinteta Dori, zaploskali pa so tudi plesnim spletom folklornikov. Bolj skromni so bili zgolj pri plesu, zato pa se je namesto njih večkrat zavrtel in zapel Janez Smogavc. Mojca Vtič L_L_:_1------ ■■ 1 ■_:_ FOTO: Lea Lampret Folklorna skupina Anice Černejeve Makole z Janezom Smogavcem v sredini 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 22. julija 2014 Dornava • Cigani se veselijo tudi v poletnem času Tretji Krompirfest in gostovanje v Srbiji Članom etnografskega društva (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi predsednica Anica Slodnjak, pozitivne energije in dobre volje nikoli ne zmanjka. To so nedavno dokazali na prireditvi Krompirfest, ki je potekala pod krošnjami mogočnih dreves v parku ob dornavskem baročnem dvorcu, ter na gostovanju na mednarodnem pustnem festivalu v Srbiji. Foto: MZ Anica Slodnjak s članicami dornavskega društva kmečkih žena Letošnji tretji Krompirfest je pritegnil številne udeležence. V kuhanju, praženju, peki in cvrtju krompirja se je pomerilo 30 tekmovalnih skupin iz domačega okolja pa tudi širše iz vse Slovenije. Po oceni komisije, na čelu katere je bil kuharski mojster Vlado Pignar, so najboljši krompir pripravile članice Društva žena in deklet Hajdina. Dru-gouvrščena je bila ekipa društva Oltimer Stara Gora, tre-tjeuvrščena pa ekipa Društva podeželskih žena Trojane. Nagrada za najlepšo dekoracijo pripravljene jedi iz krompirja je šla v roke Turističnemu društvu Zgornji Leskovec. Najlepše urejen oziroma aranžiran tekmovalni prostor so imela Knapovska dekleta iz Podhu-ma. Najštevilčnejša navijaška ekipa je bila skupina Liški pu-stje iz Kanala ob Soči. Krompirfest je spremljalo bogato dogajanje, ki so ga zaznamovali prijetno okolje, dobra volja in dobra družba ter sproščenost. Kuharski mojster Lojze Čop je pripravljal tako imenovani »ciganski pisker«, obiskovalci so se lahko pomu-dili v cigo kofetariji, ob kolesu sreče ali pa pri vedeževalki, ki je iz kart napovedovala prihodnost. Na ogled sta bili razstavi ciganstva in zeliščarstva. Za veselo vzdušje so poskrbeli člani Cigo benda, zapela je Minea, s pesmijo so se predstavili tudi člani pevskega društva Mlada srca iz Ljubljane. Na prireditvenem prostoru so se s svojimi izdelki predstavljali rokodelci, umetniki in stanovalci Zavoda dr. Marijana Borštnerja Dornava. S ciganskim plesom in kolom so dogajanje popestrile ciganske plesalke. S cigo traktorjem je bila organizirana panoramska vožnja po Dorna-vi, za obiskovalce so pripravili voden ogled baročnega dvorca. Med številnimi obiskovalci prireditve od blizu in daleč so bili tudi krajani iz Štor, ki so si ta dan v Dornavo organizirali izlet dobre volje. Le nekaj dni po Krompir-festu so se člani ED Cigani v spremstvu aktualnega princa ptujskega kurentovanja Miroslava Slodnjaka Viteza Dorna-vskega, dveh nekdanjih prin-cev Zvonka Križaja Matevža Zokija in Jožeta Gašperšiča Gašperja ter pustne skupine Koši šoštanjski udeležili velikega mednarodnega pustnega festivala v Leskovcu v Srbiji. Gostovanje je trajalo tri dni, nastop skupine ciganov je med publiko požel val navdušenja. Še posebej je izstopal nastop plesalk. Obiskovalci kar niso mogli verjeti svojim očem, od kod imajo dekleta toliko energije. So se pa cigani svojim gostiteljem priljubili še z eno gesto. S seboj so imeli 50 kilogramov mesa in klobas, ki so jih spekli in razdelili med obiskovalce. Gostovanje v Srbiji je minilo v znamenju dobre volje, smeha, pesmi in plesa. »Potrudili smo se, da smo lik dornavskega cigana, vasi Dornava in mesta Ptuj predstavili v najboljši možni luči,« je povedala predsednica ED Cigani Dornava Anica Slodnjak. Mojca Zemljarič Cerkvenjak • Košnja trave Ohranjajo prireditev, ki tone v pozabo Letos je v občini Cerkvenjak potekala že 14. tradicionalna košnja trave z ročno koso. Tokrat je tekmovanje potekalo v Komarnici na kmetiji Žerdin, udeležil pa naj bi se ga tudi predsednik republike Borut Pahor, ki pa je dan pred velikim dogodkom svoj prihod odpovedal. V tekmovanju, ki ga pripravlja TD Cerkvenjak, so tekmovalci svoje moči v spretnosti košnje trave pomerili v različnih kategorijah - moški in ženske do 60 let, moški na površini košnje 30 m2 in ženske v grabljanju. Po besedah predsednika TD Cerkvenjak Alojza Zorka je tekmovalo 20 moških in 10 žensk. »Z obiskom in samo prireditvijo smo zelo zadovoljni, saj je bilo okrog 400 obiskovalcev, ki so nestrpno pričakovali g. predsednika Pahorja, ki pa je nastop iz neznanih razlogov dan pred prireditvijo odpovedal. Moram poudariti, da je bilo tudi lepo število obiskovalcev iz drugih krajev, kar nam daje motivacijo za naprej.« Monika Levanič Foto: Arhiv društva Na 14. tradicionalni košnji trave z ročno koso je svoje moči pomerilo 30 tekmovalcev. torek • 22. julija 2014 Doma in po svetu Štajerski TEDNIK 17 Piše: Mateja Toplak • Življenje med Grki in Turki (4. del) Lefkosia in Lefko§a Foto: Mateja Toplak Prijetna ciprska kavarnica, kjer se prileže močna kava z obveznim dodatkom šiše (vodne pipe). Foto: Mateja Toplak Javni senčniki ščitijo pred močnim soncem, ki neusmiljeno pripeka. Vonj tobaka in črne kave, ki jo v tavemi ležerno srkajo Turki, pomešan s sladkim vinom in vonjem po souvlakiju (nabodala, podobna našim ražnjičem), ki ga Grki ravnokar obračajo na žaru. Življenje na otoku teče počasneje, v družbi ležernih in prijaznih domačinov pa mimogrede pozabim na čas in obveznosti ter se izgubim med pisanimi uličicami in trgi. Le zakaj bi skrbela, ko pa je življenje tako lepo? Nikozija, dinamična in kulturno pisana mediteranska prestolnica, ki je le malenkost večja od Ljubljane, je razdeljena na grški del, imenovan Lefkosia, in turški del Lefko^a. To majhno, a raznoliko mesto ima prav posebno karizmo. Najbolj živahen del je kilometrska ulica Ledra, na kateri se nahajajo majhne trgovinice in butiki, sosednje uličice pa vodijo do prijetnih ciprskih kavarnic, restavracij in trgovinic s spominki, v katerih vas pričakajo skorajda preveč prijazni trgovci. Mestece je obdano z mogočnim srednjeveškim obzidjem, katerega obseg znaša kar tri kilometre. Utrdba je sestavljena iz enajstih trdnjav, poimenovanih po družinah, ki so darovale denar za izgradnjo zidu, ki naj bi mesto ščitil pred Turki, a so ga le-ti zavzeli, še preden je bil dokončan. Dandanes je znotraj obzidja, v starem mestnem jedru, zmeraj živahno. Ob vikendih potekajo številne prireditve oziroma festivali, za ostale dni v tednu pa ulični glasbeniki poskrbijo, da so enako, če ne še bolj zanimivi. Miren ponedeljkov sprehod se lahko tako hitro spreobrne v nepozaben sirtaki večer, ki ga naključne domačinke, na enem izmed glavnih trgov, uigrano zaplešejo. Dogajanje sem spremljala z distance, saj bom za sodelovanje pri grških plesih potrebovala še kakšno uro ali dve (ali deset) plesnega tečaja. Pod javnimi senčniki, ki so napeljani nad glavnimi ulicami, da nekoliko ščitijo pred močnim soncem, se je kmalu zbrala gruča turistov, ki so z navdušenjem (in fotoaparati) spremljali dogajanje. Nikozija je znana po vrhunskih muzejih, v katerih se nahajajo osupljive zbirke, Foto: Mateja Toplak Mestece je obdano z mogočnim srednjeveškim obzidjem. ljubitelji kulture in umetnosti v tem mestu resnično pridejo na svoj račun. No, kot vsi vemo, so do nedavnega na svoj račun prišla tudi številna podjetja, ki so prepoznala otok kot davčno oazo, a zaradi skorajšnjega bankrota si bo Ciper moral omisliti drugačen poslovni model. Nekaj drugačnega in nevsakdanjega je tudi mejni prehod, ki je sredi prej omenjene ulice Ledra in povezuje južni ter severni del te otoške prestolnice. V želji po ogledu orientalskega dela mesta je tako treba prečkati grško-turško mejo (z vizumom, ki ga je treba vedno nositi s seboj). Šaljiva pripomba, da se je treba paziti Turkov, mejni prehod v državo, ki uradno ne obstaja, in burna zgodovina me že ne bo ustavila pri raziskovanju turškega dela mesta! Tukaj se začne popolnoma drugačen svet: svet začimb, čajev ter dizajnerskih oblačil, torbic in čevljev že od 15 evrov (seveda gre za dobre ponaredke). Prodajalci skorajda živijo v teh trgovinicah, zato ni nič čudnega, če se otroci v kakšnem kotu igrajo z avtomobilčki, mame pa istočasno spremljajo televizijski program. Včasih jih je celo neprijetno zmotiti, saj je več kot očitno, da je zanje dogajanje v limonadi zanimivejše kot dejstvo, da kupec potrebuje številko večjo majico ali morda le drugo barvo. No, če bolje pomislim, to ni nič novega, saj tudi naše babice ni pametno zmotiti med gledanjem priljubljenih žajfnic. V Nikoziji se je treba naučiti tudi nekaj preprostih (ni pa nujno tudi varnih) zakonitosti o obnašanju v cestnem prometu. Ker semaforjev ponekod ni ali pa ne delujejo, je pravilo takšno: če ni avtomobila na levi, steči do sredine, počakaj, da se cesta sprazni tudi na nasprotnem pasu in tako uspešno prečkaj cesto, križišče, pa tudi dvopa-sovnico, če je potrebno. Na trobljenje avtomobilov se ni pametno ozirati, saj vozniki to počnejo neprestano! Zato najraje v ušesa vtaknem slušalke in si kar na glas prepevam: »Ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti, ti moja rožica ...«. Morda so mi Modrijani, za promocijo njihove glasbe med Turki in Grki, tako hvaležni, da se bo kmalu poznalo tudi na mojem ciprskem bančnem računu, kjer trenutno zbiram sredstva, da bom v davčni oazi od visokih obresti živela srečno do konca svojih dni . Mateja Toplak Komentar tedna Ludvik Kotar, Radio Ptuj Slovenija potrebuje dolgoročno strategijo Nedeljske predčasne volitve so potrdile, da si veliko državljank in državljanov želi sprememb, ker več ne zaupajo uveljavljenim in uspavanim strankam, ki so imele kar precej let na voljo, da uresničijo želeno ob plebiscitu in s samostojno državo. Niso postavile trdnih temeljev, ki jih država potrebuje, zato toliko odklonov od normalnega, oziroma od tega, kar je v urejenih državah samo po sebi umevno. Takoj po razglasitvi rezultatov vzporednega glasovanja se je že začelo ugibanje, kdo, s kom in zakaj, kakšne kombinacije za koalicijo se nakazujejo, so možne ali niso, predstavniki strank so morali o tem takoj govoriti, pa čeprav brez prave osnove. Šlo je in še gre le za ugibanja in sprožanje govoric. Vsi predstavniki strank so prisegali na izpolnitev zahtev iz njihovih programov, na katerih bodo vztrajali do konca. Katerega? Spet so država in državljani ujetniki strankarskih programov in kombinatorike z njihovimi člani. Z izvolitvijo poslancev, članov strank, smo torej potrdili njihove programe, ki bodo sedaj, usklajeni zaradi koalicijske vlade, krojili našo usodo in prihodnost. Drugi državljani k temu nismo povabljeni. Pred vsako novo vlado je enako! Vlada bo koalicijska, sestavljena iz različnih strank in njen program bo skupek stičnih točk programov teh strank. Spet nimamo pred seboj pričakovane ali želene poti te države, spet gremo v neko smer, ki jo določi nova koalicija. In tako vedno znova! Ob oceni stanja na vseh področjih in ukrepih, ki jih običajno narekuje že prej doma sprejeto ali predlagano od zunaj, bi po moje morala biti najpomembnejša naloga priprava in sprejetje dolgoročnega strateškega programa države na prav vseh področjih. Ob vladi bi morali to nalogo opraviti tako državni zbor s svojimi službami kot številni strokovnjaki v različnih organih in združenjih. Na vrhu tega in usklajevalec naj bi bil predsednik države. Predlog strategije bi nato šel skozi javno obravnavo, sprejeli pa bi ga na referendumu. Tako bi se znova poenotili, tako kot smo se ob plebiscitu in vstopu v Evropsko unijo. V Sloveniji bi vedeli, kam in kako gremo in ne bi bili odvisni od vsakokratnih strankarskih programov in pritiskov interesnih skupin. Vlada, kakršnakoli že, bi morala v to smer, parlament pa bi po potrebi sprejemal popravke glede na stanje v svetu. Verjamem, da je veliko tega že v ustavi in zakonih, očitno pa niti približno dovolj, ker nam ne gre dobro. To pa je naš cilj, torej da nam gre dobro! Kajne? Ptuj • Priznanje za humano delo Enajst ton zamaškov Ignaca in drugih srčnih ljudi V letošnji akciji Prostovoljec leta, vsako leto jo razpiše Mladinski svet Slovenije, je OŠ Ljudski vrt z ravnateljico Tatjano Vaupotič Zemljič kot kandidata za to priznanje predlagala Ignaca Habjaniča s Ptuja, ki se je leta 2011 lotil zbiranja zamaškov. V treh letih jih je skupaj z vsemi srčnimi ljudmi, ki mu pri tem pomagajo, zbral že 11 ton. Za svoje humanitarno delo je prejel posebno priznanje za razširjeno humanitarno akcijo, ki hkrati prispeva k čistejšemu okolju. Ignac Habjanič je na priznanje, ki ga je zelo presenetilo, zelo ponosen. „Pomeni, da ima to prostovoljno in humanitarno delo, ki ga opravljam, neko vrednost, da so ga opazili v širšem okolju. Sprejel sem ga v imenu vseh tistih, ki mi pri zbiranju zamaškov pomagajo. To je hkrati tudi priznanje vsem, ki so se mi v tej akciji v treh letih pridružili. Veliko jih je, zamaške zbiram že na 60 mestih na Ptuju in v okolici. Hvaležen sem tudi medijem, ki pišejo o zbiranju zamaškov, saj s tem pomagajo širiti to lepo sporočilo akcije. Z vsakim zbranim zamaškom lahko pomagamo nekomu, ki potrebuje pomoč. V prvem letu sem zbral 200 kg zamaškov, v drugem 400, lani že čez šest ton, letos pa že štiri tone. Ko sem začel, niti v snu nisem upal po- misliti na to, da bo akcija dosegla takšno širino. Resnično sem hvaležen vsem, ki me pri tem podpirajo in širijo pozitivne misli v okolje. Skupaj lahko veliko naredimo za lepši svet," poudarja Ignac Habjanič. MG Foto: Črtomir Goznik Ignac Habjanič je za zbiranje zamaškov prejel posebno priznanje za razširjeno humanitarno akcijo. 18 Šta/m&TEDNlK Nasveti torek • 22. julija 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Po nekaj suhih dneh spet prihajajo nevihte Za nami je nekoliko bolj poleten in topel vikend, žal pa se vreme še ne namerava ustaliti. Take razmere seveda pomenijo predvsem veliko težav na vrtovih in njivah. Dosledno izvajajte vse, za kar sami veste, da morate narediti, a ste v zadnjih letih pričeli opuščati, saj suha poletja niso prinašala težav. Napad kapusove hržice Nekaj dni suhega vremena je povzročilo, da so se pričeli intenzivno pojavljati tudi škodljivci. Med njimi so zagotovo najpogostejši tisti, ki napadajo kapusnice. julij Bazilike so lahko zelo različne, vse pa so uporabne. Gosenice običajno opazimo in so zato manj nevarne, saj jih lahko odstranimo ročno. Vsekakor je na manjših površinah smiselno, da pregledujete liste na spodnjih straneh in odstranite že jajčeca. Prav tako z roko ujemite in odstranite kapusove stenice, ki jih je letos prav tako veliko. To so rdeči ploščati hrošči, ki imajo črne pege po rdečih pokrovkah (krilih). Zagotovo se bo zdaj pričel pojavljati tudi bolhač. Ko opazite prve žuželke, na večjih površinah uporabite registrirane insekticide, tako bo njegov napad manjši. Na vrtovih lahko uporabite ekološke pripravke iz naravnih piretri-nov ali izvleček azijske rastline neem. Če opazite na mladih notranjih listih manjše rjave praske, je na delu resar, trips. V tem primeru lahko uporabite tudi v ekološkem kmetijstvu dovoljen pripravek z aktivno snovjo spi-nosad, ki pa ima stransko negativno delovanje tudi na bolhače Foto: Miša Pušenjak Ko opazimo poškodbe kapusove hržice, je za reagiranje že prepozno. in predvsem na zelo nevarnega škodljivca, ki je nepredvidljiv in ga težko vidimo, to je kapu-sova hržica. Prav nanjo bi rada opozorila, saj prav zdaj poteka njen napad. Gre za zelo majhno mušico, do 2 mm veliko, ki se naseli v srčku kapusnic. Tam se prehranjuje s sesanjem in zaleže jajčeca. Njene zelo majhne, komaj opazne ličinke goseničice so zelene barve in naredijo največ škode. Sesajo srčne liste, zato rastline ne naredijo glavic, rož. Namesto njih zraste samo veliko listja, na sredini pa zaključeno steblo. Ko opazimo napad, je že prepozno. Na srečo nanjo delujejo številni insekticidi, ki jih uporabljamo za varstvo pred bolhači ali resarji, le da jim je smiselno dodati še alge ali aminokisline. Delujejo tudi naravni pripravki iz piretrina, drevesa neem ali doma narejen pripravek iz listov rabarbare in peline, pa tudi gozdne praproti. Te je treba uporabiti takoj zdaj! Z naravnimi pripravki zalijemo rastline, tretiranje pa ponovimo vsaj trikrat v petdnevnem razmiku. Škodljivci so nevarni tudi na setvenicah, sadikah. Zanesljiva zaščita je tudi pokrivanje z gostimi zavesami, mrežami ali agrokopreno. Tudi naravne pripravke, ki jih uporabljate za varstvo paradižnika, je zdaj treba redno uporabljati, vsaj enkrat tedensko. Naj vas še enkrat spomnim: nasadi ne smejo biti pregosti, redno odstranjujemo zalistni-ke, pri tem pa pazimo, da to počnemo takrat, ko so rastline popolnoma suhe. Šele od tukaj naprej lahko rastline varujemo tudi z ekološkimi (bio, eko ...) pripravki. Vedeti je treba, da ti najpogosteje delujejo tako, da rastlini dvigujejo odpornost, ne vplivajo pa na samo glivico. Med doma narejenimi pripravki uporabljamo čaje rmana in ti-mijana, v primeru napada tudi žajbljev čaj. Tudi razredčeno mleko (1:1), domače ali kupljeno, v začetkih napada pomaga. Namesto mleka, ki je lahko tudi kupljeno, lahko uporabite sirotko, če jo imate. Znan je tudi pripravek iz sode bikarbone. Naredimo lahko tudi pripravke iz listov bezga, čebule, česna in drobnjaka. Pripravke lahko uporabljamo izmenično, ne pa jih mešati med seboj. Vedno jih uporabimo po sončnem zahodu in na ohlajenih rastlinah. V trgovinah lahko kupimo nekatere pripravke , kot so sojin lecitin, presličini pripravek, česnov pripravek, tudi bakrena listna gnojila; vsi ti so brez karence in krepijo odpornost rastlin, zato jih je treba uporabljati v takih vremenskih razmerah, kot jih imamo letos, zelo pogosto. Balkonske rastline Letošnje vreme očitno na srečo ne povzroča toliko težav med balkonskim cvetjem. Ko pa se bo vreme nekoliko »osušilo«, lahko pričakujemo močne napade resarjev in tripsov predvsem na bršljankah in pokončnih pelargonijah. Napade resarjev najlepše opazimo na pokončnih pelargonijah, saj se konice listov pričnejo rumeno barvati, robovi Foto: Miša Pušenjak pa se povesijo. Na spodnjih straneh listov opazimo značilne podolgovate krastice in pikice, ki jih s svojim sesanjem povzročajo žuželke. Suh rob lista je sprva rumene, nato pa rjave barve. Na bršljankah se pojavljajo najprej na spodnjih, kasneje pa tudi na zgornjih straneh listov podolgovate krastice, ki jih spremljajo številne drobne, komaj vidne pikice. Včasih smo vse skupaj imenovali plutavost, danes pa vemo, da so velikokrat na delu prav ti škodljivci. Ker se bliža čas, ko se bomo lotili razmnoževanja rastlin za naslednje leto, bi se bilo treba teh škodljivcev znebiti. Škropimo zjutraj, ko je še hladneje in še niso tako hitri. Uporabimo lahko naravne pripravke - čaj iz vratiča, rabarbare, pelina, pripravek iz sode bikarbone -ali pa ekološke pripravke, kot so izvlečki naravnega piretrina, drevesa neem ali mineralna, rastlinska olja. Najbolje je, da tretiranje z naravnimi pripravki vsaj trikrat ponovimo, razmak Foto: Miša Pušenjak Tako je videti močan napad re-sarjev na listu bršljanke. med škropljenji je 3 do 5 dni. Pripravke moramo spraviti tudi na spodnjo stran lista. Zaradi veliko padavin opažam, da so mnoge balkonske lepotice pošteno lačne, saj ne moremo gnojiti. Posebej trpijo številne petunije, surfinije in tudi njihove manjše sorodnice milijon zvončkov. Zato izkoristite prav vsako zalivanje tudi za dognojevanje; pri tem uporabite manjše količine gnojil. Zagotovo pa vmes uporabite tudi železova gnojila. Zelišča in dišavnice Zdaj je najprimernejši čas za nabiranje listnatih zelišč in dišavnic. Te namreč vsebujejo največ eteričnih olj in tudi drugih učinkovin, zaradi katerih jih nabiramo. V balkonskih koritih se je lepo razrasla okrasna bazilika. Vendar ta nima samo okrasne vrednosti, odlično jo lahko uporabimo tudi v kuhinji. Kjer se zaradi obilnega cvetenja že pričenja povešati in moriti druge balkonske cvetlice, vzamemo v roko škarje in jo porežemo. Porezane dele lahko uporabimo kot opojno dišeč šopek v vazi. Lahko jih kar sveže uporabimo v kuhinji, preostanek pa zamrznemo ali posušimo. Sušimo cele vejice, narazen jih trgamo tik pred uporabo. Lahko pa si pripravimo pesto. Na tak način je najbolje ohranjena vsa okusnost in svežina bazilike. Pesto naredimo samo iz listov in mehkih delov rastlin. Najbolje je, da rastline trgamo narazen z rokami, ne z nožem ali škarjami. V primerno posodo, ki jo lahko nepredu-šno zapremo, lahko pa je tudi plastična, naložimo plast bazilike in jo narahlo pokapljamo z olivnim oljem (naj bo hladno stiskano), nato nasujemo tanko plast morske soli; nadaljujemo z baziliko, oljem in soljo tako dolgo, da posodo napolnimo. Pravi gurmani bodo namesto soli uporabili nariban parmezan. Po okusu lahko dodamo tudi zdrobljen česen. Posodo nato zapremo in shranimo v vlažnem in temnem prostoru. Pesto lahko tudi zamrznemo. Prostor mora biti obvezno temen, saj svetloba razgrajujejo učinkovine in dišave te rastline, hladen pa mora biti že zaradi olja, saj se drugače pokvari. Uporabimo ga v vsaki omaki, s katero bomo pripravili testenine, v majhnih količinah pa tudi v zelenjavnih, predvsem paradižnikovih jedeh. Sama obožujem baziliko tudi na vsaki mesni pečenki. Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet 0 list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 22. julija 2Q14 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene To je to Slovensko prestolnico bo 2. avgusta v okviru svoje trenutne glasbene turneje TOTAL WORLD TOUR obiskala popularna angleška glasbenica Joss Stone. Joss je nase prvič opozorila že pri 16., ko je leta 2003 izdala debitantski album The Soul Sessions. Na tem albumu najdemo tudi njeno prvo veliko uspešnico Super duper love. Nič slabše se ni godilo niti njenemu drugemu albumu Mind body & soul, ki je bil leta 2005 nominiran tudi za grammyja. Hkrati pa je bila Joss najmlajša britanska izvajalka, katere album je pristal na prvem mestu domače lestvice albumov. Tudi vsi njeni naslednji albumi so bili izjemni, saj ji je uspelo, da se je s kar štirimi albumi zapored prebila med deset najboljših na Billboardovi lestvici albumov. Pevka si je zadala, da bo v okviru turneje Total world tour obiskala čim več držav. Tako bo nastopila na nekaterih velikih stadionski koncertih kot tudi na nekaterih manjših in odročnih prizoriščih, kot je recimo tropska plaža v Burmi. Ne zamudite koncerta 2. avgusta v Kinu Šiška, saj se bo predstavila res izjemna glasbenica in vokalistka. ®®® Pred dnevi je v New Yorku v 63. letu starosti za posledicami raka umrl Tommy Ramone, še zadnji ustanovni član legendarne skupine Ramones. Tommy Ramone, ki se je rodil kot Erdelyi Tamas, je v ZDA prišel iz Madžarske v sredini petdesetih let minulega stoletja. S še tremi prijatelji iz srednje šole je leta 1974 ustanovil skupino The Ramones, ki velja za pionirje panka. Tommy je kot bobnar sodeloval na treh albumih Ramones (1976), Le- Foto: facebook Joss Stone ave home (1977) in Rocket to Russia (1977), skupino je zapustil, da bi se posvetil produciranju, tako da je večkrat sodeloval s skupino tudi kot producent. Napisal je številne uspešnice, kot so Blitzkreig pop in I wanna be your boyfriend. Kot producent pa se je podpisal pod albume številnih zasedb, med njimi omenimo Talking heads, The replacements ter Red kross. Produciral je tudi album Jimija Hendrixa Band of gypsys. BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. FANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLI XCX 2. RUDE - MAGIC 3. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. IT'S MY BIRTHDAY - WILL I AM FT. CODY WISE 2. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. IGGY AZALEA 3. GHOST - ELLA HENDERSON NEMČIJA 1. PRAYER IN C - LILLY WOOD& THE PRICK & ROBIN SCHULZ 2. AU REVOIR - MARK FORSTER FT. SIDO 3. AUF UNS - ANDREAS BOURANI ®®® Bryan Ferry, član legendarne britanske rock zasedbe Roxy Music, se je po dolgih leti znova vrnil na Univerzo v Newcastlu, kjer so ga nagradil s častnim doktoratom. Ta priljubljeni pevec je omenjeno univerzo obiskoval v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in diplomiral iz likovne umetnosti. Tokrat pa je prejel še častni doktorat iz glasbe. Tajnik univerze dr. John Hogan je ob tem dodal, da je Ferry vzor in navdih vsem študentom njihove ustanove. Neuničljivemu romantiku Bryanu Ferryju je uspelo sočasno ob zasedbi Roxy Music zgraditi tudi uspešno samostojno kariero. Ze od vsega začetka pa velja za enega izmed najinovativ-nejših pevcev v popularni glasbi. ®®® Popularna britanska altrock zasedba Radiohead bo v septembru začela snemanje svojega novega devetega studijskega albuma. Omenjeno novico je v intervjuju za radio BBC 6 Music potrdil tudi kitarist te skupine Jonny Greenwood. Njihov zadnji album The king of limbs je bil objavljen leta 2011. Po tem obdobju se je večina članov zasedbe lotila solo projektov. Skupino Radiohead sestavljajo Thom Yorke (glavni pevec, ritem kitara, klavir), Johnny Greenwood (glavna kitara), Ed O'Brien (kitara, vokal) Colin Greenwood (bass kitara, sintesizer) in Phil Selway (bobni). ®@® Ameriški raper Eminem je 12. julija še drugič koncerti-ral na slovitem londonskem stadionu Wembley. Očitno pa ni šlo vse tako, kot bi pričakovali, saj so številni obiskovalci koncerta zaradi slabega ozvočenja zahtevali, da jim vrnejo denar za vstopnice. Velike težave z zvokom so imeli organizatorji že na prvem koncertu dan prej, a so zatrdili, da bodo naredili vse, kar je potrebno, da odpravijo tehnične težave. Več kot očitno pa pri tem niso bili uspešni. ®®® Letos mineva 50 let od izida legendarnega albuma Johnnyja Casha Bitter tears: Ballads of the American Indian. Ob tej priložnosti bodo 19. avgusta omenje- Davki Medtem ko mnogo držav po svetu že nekaj časa pluje stran od finančne krize, se v Sloveniji v slednji še zmeraj precej utapljamo. Mnogo ljudi posledično v tej vse manj znosni situaciji kliče po bolj socialni državi, ki naj bi z deljenjem socialnih prispevkov poskrbela za blagostanje v državi Sloveniji. Moj poglej na to situacijo je nekoliko drugačen. Seveda, sociala je v vsaki državi pomembna, a takšna varnostna mreža bi morala biti namenjena zgolj tistim najbolj ogroženim v družbi. Nikakor ni namen socialnih prejemkov, da postanejo norma, tako kot na primer v naši domovini, kjer slednje prejema skoraj vsak. Zdi se mi namreč, da pri nas (še zmeraj) vlada mišljenje, da je naloga države, da med rajo deli šope denarja, vsemu skupaj pa nato rečemo sociala. Moje prepričanje je, da je sociala posledica blagostanja v državi in ne obratno. Za blagostanje je seveda potrebno uspešno gospodarstvo, to pa je plod pametne politike, ki omogoča gospodarstvu prijazno okolje. Mislim, da je težko trditi, da je naša država uspešna v tem. Eden od vzvodov, preko katerih država ureja uspešno ekonomsko okolje, so brez dvoma davki. Ni presenetljivo, da je Slovenija gospodarsko precej neuspešna, ko pa država trgu preko obdavčitev nenehno odžira večino denarja. Kaj s tem posledično dosežemo? Zgolj to, da imajo ljudje v državi manj denarja, ki bi ga lahko zapravili ter tako spravili v obtok, hkrati pa za normalno preživetje potrebujejo državno pomoč, ki se nato zagotavlja iz tega istega svežnja. Če celotna država deluje na ta način, se mi zdi, da to predstavlja precejšen problem. Iz tega vidika tako nikakor ne morem razumeti, da se v teh časih davki višajo ali celo uvajajo novi. To namreč pomeni, da bo na trgu zgolj še manj denarja, ki bi lahko krožil, ljudje pa bodo še bolj obubožani, s še manj kupne moči. Uspešna država, v kateri vlada blaginja, ni magična entiteta, ki vsem državljanom deli kupe denarja, pač pa je skupnost uspešnih ljudi, ki lahko s svojim delom (dostojno) preživijo. Rešitev tako ni v visokih davkih, s katerimi ljudem poberemo večino dohodka, pač pa v nižanju le-teh na nujen minimum ter ustvarjanju poslovnega okolja, v katerem lahko ljudje normalno delajo, si ustvarjajo delovna mesta, ustanavljajo podjetja ter od tega tudi živijo. Temu se lahko nato reče uspešna ter posledično tudi socialna država, saj slednja ne raste kar na drevesih, pač pa je plod uspeha; država je odraz državljanov in ne obratno. Matic Hriberšek ni album ponovno izdali, le da bo tokrat nosil ime Look again to the wind: Johnny Cashs Bitter tears revisited. Cashove skladbe na novem albumu, ki so ga snemali v Los Angelesu in Nashvillu, so zapeli Gillian Welch, Davida Rawlingsa, Emmylou Harris in Kris Kristofferson. Album Bitter tears: Ballads of the American Indian, na katerem najdemo tradicionalne folk balade, se je v tistem obdobju prebil na drugo mesto uradne ameriške country lestvice. Janko Bezjak 1. GHOST - ELLA HENDERSON 2. LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC 3. STAY WITH ME - SAM SMITH 4. LAY ME DOWN - AVICII FT. ADAM 5. SUMMMER - CALVIN HARRIS 6. SING - ED SHEERAN 7. PROBLEM - ARIANA GRANDE FT. AZALEA 8. LOVE NEVER FELT SO GOOD - MICI JACKSON & JUSTIN TIMEBRLAKE 9. A SKY FULL OF STARS - COLDPL 10. LOVES ME NOT - CRIS CAB 11. BUDAPEST - GEORGE EZRA vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8»98,2» 104^3 bo Janko Bezjak 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 22. julija 2Q14 Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK kumarična omaka s krompirjem, ocvrti piščančji medaljoni, bučni zavitek s skuto SREDA poletna solata (posebna klobasa, paradižnik, paprika, kumarice...), marelične rezine* ČETRTEK postrv po tržaško, krompir z zeliščnim maslom, dušena mešana zelenjava PETEK rdeči rižs fižolom**, zelena solata, sladoledna kupa SOBOTA kuhana govedina, špinača, pire krompir NEDELJA čebulna juha, sladko-kisla svinjska rebra na žaru, zelenjava, lepinje PONEDELJEK krompirjev golaž, hrenovka, sadje z domačega vrta *Marelične rezine 10 dag masla ali margarine, 15 dag sladkorja, 5 jajc, 15 dag moke, malo pecilnega praška, žlica ruma, 20 dag marelic, žlica sladkorja, malo mletih orehov ali narezanih mandljev. Penasto umešamo maslo, sladkor in rumenjake. Masi rahlo primešamo sneg beljakov, rum in moko s pecilnim praškom. Testo damo v manjši pekač, obložimo ga s krhlji marelic, potresemo s sladkorjem, orehi ali mandlji ter pečemo približno 30 minut na 170 stopinjah. **Rdeči riž s fižolom 1,5 žlice olivnega olja, 200 g dolgozrnatega riža, 1,5 žličke kumine, 1 žlica paradižnikove mezge, 1,5 žličke mlete rdeče paprike, 4 dl piščančje osnove, 2 pločevinki (po 400g) rdečega fižola. V veliki ponvi segrejemo olje in na njem med mešanjem 2-3 minute pražimo riž s kumino. Dodamo paradižnikovo mezgo in papriko in ob mešanju kuhamo kakšno minuto. Prilijemo piščančjo osnovo in pre-vremo. Na rahli vročini pokrito kuhamo približno 15 minut (da je riž skoraj mehak). Dodamo odcejen rdeči fižol in narahlo premešamo, da se sestavine povežejo. Kuhamo približno 2 minuti, da se tudi fižol pogreje. Jed pustimo pokrito počivati še 5 minut. Postrežemo lahko toplo ali pri sobni temperaturi. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Smeh ni greh PROMETNI ZNAKI »Katerih prometnih znakov ni na črnogorskih cestah?« »Delo na cesti!« KLOVNI »Zakaj blondinke ne smejo v cirkus?« »Ker bi klovni ostali brez dela.« Za plačilo je kmet zahteval tisočaka. »Kaj?« se je čudil voznik. »Tisočaka? Za to ceno bi na vašem mestu opustil kmetovanje in noč in dan vlekel avtomobile iz blata!« »Kmetovanje sem res že opustil, toda ponoči se ne izplača polivati ceste z vodo, ker je premalo prometa!« PODPLAT »Natakar, ta zrezek je trd kot podplat!« »Zakaj si ga pa potem ne pribijete na čevelj?« »Saj sem poskusil, ampak sem polomil vse žeblje.« KOLO »Dedek, kam greš z mojim kolesom?« »Na pokopališče!« »In kdo mi ga bo pripeljal nazaj?« SLAVEN »Kaj misliš, bi bil France Prešeren slaven, če bi živel še danes?« vpraša profesorica slovenščine Bogdana. »Seveda, saj bi bil najstarejši Slovenec!« NE VE KDAJ »In kdaj naj vzamem dieto, gospod doktor? Pred jedjo ali po jedi?« POMOČ Voznik je z avtom obtičal na blatni cesti in rešil se je šele s pomočjo kmeta, ki je izvlekel njegov avto s traktorjem. NEUMNOST Mladenič se je z dekletom sprehajal po parku, zagledal klop in vprašal dekle: »Ali bova počela neumnosti?« »Ja!« mu je rekla. »Pridi, bova razstavila klop!« EVA TERČELJ VRSTA PRAPROTI RAZLAGA PREBIVALKA SMIRNE ŠVICARSKI TENISAČ (ROGER) EDVARD KOCBEK PRVI NATIS POVELJNIK STOTNIJE SLIKA POSNETA Z NEGATIVA ORIENTALSKO POKRIVALO CHE GUEVARA HUDSON PRIPRAVA ZA IGRANJE LUKA V ALŽIRU NAPOTILO TRI BOGINJE USODE ODMEV, EHO NACIJA ČAR, PRELEST PEVEC (KAREL) POSLEDICA GORENJA ANGLEŠKO PIVO EGIPČANSKI POTOMEC GRIČEVJE IVAN BRATKO UMIRANJE (STAR.) MAJHEN TRN JIRI NOVAK PEVEC PESTNER MADŽARSKE DRŽAVNE ŽELEZNICE NAŠA NOVINARKA (MARIJA) KRONASTI GOLOB MAKEDONSKI UPORNIK TIP FORDA NOBELIJ KRUH IZ ENOTNE MOKE VNETLJIV OGLJIKOV VODIK KVAŠA, MOK TOPOVSKI NABOJ UMETNOSTNI SLOG SNOV, MATERIJA Foto: AŠV 8 Ugankarski slovarček: ABEBE = etiopski tekač Bikila, ISSA = antično ime za jadranski otok Vis, KARTEČA = topovski naboj, KOMIT = makedonski upornik, MORIBANA = urejanje cvetlic, NAMORŠ = slovenska novinarka (Marija), NORNE = tri boginje usode, VRANČ = hudi, satan, vrag. 'dVA! 'CMCMOd 'VOBldVM 'VOVd 'N31I13 ">HIN10N3 'HIAlOy 'SVNOdy 'SdOIAI -VN 'Nf 'VGONdl '30ld09 '91 '31V YN390 'OOdVN 'V1IIAI 'IAI3SO 'VAIl>13dia 'NVdO '01S3Nd3 'S3J 'AlllZOd 'VISIlOAdd VVINBdllAIS 'Q0A3310Z '>13919 '3>Í3dO 'dOaVl 'dIVVIS :ouABiopoA IMNVZmM 31A3ÍIS3H torek • 22. julija 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se ... ... da se bo na širšem Štajerskem dopust za prve može občin začel šele avgusta. Julija so morali sklicevati zadnje bolj ali manj izredne seje in reševati še zadnje zadeve pred volitvami. ... da če se znanemupo-etovionskemu festivalu poleg letošnjega baročnega pridruži še kakšen, recimo štemtalski ali markov festival, se bo naša regija iz spodnjepodravske lahko preimenovala kar v festivalsko regijo... ... da je nekoč veljalo, da so se vaški veljaki sestajali pod lipo. V eni izmed naših občin pa so se tamkajšnji veljaki odločili sejo izpeljati sredi vasi - pod jablano. Verjetno zato, ker jim je res potrebno jabolko spoznanja ... . da je po ustanovitvi slabe banke marsikomu v državi krepko žal, da se ni krepko zapufalpred tem, milijonske dolgove pa pustil neplačane... In kako žal je danes šele tistim, ki so kredite v celoti poplačali . ... da velika večina Ptuj-čanov, razen redkih izjem, zadnjega smradu iz čistilne naprave sploh ni več zaznala. Ve se, zakaj... Vidi se ... ... kako se pravi, zavedni, vinoljubni Štajerec odpravi na zasluženi poletni dopust. Najpomembnejša vsebina prtljage je na posnetku . Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 28. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Nicole Nemec, Dolga lesa 5, Ormož. Immmurn www.felix.siH JSfCffCG %pellX UČILA* Foto: Sandra Križaj Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pošiljam vam fotografijo letošnjega česna. No, na posnetku pa je tudi Hana Čeh iz Podvinc,« je ob tokratni zabavni fotografiji tedna pripisala avtorica Sandra Križaj. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev zna/q)s/