VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2023 ...............................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2023................................................................................................................. 31 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juliju 2023 ................................................................................ 38 AGROMETEOROLOGIJA 46 Agrometeorološke razmere v juliju 2023 ............................................................................................... 46 HIDROLOGIJA 51 Vodnatost rek v juliju 2023 .................................................................................................................... 51 Temperature rek in jezer v juliju 2023 ................................................................................................... 59 Dinamika in temperatura morja v juliju 2023 ......................................................................................... 62 Količine podzemne vode v juliju 2023 ................................................................................................... 68 ONESNAŽENOST ZRAKA 74 Onesnaženost zraka v juliju 2023 ......................................................................................................... 74 POTRESI 84 Potresi v Sloveniji v juliju 2023 .............................................................................................................. 84 Svetovni potresi v juliju 2023 ................................................................................................................. 87 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 88 FOTOGRAFIJA MESECA 92 Fotografija z naslovne strani: Nevihta nad Celjsko kotlino, slikana iz Škofje Loke, 20. julij 2023 (foto: Dejan Košir). Cover photo: A storm over the Celje basin photographed from Škofja Loka, 20 July 2023 (Photo: Dejan Košir). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2023 Climate in July 2023 Tanja Cegnar ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan že počasi krajša, temperatura in trajanje sončnega obsevanja običajno prav julija dosežeta višek. V primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 je bil julij 2023 na državni ravni za 1,0 °C toplejši; padlo je 189 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 99 % normale. Julijsko povprečje obdobja 1991–2020 je v tekstu navedeno kot normala. J Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, July 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna julijska temperatura je povsod presegla normalo. V severni polovici države je bil presežek nad normalo večinoma med 0,5 in 1 °C, na nekaj območjih tudi nekoliko večji. V južni polovici je presežek nad normalo večinoma presegel 1 °C, v visokogorju, na Kočevskem in v Beli krajini pa je bilo 1,5 do 2 °C topleje od normale. Zaradi konvektivnega značaja so bile padavine porazdeljene neenakomerno. Največ dežja je padlo v hribovitem svetu severne polovice države. Precej krajev je poročalo o več kot 300 mm, ponekod pa so padavine presegle 400 mm. V nekaj krajih julija še nikoli ni bilo toliko dežja. Na jugu in severovzhodu države padavine večinoma niso presegle 200 mm, v nekaj krajih so namerili od 95 do 130 mm. Julija je bilo več zelo močnih nevihtnih dogodkov, ki so z močnimi sunki vetra, točo in nalivi povzročili znatno gmotno škodo v več krajih širom Slovenije. Povsod je bilo več dežja kot normalno. Na manjših območjih na skrajnem severozahodu in delu Krasa ter še ponekod drugod so padavine presegle normalo za desetino ali petino, na posameznih merilnih postajah pa je padlo tudi do trikrat toliko padavin kot normalno. Trajanje sončnega obsevanja je normalo najbolj preseglo v visokogorju, na Kredarici za 18 %. Drugod po državi je bil odklon od normale v intervalu ±10 %. Pozitivni odkloni so prevladovali na severu in jugu države, območje z negativnim odklonom je iznad Trnovske planote segalo prek osrednje Slovenije nad Dolenjsko in velik del Štajerske ter nad Prekmurje. Na Kredarici so poročali o enem dnevu s sledovi snežne odeje. Po nižinah v notranjosti države je bilo vroče na prehodu iz prve v drugo tretjino in nato v drugi polovici osrednje tretjine meseca (slika 1). Na Primorskem je bila povprečna dneva temperatura neprekinjeno nad normalo vso osrednjo tretjino meseca. Povsod v Sloveniji je bila krajša izrazita ohladitev v drugi polovici zadnje tretjine meseca. Slika 2. Mavrica nad Sorškim poljem, 30. julij 2023 (foto: Dejan Košir) Figure 2. Rainbow above Sorško polje, 30 July 2023 (Photo: Dejan Košir) 4 Agencija Republike Slovenije za okolje V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi instrumenti in samodejnimi merilniki. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah občasno opažamo manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi izmerki, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 22,5 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj vroč je bil julij 2022 s povprečno temperaturo 24,5 °C. Drugi najbolj vroč je bil julij 2015 s povprečno temperaturo 24,2 °C, tretji pa julij 2006 s 23,7 °C. Povprečna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraščanja, pri čemer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Zaradi vpliva širjenja urbanizacije smo v razvrstitvi upoštevali homogenizirane podatke. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta, je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C (to ni homogenizirana vrednost), z 18,0 °C mu je sledil julij 1978, z 18,3 pa julij 1954. 32 Temperatura ( C) 28 24 Ljubljana 20 16 12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 14 Temperatura ( C) 12 Kredarica 10 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna julijska najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in July Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je znašala 17,1 °C, kar je 1,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša so bila jutra julija 2015 s povprečno temperaturo 18,5 °C, najhladnejša pa julija 1978 z 12,4 °C, le za desetinko stopinje toplejša so bila v juliju 1962 °C. Upoštevani so homogenizirani podatki. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 28,6 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši so bili julijski popoldnevi leta 2022 s povprečjem 31,1 °C. Drugi najtoplejši julijski popoldnevi so bili leta 2006, ko je bila povprečna najvišja popoldanska temperatura 30,3 °C, sledi julij 2013 s 30,2 °C, le za spoznanje manj vroči so bili popoldnevi v julijih 1950 in 1983. Najhladnejši so bili julijski popoldnevi leta 1954 s 23,6 °C in 1978 s 23,8 °C. Upoštevani so homogenizirani podatki. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merimo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature, homogenizacija podatkov pa zagotavlja primerljivost podatkov iz različnih obdobj. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja in najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povprečna temperatura zraka 9,0 °C, dolgoletno povprečje pa je bilo preseženo za 1,8 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1954 s 3,3 °C, najtoplejši pa julij 2015 (10,4 °C), sledi julij 1983 (9,7 °C). Upoštevani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Slika 4. V vročem in soparnem popoldnevu so bile ulice in trgi večinoma prazni; Ljubljana, 9. julij 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 4. In a hot and sultry afternoon, the streets and squares were almost empty, Ljubljana, 9 July 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V visokogorju temperatura ni segla tako visoko. V Ratečah je bilo 15 takih dni, v Lescah 16, v Slovenj Gradcu 20 in Postojni 23. Na Obali so bili taki vsi julijski dnevi. V Črnomlju in Biljah so jih našteli po 30. V Ljubljani (slika 5) je bilo 25 toplih dni. V prestolnici so bili julija 2022 topli prav vsi julijski dnevi, v preteklosti je bilo po 30 toplih dni v julijih 1983 in 2013, le dan manj pa julija 2006. V prestolnici še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. 35 30 Topli Ljubljana Vroči 25 Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 5. Število toplih in vročih julijskih dni Figure 5. Number of warm and hot days in July Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Julija 2023 jih je bilo v Biljah 20, na Letališču Portorož 18, v Črnomlju in Novem mestu 13, na Bizeljskem 12, v Kočevju, Celju, Murski Soboti, Lendavi, Slovenskih Konjicah, Cerkljah, Godnjah in Metliki 11, na Letališču ER Maribor 10, v Mariboru devet, v Postojni osem, na Letališču JP Ljubljana sedem, v Slovenj Gradcu, Ratečah in Babnem Polju pet, v Novi vasi pa štirje. V Ljubljani je bilo 13 vročih dni, dolgoletno povprečje je bilo preseženo za tri dni. Največ takih dni je bilo julija 2015, in sicer 21. Leta 2006 jih je bilo toliko kot leta 2022 (18 dni), julija 2017 so jih našteli 16, v julijih 2019, 1983 in 2010 ter 2021 jih je bilo 15, v letih 2012, 2007 in 1994 jih je bilo 14, po 13 6 Agencija Republike Slovenije za okolje pa tokrat in v letih 2016, 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vročih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi so bili v preteklem stoletju. Predvsem v dneh od 16. do 18. julija je bilo vroče. Le ponekod na Primorskem (npr. na Slavniku in na Letališču Portorož) se je temperatura približala rekordni na manj kot 2 °C. Čeprav temperatura ni bila izjemno visoka, je visoka vlažnost zraka povzročila veliko do zelo veliko toplotno obremenitev. 17. julija je v Kopru temperatura rosišča za krajši čas presegla 25 °C. Izrazito soparno je bilo v notranjosti države, marsikje po nižinah je bila čez dan temperatura rosišča tudi nad 20 °C. Več o vročini v začetku druge polovice julija si lahko preberete na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-vrocina_15–19julij2023.pdf 40 Temperatura ( C) 38 Murska Sobota 36 34 32 30 28 26 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 40 Temperatura ( C) 38 Ljubljana 36 34 32 30 28 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 40 Temperatura ( C) 38 36 Portorož 34 32 30 28 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 22 Temperatura ( C) 20 18 Kredarica 16 14 12 10 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 6. Najvišja julijska temperatura, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Figure 6. Absolute maximum air temperature in July Vročinski val določamo po metodologiji, ki sloni na povprečni dnevni temperaturi vsaj tri dni nad izbrano mejo, ki je za zmerno podnebje hribovitega sveta 22 °C, za celinsko podnebje 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ratečah je bila najvišja temperatura v juliju 2023 izmerjena 10. dne, segrelo se je na 31,7 °C. V Murski Soboti (33,6 °C) in Lescah (31,9 °C) je bila najvišja temperatura meseca dosežena 16. dne. Na Primorskem je bilo najbolj vroče 18. julija, v Biljah so izmerili 36,0 °C, v Portorožu pa 35,7 °C. Na veliki večini merilnih postaj je bila najvišja temperatura izmerjena 17. julija. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 35,0 °C (slika 6), v preteklosti je bilo julija v Ljubljani že nekajkrat bolj vroče. V Črnomlju se je temperatura povzpela na 37,2 °C. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju 2023 v nižini ni bilo, na Kredarici je bil en tak dan. 15 Temperatura ( C) 13 11 Murska Sobota 9 7 5 3 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 15 13 Ljubljana 11 9 7 5 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 17 15 Portorož 13 11 9 7 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 4 2 0 Kredarica -2 -4 -6 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Najnižja julijska temperatura, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Figure 7. Absolute minimum air temperature in July 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 11 Kredarica 9 7 5 3 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 25 Ljubljana 23 21 19 17 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 25 Murska Sobota 23 21 19 17 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 25 Novo mesto 23 21 19 17 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 27 Portorož 25 23 21 19 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v juliju, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Figure 8. Mean air temperature in July 9 Agencija Republike Slovenije za okolje 21 36 18 33 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 15 12 9 6 3 18 Ljubljana 9 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 36 33 33 30 30 27 27 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 21 12 -3 24 21 18 15 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 24 21 18 15 Portorož 12 Bilje 12 9 9 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 36 33 33 30 30 27 27 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 24 15 Kredarica 0 24 21 18 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Celje 24 21 18 15 15 Novo mesto 12 12 9 9 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 36 3 5 36 Murska Sobota 33 Let. ER Maribor 33 30 30 27 27 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 27 24 21 18 24 21 18 15 15 12 12 9 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, julij 2023 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), July 2023 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Najnižja temperatura v juliju 2023 je bila povsod dosežena 27. dne. Na Kredarici se je temperatura spustila na −0,6 °C. V preteklosti se je najbolj ohladilo v juliju 1965, ko je termometer na Kredarici pokazal −6,0 °C (slika 7). Po nižinah se temperatura ni spustila do ledišča, v Ratečah so izmerili 4,5 °C, v Slovenj Gradcu 7,0 °C, v Lescah 7,6 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 11,2 °C (slika 7), najnižje se je temperatura na sedanji lokaciji meritev spustila v juliju 1948 (5,1 °C to je nehomogeniziran podatek), od sredine minulega stoletja pa je bilo najhladneje julija 1962, ko se je temperatura spustila na 6,0 °C. V Postojni se je ohladilo na 8,3 °C, na Letališču Portorož je bila najnižja temperatura 11,7 °C, v Biljah pa 10,2 °C . Slika 10. Ob koncu meseca tudi na Obali ni bilo hudo vroče; Valdoltra, 28. julij 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 10. At the end of July, it wasn't too hot on the Coast either; Valdoltra, 28 July 2023 (Photo: Iztok sinjur) Povprečna julijska temperatura je povsod presegla normalo. V severni polovici države je bil presežek nad normalo večinoma med 0,5 in 1 °C, na nekaj območjih tudi nekoliko večji. V južni polovici je bil odklon večinoma večji od 1 °C, v visokogorju, na Kočevskem in v Beli krajini je bilo 1,5 do 2 °C topleje od normale. Slika 11. Odklon povprečne temperature zraka julija 2023 od povprečja 1991–2020 Figure 11. Mean air temperature anomaly, July 2023 Podobno topli kot letošnji so bili juliji v letih 1950, 1983 in 2012, najtoplejši je bil julij 2015 (odklon 2,3 °C), sledijo juliji 2022 (2,0 °C) in 2006 (1,8 °C) ter 2013 (1,5 °C). Najhladnejši so bili juliji 1954, 1960 in 1978, vsi trije so bili približno 3,4 °C hladnejši od normale, sledi jim julij 1962 z zaostankom 3,3 °C za normalo. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Odklon povprečne julijske temperature na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 12. July temperature anomaly at national level, reference period 1991–2020 Od sredine minulega stoletja do približno leta 1970 je bil temperaturni trend na ravni države negativen, zadnjih pet desetletij pa je opazen trend naraščanja povprečne julijske temperature, tako so juliji že za okoli 3 °C toplejši kot v začetku sedemdesetih let. Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in padavin za vse julije v obdobju 19502023; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, julij 2023 je označen z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all July months in the period 19502023 Po mesečni statistiki je bil julij 2023 tako temperaturno kot po padavinah precej drugačen od julijev v preteklosti. Namočeni juliji običajno ne izstopajo z nadpovprečno temperaturo, tokrat pa je bil julij nadpovprečno topel in namočen, kar je nenavadno. Od leta 1950 je bil julij trikrat podobno namočen 12 Agencija Republike Slovenije za okolje kot tokrat, in sicer v letih 1961, 1972 in 1957. Podobno topli kot tokratni so bili juliji v letih 1950, 2012, 2010, 2016 in 1983, vendar je takrat padavin primanjkovalo. Poleg tega je bilo v tem stoletju še nekaj toplejših julijev, od tega sta bila le v letih 2021 in 2015 julija povprečno namočena, v ostalih pa bilo manj dežja kot normalno. Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 14. Ker poleti močno prevladujejo padavine konvektivnega značaja, je bila porazdelitev dokaj neenakomerna. Največ dežja je padlo v hribovitem svetu severne polovice države. Precej merilnih postaj je poročalo o več kot 300 mm padavin, v Podpeci so namerili celo 419 mm, na postaji Martinj Vrh 413 mm, v Podbrdu 406 mm in v Leskovici 402 mm. Na Jugu države in severovzhodu padavine večinoma niso presegle 200 mm, tako so na primer v Kopru namerili 96 mm, v Podnanosu 112 mm, v Kadrencih 116 mm, v Portorožu 120 mm, dekanih 122 mm, v Godnjah 123 mm, v Podsredi pa 124 mm. Povsod so padavine presegle normalo, so bile pa zaradi konvektivnega značaja razporejene precej neenakomerno. Na manjših območjih na skrajnem severozahodu in delu Krasa ter še ponekod drugod so padavine le za desetino ali petino presegle normalo, tako so na primer v Kadrencih dosegle 115 % normale, v Podsredi 116 %, v Podnanosu 118 %, v Podragi 119 %. V posameznih krajih pa je padlo tudi trikrat toliko padavin kot normalno. Tako so na primer padavine v Šentjurju dosegle 359 % normale, v Mežici 289 %, na Blegošu 287 %, v Podpeci 285 % in v Velenju 279 %. Na nekaterih merilnih postajah v obdobju od leta 1950 še ni bilo tako mokrega julija. Slika 14. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2023 Figure 14. Precipitation amount, July 2023 Julija je v Ljubljani padlo 260 mm dežja, kar je 214 % normale in največ doslej. Odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več dežja je bilo v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledi julij 1983 (31 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj pa julija 1957. Upoštevani so homogenizirani podatki. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 21, je bilo v Trenti, v Slovenj Gradcu, Ratečah in na Kredarici je bilo po 19 takih dni. V Postojni, Ljubljani in Portorožu so našteli 11 takih dni. 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 500 Padavine (mm) 400 Kredarica 300 200 100 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) 250 200 Ljubljana 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) 250 200 Novo mesto 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) 250 200 Murska Sobota 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 300 Padavine (mm) 250 200 Portorož 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 15. Padavine v juliju, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Figure 15. Precipitation in July 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Kredarica Zg. Jezersko Vogel Kneške Ravne Rogla Velenje Trenta Solčava Kanin Vojsko Luče Tolmin Žiri Breginj Krn Gornji Grad Lesce Železniki Soča Slovenj Gradec Bled Idrija Tržič Vrhnika Kranj Ljubljana Celje Otlica Bovec Babno Polje Bizeljsko Rateče Nova vas na Bl. Mačkovci Vedrijan Domžale Bilje Maribor Ilirska Bistrica Lendava Podčetrtek Murska Sobota Ptuj Metlika Novo mesto Postojna Kočevje Nanos Črnomelj Slavnik Godnje Portorož Normala Julija 2023 0 50 100 150 200 250 300 350 400 Slika 16. Mesečna višina padavin v mm julija 2023 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 16. Monthly precipitation amount in July 2023 and the 1991–2020 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2, podali smo jih v preglednici 1. Po lanskem sušnem juliju je bila letos normala padavin na državni ravni močno presežena, saj je padlo 89 % več dežja kot normalno. Podobno namočeni kot letošnji so bili juliji v letih 1972 (kazalnik 190 %), 1957 (kazalnik 189 %) in 1961 (kazalnik 188 %). Padavine na državni ravni ne kažejo pomembnega linearnega trenda. Zelo namočeni juliji so bili najpogostejši v obdobju 1957–1975, glede na normalo pa je padavin pogosto primanjkovalo v obdobju 1981–1995. Tokratni julij je bil v tem stoletju najbolj namočen. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 17. Delež padavin julija 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 17. Precipitation in July 2023 compared with 1991–2020 normals Slika 18. Odklon julijskih padavin na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 18. July precipitation anomaly at national level, reference period 1991– 2020 Slika 19. Oblaki tipa Mammatus nad Škofjo Loko, 19. julij 2023 (foto: Dejan Košir) Figure 19. Mammatus clouds over Škofja Loka, 19 July 2023 (Photo: Dejan Košir) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, julij 2023 Table 1. Monthly meteorological data, July 2023 Postaja Padavine in pojavi NV Kamniška Bistrica Let. JP Ljubljana Zgornje Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas na Blokah Polički Vrh Ptuj Mačkovci 615 362 876 622 485 441 739 720 280 240 274 LEGENDA: RR RP SD NV RR 308 246 366 338 282 246 343 202 229 149 198 RP 177 202 229 196 144 136 192 184 195 154 168 SD 13 13 18 21 18 ― 16 14 18 16 14 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − nadmorska višina (m) RR RP SD NV − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − altitude (m) Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja julija 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 20. Bright sunshine duration in July 2023 compared with 1991–2020 normals Na sliki 20 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Največji presežek trajanja sončnega obsevanja nad normalo je bil v visokogorju, na Kredarici je bila normala presežena za 18 %. Drugod po državi je bil odklon od normale v intervalu ±10 %. Pozitivni odkloni so prevladovali na severu in jugu države, območje z negativnim odklonom je iznad Trnovske planote segalo prek osrednje Slovenije nad Dolenjsko in velik del Štajerske ter nad Prekmurje. Poleti je običajno najmanj sončnega vremena v visokogorju. Tudi tokrat je bilo tako, saj je sonce na Kredarici sijalo 204 ure. V Ratečah je bilo 242 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu 335 ur, izstopale so tudi Bilje s 313 urami. V Ljubljani je sonce sijalo 278 ur, kar je 3 % pod dolgoletnim povprečjem. Največ sončnega vremena je bilo julija 2013, ko je sonce sijalo 350 ur. Sledita mu julija 1987 in 1983 s 333 urami sončnega vremena. Od leta 1960 so bili najbolj sivi juliji 1972 z 204 urami, julija 2014 je bilo 211 ur sončnega vremena, julija 1977 pa 228 ur, v julijih 1966 in 1980 je sonce sijalo 231 ur. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1961 Sončno obsevanje (ura) 400 Sončno obsevanje (ura) 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 Novo mesto 350 300 250 200 150 100 50 0 1961 400 1965 1969 1973 1977 1981 Murska Sobota 350 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 400 Sončno obsevanje (ura) 1977 1981 Ljubljana 350 400 Sončno obsevanje (ura) 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 Portorož 350 300 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja v juliju, prikazani so homogenizirani in dopolnjeni podatki. Figure 21. Sunshine duration in July 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 22. Odklon julijskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1991–2020 Figure 22. July sunshine duration anomaly at national level, reference period 1991–2020 Na državni ravni je trajanje sončnega obsevanja le za en % zaostajalo za normalo. Daleč najbolj siv je bil julij 1972, ko je osončenost dosegla le 66 % normale. Najbolj sončen je bil julij 2013, ki je bil 19 % bolj sončen od normale. Od leta 1960 se je osončenost sprva zmanjševala in v obdobju 1972–1982 dosegla minimum, od takrat pa postopoma narašča. Količina podatkov o oblačnosti, s tem tudi o številu jasnih in oblačnih dni, se je zmanjšala z uvedbo samodejnih meritev in ukinitvijo opazovalcev na nekaterih merilnih postajah, saj samodejne merilne postaje ne podajajo primerljivega podatka o oblačnosti. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Le en tak dan je bil na Kredarici, na večini opazovalnih postaj je bilo od pet do devet jasnih dni, v Biljah jih je bilo 13, na Obali pa kar 17. V prestolnici je bilo šest jasnih dni. Največ takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. Oblačen je dan s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni, in sicer devet, je bilo na Kredarici. Drugod so večinoma našteli od tri do osem takih dni. V Črnomlju sta bila dva, na Bizeljskem in na Obali pa po en. V Ljubljani je bilo šest oblačnih dni. Julija 1954 je bilo kar 14 oblačnih dni, dvakrat pa je julij minil brez enega samega oblačnega dneva. V povprečju so oblaki najmanj neba prekrivali na Obali, in sicer 2,1 desetine, največ pa na Kredarici, v povprečju kar 6,4 desetine. 16 14 12 Oblačno Ljubljana Jasno Št. dni 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 23. Število oblačnih in jasnih dni v juliju Figure 23. Number of cloudy and clear days in July 19 Agencija Republike Slovenije za okolje 72 16 Ljubljana 12 54 12 45 10 45 10 36 8 36 8 27 6 27 6 18 4 18 4 9 2 9 2 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 72 3 5 7 Osončenost (ura) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 72 16 Murska Sobota 12 54 12 45 10 45 10 36 8 36 8 27 6 27 6 18 4 18 4 9 2 9 2 0 0 0 1 3 5 7 72 16 Celje 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 72 16 Novo mesto 14 63 54 12 54 12 45 10 45 10 36 8 36 8 27 6 27 6 18 4 18 4 9 2 9 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 72 14 63 54 12 54 12 45 10 45 10 36 8 36 8 27 6 27 6 18 4 18 4 9 2 9 2 0 0 63 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Portorož 16 14 Osončenost (ura) Bilje Padavine (mm) 72 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 63 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 Osončenost (ura) 54 Padavine (mm) 63 Osončenost (ura) 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 14 0 1 16 Let. ER Maribor 63 Padavine (mm) Padavine (mm) 54 Osončenost (ura) 63 0 Padavine (mm) 16 Kredarica 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 63 72 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2023 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2023 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, julij 2023 Table 2. Monthly meteorological data, July 2023 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD 9,0 1,8 17,9 0,6 24,0 1,1 20,6 1,3 20,1 1,7 22,5 0,7 22,0 0,8 22,5 1,3 23,2 1,6 21,2 1,0 21,7 0,8 20,1 0,9 21,9 1,1 20,0 0,5 24,4 1,0 TX 11,9 24,8 30,6 27,1 27,9 28,6 29,0 29,2 30,2 28,7 27,8 26,6 28,5 25,9 30,6 Temperatura TM TAX DT 6,0 18,4 17 12,6 31,7 10 17,6 36,0 18 14,5 32,2 17 14,6 34,4 17 17,1 35,0 17 16,7 35,6 17 16,7 35,9 17 16,8 37,2 17 15,7 35,3 17 16,1 32,9 17 14,8 32,7 17 16,3 33,6 16 14,8 31,9 16 18,6 35,7 18 TAM −0,6 4,5 10,2 8,3 9,3 11,2 10,8 11,5 10,7 9,2 8,9 7,0 9,4 7,6 11,7 DT 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 SM 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 15 30 23 26 25 29 28 30 26 24 20 27 16 31 TD 294 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 204 118 242 104 313 103 265 98 ― ― 278 97 ― ― 265 92 ― ― 264 102 269 97 260 101 257 93 ― ― 335 100 Oblačnost PO SO SJ 6,4 9 1 ― ― ― 3,0 4 13 5,2 8 6 5,6 8 5 4,8 6 6 4,7 1 7 4,4 5 7 4,1 2 9 ― ― ― 4,3 3 6 ― ― ― 4,5 4 8 ― ― ― 2,1 1 17 RR 380 209 194 152 152 260 209 153 148 259 171 273 164 285 120 RP 175 130 195 160 134 214 227 155 148 205 165 200 170 228 202 Padavine in pojavi SD SN SG SS 19 11 19 1 19 10 1 0 13 15 0 0 11 13 1 0 14 10 7 0 11 12 0 0 16 13 8 0 14 11 10 0 15 10 1 0 15 16 0 0 14 13 1 0 19 8 1 0 15 8 1 0 17 16 0 0 11 8 0 0 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 27 ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― ― Tlak P PP 755,3 9,3 ― ― 1007,6 20,5 953,6 17,7 ― ― 980,7 18,3 ― ― 989,4 20,3 996,6 20,7 986,7 19,8 984,0 18,9 ― ― 992,9 19,5 956,9 17,4 1013,3 20,9 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 25. Vetrne rože, julij 2023 22 Figure 25. Wind roses, July 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 26. Prihod nevihte nad Trst; Socerb, 22. julij 2023 (foto: Dejan Košir) Figure 26. Arrival of thunderstorm above Trst; Socerb, 22 July 2023 (Photo: Dejan Košir) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, ki je skupaj z vzhodjugovzhodnikom pihal v 50 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 45 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 30 %. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 51 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 23 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 22 % terminov, 7 % terminov je bilo brez vetra. V Murski Soboti je bil veter razporejen dokaj enakomerno po vseh smereh. Zahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 29 % terminov. V Novem mestu je severovzhodniku s sosednjima smerema pripadlo 19 % terminov, južnemu vetru s sosednjima smerema pa 27 % vseh primerov. Nevihte 12. in 13. julija so spremljali tudi močni sunki vetra, močnejši so bili drugi dan. Najmočnejše sunke vetra so namerili na Letališču JP Ljubljana (28,6 m/s), v Murski Soboti (28,5 m/s), Krškem (27,6 m/s), Mariboru (25,7 m/s), Šmartnem pri Slovenj Gradcu (25,5 m/s), Volčah pri Tolminu (24,0 m/s), na Ravnah na Koroškem (23,6 m/s), na letališčih Cerklje ob Krki (22,8 m/s) in Lesce (22,6 m/s), v Kranju (20,5 m/s) in Rogaški Slatini (20,0 m/s). Na nekaterih merilnih postajah so 13. julija izmerili najmočnejše sunke v obdobju meritev: Kanin 46,0 m/s, Kranj 20,6 m/s, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana 28,8 m/s, Maribor Vrbanski plato 25,7 m/s, Murska Sobota 28,5 m/s, Ravne na Koroškem 23,6 m/s. Več podatkov o teh neobičajno močnih sunkih vetra je v poročilu na spletnem naslovu: 23 Agencija Republike Slovenije za okolje https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_12in13julij2023.pdf V dneh od 20. do 22. julija je bil najmočnejši izmerjeni sunek vetra 21. julija na Letališču Portorož (29,5 m/s). Istočasno so zelo močne sunke vetra izmerili še na oceanografski boji Vida pred Piranom (26,0 m/s), v Dolenjah pri Ajdovščini (25,0 m/s), Kopru Kapitaniji (23,2 m/s), na Letališču Cerklje ob Krki (23,0 m/s). Dan prej so najmočnejše sunke izmerili v Malkovcu (23,3 m/s) in Mariboru Vrbanskem platoju (17,7 m/s). 22. julija so najmočnejše sunke vetra po nižinah izmerili na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana (21,4 m/s), v Tomaju (19,4 m/s) in Dobličah pri Črnomlju (18,3 m/s). Več o dogodku z močnimi sunki vetra najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_20–22julij2023.pdf Tudi predzadnji dan meseca so nevihte spremljali močni sunki vetra. Podobnosti najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_30jul-in-1avg2023 Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature in padavin od normale, julij 2023 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature and precipitation from the normal, July 2023 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož I. 1,5 1,2 1,0 1,1 0,8 1,3 0,9 1,2 0,9 0,8 0,6 0,9 0,9 0,9 −0,3 Temperatura zraka II. III. 2,7 −1,2 2,3 −1,5 3,5 −1,0 3,6 −0,7 4,2 0,1 2,2 −1,3 2,9 −1,1 3,5 −0,5 4,5 −0,4 3,2 −0,9 2,7 −0,9 2,5 −0,5 3,1 −0,7 2,2 −1,6 3,9 −0,4 M 0,9 0,6 1,1 1,3 1,7 0,7 0,8 1,3 1,6 1,0 0,8 0,9 1,1 0,5 1,0 I. 52 68 30 60 156 152 183 92 48 87 76 102 50 203 150 Padavine II. III. 212 345 115 207 203 366 131 292 79 157 272 237 146 333 210 180 174 229 148 375 189 219 197 293 166 279 168 306 77 350 M 202 130 195 160 137 214 227 155 148 205 165 200 170 228 202 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od normale ( C) − padavine v primerjavi z normalo (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the normal (%) − thirds and month Razen na Obali je bila prva tretjina julija nekoliko toplejša od normale, odklon je na Letališču JP Ljubljana dosegel 1,5 ºC. Padavine so bile v primerjavi z normalo porazdeljene zelo neenakomerno. V Biljah je padla le slaba tretjina, v Lescah pa dvakratnik normalnih julijskih padavin. Druga tretjina meseca je bila nadpovprečno topla. Presežek nad normalo je bil med 2 in 4,5 ºC. Na Obali in ponekod v notranjosti so padavine zaostajale za normalo, na veliki večini merilnih postaj pa je bilo dežja opazno več kot običajno, kar nekaj merilnih postaj je namerilo več kot dvakratno običajno količino, v Ljubljani kar 270 % normale. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 27. Po številnih nevihtah se je nizka oblačnost le počasi razkrojila. Kočevsko Rudniško jezero, 23. julij 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. After a number of storms, the low cloud only slowly dissipated. Kočevsko Rudniško jezero, 23 July 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Zadnja tretjina julija je bila na večini merilnih mest nekoliko hladnejša kot normalno, največji negativni odklon je bil v Ratečah, kjer je bila zadnja tretjina julija kar 1,5 ºC hladnejša kot normalno. Padavine so bile v zadnji tretjini julija izdatne povsod po Sloveniji, padlo je od 1,5 do skoraj 4-krat toliko dežja kot normalno. 30 Število dni 25 Kredarica 20 15 10 5 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 28. Število dni s snežno odejo v juliju Figure 28. Number of days with snow cover in July Na Kredarici so julija 2023 zapisali le en dan s sledovi snežne odeje. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju, odkar na tej postaji potekajo meritve. Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je sneg na Kredarici največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). Največja debelina (cm) 250 200 Kredarica 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 29. Največja debelina snežne odeje v juliju Figure 29. Maximum snow cover depth in July 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Nevihte so bile julija zelo pogoste. Po 16 dni z nevihto ali grmenjem so zapisali v Celju in Lescah, 15 v Biljah. Po 13 takih dni so opazili v Postojni, na Bizeljskem in na Letališču ER Maribor. Na Kredarici je bilo takih dni 11, prav toliko tudi v Novem mestu. V Ljubljani je bilo 12 dni z nevihto ali grmenjem. Število zapisanih neviht na postaji je odvisno od več dejavnikov, med njimi tudi od urnika opazovalca oz. njegove odsotnosti, če deluje zgolj samodejna merilna postaja. Močna neurja so se julija kar vrstila. V nadaljevanju je iz poročil na spletni strani ARSO na kratko povzet razvoj ob najmočnejših nevihtnih dogodkih, ki so povzročili znatnejšo gmotno škodo. 3. julija sredi popoldneva so se v zahodni Sloveniji razvile prve močnejše nevihte, proti večeru pa je nastal izrazit pas neviht z nalivi, ki je zlasti nad osrednjo Slovenijo vztrajal dlje časa. Sredi noči so plohe in nevihte, a brez neurij, nastajale tudi v južni polovici Slovenije. Padavine so do jutra povsod ponehale, najkasneje na jugovzhodu Slovenije. Od 3. julija zjutraj do 4. julija zjutraj je v večjem delu Slovenije padlo od 5 do 50 mm padavin, marsikje v Posočju in pasu od Polhograjskih dolomitov do Kozjanskega pa več, krajevno celo okoli 100 mm. Močni nalivi so v pasu od Polhograjskih dolomitov do Kozjanskega dosegli večletno, krajevno celo sto- in večletno povratno dobo in povzročili težave ali gmotno škodo. V Litiji in na Kumu je v zgolj petih minutah padlo kar 22 oziroma 23 mm padavin, kar sodi med doslej največje izmerjene vrednosti v Sloveniji v tako kratkem času. Več o tem vremenskem dogodku si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_3julij2023.pdf Prve nevihte so 12. julija še ponoči dosegle severozahod Slovenije in hitro potovale proti vzhodu, njihov jugovzhodni rob se je krepil. Ob 5. uri zjutraj so dosegle večji del zahodne polovice Slovenije in se zgodaj zjutraj približale Kočevju. Nad jugovzhodno Slovenijo je nevihtni sistem slabel, nekoliko šibkejši nevihtni sistem pa je prešel jugozahodno Slovenijo, nato pa nad jugovzhodno Slovenijo oslabel. Po nekajurni umiritvi so sredi dneva nove nevihte prešle Posočje in Gorenjsko. Zgodaj popoldne se je vreme umirilo. Glavnina burnega vremenskega dogajanja je bila v zgodnjem jutru in popoldnevu 13. julija. Obsežen nevihtni sistem je najprej zajel severozahod Slovenije, nato sta dve nevihtni liniji hitro prešli večji del Slovenije in se nad vzhodno polovico Slovenije združili. Južnejša nevihtna linija ni povzročila večje škode, severnejšo pa so v pasu od Posočja do Prekmurja spremljali zelo močni sunki vetra in toča. Nato je sledil prehod še enega manj izrazitega nevihtnega sistema. Okoli 6. ure so nevihte zapustile Slovenijo. Okrog poldneva in zgodaj popoldne so nad večjim delom Slovenije začele nastajati nevihte, ki so se kasneje združile v večji nevihtni sistem. Zgodaj popoldne je jugovzhodno od Ljubljane nastala supercelična nevihta, ki je potovala prek Dolenjske in Posavja na Hrvaško. Povzročila je hudo neurje s točo, ki je marsikje presegla premer 5 cm, na območju Krškega tudi 10 cm. Pozno popoldne so se nevihtne celice zlasti nad Cerknim in okolico obnavljale, zato je tam padlo veliko dežja. Drugo izpostavljeno območje je bilo Ljubljansko barje, ki ga je prešla močnejša nevihta s točo. Glavnina padavin je bila ob prehodu hladne fronte 13. julija popoldne, ko je na območju Cerknega padlo tudi več kot 100 mm dežja, marsikje na jugu Ljubljanske kotline in okoliških območjih pa okoli 50 mm. Drugod je bilo večinoma od 10 do 40 mm padavin, le ponekod na Primorskem padavin ni bilo ali jih je bilo le za vzorec. Najbolj izstopa merilno mesto na Blegošu, kjer je v slabih dveh urad padlo 100 mm padavin, kar presega 100-letni povratni nivo. V številnih občinah v vseh delih Slovenije so neurja z viharnimi ali orkanskimi sunki vetra, s točo in močnimi nalivi povzročila težave ali gmotno škodo, ki je bila ponekod obsežna. Več o tem vremenskem dogodku si lahko preberete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_12in13julij2023.pdf 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 17. julija popoldan je na severni rob Slovenskih goric prineslo prvo nevihto. Težišče ne posebej izrazitega nevihtnega dogajanja je bilo sprva v severovzhodni Sloveniji. Drugače je bilo pozno popoldne in zvečer, ko so posamezne celice od severozahoda dosegle Slovenijo in nato dokaj hitro zamrle. V drugem delu noči na 18. julij se je vreme umirilo. Naslednji dan zgodaj popoldne je zelo izrazit nevihtni pas dosegel območje od Postojne do Jesenic in se krepil ter hitro potoval proti vzhodu. Južni rob se je okrepil v supercelično nevihto, ki je v pasu od cerkniškega območja prek Kočevskega do Bele krajine divjala z debelo do zelo debelo točo, ki je ponekod dosegla ali celo presegla premer 8 cm. Več o teh neurij najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-vrocina_15–19julij2023.pdf Slika 30. Nevihta nad Škofjo Loko, 25. julij 2023 (foto: Dejan Košir) Figure 30. Thunderstorm over Škofja Loka, 25 July 2023 (Photo: Dejan Košir) 20. julija popoldne sta prvi nevihtni celici dosegli Slovenske gorice in Kozjak, nato je bila glavnina nevihtnega dogajanja v pasu od Karavank prek Gorenjske in Štajerske do vzhodne meje s Hrvaško. Nekaj neviht je spremljalo neurje s točo in močnimi sunki vetra. Sredi noči so se nevihte polegle. Nov val neviht je sledil zjutraj; najprej je močnejša nevihta dosegla Tržaški zaliv in Kras, nato je nastalo še nekaj močnejših neviht v zahodni in južni Sloveniji. Zgodaj popoldne so na zahodu znova nastajale nevihte. Obsežen nevihtni sistem je nato do poznega popoldneva prešel vso Slovenijo, padavine so proti večeru ponehale. Naslednji dan so zgodaj popoldne zlasti v južni, kasneje pa tudi v osrednji in severovzhodni Sloveniji, znova nastajale nevihte. Proti večeru je iznad meje z Avstrijo proti jugovzhodu notranjost Slovenije prešlo nevihtno območje s posameznimi močnejšimi nevihtami. Do jutra 21. julija so bili v osrednji, severni in severovzhodni Sloveniji trije pasovi z obilnimi padavinami. Krajevno je padlo več kot 50 mm padavin, večinoma pa 10–40 mm. V naslednjih 24 urah so bile padavine po državi bolj enakomerno razporejene, večinoma je padlo od 5 do 40 mm padavin, na Uršlji gori pa smo izmerili 67 mm padavin. V celotnem obdobju je v večjem delu Slovenije padlo od 20 do 80 mm padavin, krajevno pa zlasti vzhodno od Ljubljanske kotline okoli 100 mm. Večinoma so bili 27 Agencija Republike Slovenije za okolje izraziti kratki nalivi, redkeje daljši od 20 minut. Po povratni dobi je bil najmočnejši sorazmerno dolg naliv na Uršlji gori, kjer je v 40 minutah padlo kar 53 mm padavin. Precej krajši in manj obilen je bil naliv v bližnji Mežici in na primer na Slavniku. Neurja so težave in škodo po številnih občinah povzročala v vseh treh dneh obravnavnega obdobja, najpogosteje od osrednjega proti severovzhodnemu delu Slovenije. Več o teh neurij najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_20–22julij2023.pdf Od jutra 29. do jutra 31. julija je v večjem delu Slovenije padlo med 10 in 40 mm dežja, v pasu od Kambreškega in Goriških brd do območja Logatca ter na območju Snežnika tudi več. Ponekod ob severni meji z Avstrijo in meji z Madžarsko je bilo padavin le nekaj milimetrov. V drugem padavinskem dogodku je padlo več kot 50 mm dežja na območju Snežnika in Javornika ter na manjših območjih hribovitega sveta severne polovice Slovenije. Drugod po Sloveniji je večinoma padlo med 10 in 50 mm. Na nekaterih merilnih mestih je najmočnejši naliv, večinoma kratkotrajen, dosegel nekajletno do nekajdesetletno povratno dobo. Padavine so se na severozahodu Slovenije pojavljale že v prvem delu noči z 29. na 30. julij, v drugem delu noči in zjutraj pa je večje padavinsko območje od zahoda zajelo vso Slovenijo. Vmes je bilo tudi nekaj močnejših neviht. Padavine so se že zgodaj dopoldne umaknile nad Hrvaško, a so zgodaj popoldne v nestabilnem ozračju začele nastajati plohe in kasneje zlasti v severovzhodni Sloveniji in na alpskodinarski gorski pregradi nevihte. Proti večeru so padavine večinoma ponehale, le od severozahodne proti osrednji Sloveniji so do sredine noči na 31. julij še nastajale manjše plohe. 31. julija nikjer po Sloveniji ni bilo omembe vrednih padavin. Več o teh neurij najdete v poročilu na spletnem naslovu: https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_30jul-in-1avg2023.pdf 20 Ljubljana Št. dni z nevihto 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 31. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 31. Number of days with thunderstorms in July Na Kredarici je bilo 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Novem mestu je bilo 10 dni s pojavom megle, v Kočevju pa sedem. Velika večina opazovalnih postaj je poročala o enem dnevu s pojavom megle ali pa tega pojava ni bilo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Julija 2023 megle niso opazili. Od sredine minulega stoletja je bilo s tokratnim osem julijev brez megle, v desetih julijih je bil le po en dan z opaženo meglo. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Št. dni z meglo 15 Ljubljana 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 32. Število dni z meglo v juliju Figure 32. Number of foggy days in July 24 Delni tlak vodne pare (mm) 990 Zračni tlak (mm) 985 980 975 Ljubljana 970 965 22 20 18 16 Ljubljana 14 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, julij 2023 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, July 2023 Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Prvi dan meseca je bilo dnevno povprečje zračnega tlaka 974,1 mb. Sledilo je naraščanje in 7. julija je bila z 987,4 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Izrazito, a kratkotrajno znižanje je bilo 25. julija, ko se je dnevno povprečje spustilo na 969,1 mb. Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvič je bilo dnevno povprečje z 22,0 mb visoko 11. julija, največ vodne pare pa je bilo v zraku 17. julija, ko je dnevno povprečje delnega tlaka vodne pare doseglo 22,4 mb. Izrazito, a kratkotrajno znižanje je bilo 27. dne, dnevno povprečje je bilo le 12,4 mb. Slika 34. Pomembna čebelja paša na pozno košenem travniku; Zelše, 1. julij 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 34. An important forage for bees on a latemown meadow; Zelše, 1 July 2023 (Photo: Iztok Sinjur) 29 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level, July 2023 was 1.0 C warmer than normal, 189 % of the normal precipitation fell and sunshine duration was 99 % of the normal. The average July temperature exceeded the normal everywhere. In the northern half of the country, the positive anomaly was mostly between 0.5 and 1 C, in some areas even slightly higher. In the southern half, the anomaly was mostly above 1 C, while in the highlands, in the Kočevje region and Bela Krajina, it was 1.5 to 2 C warmer than normal. Due to the convective nature of the precipitation, the distribution was uneven. Most of the rain fell in the hilly world of the northern half of the country. Quite a few places reported more than 300 mm, with some places exceeding 400 mm. Some stations have never seen so much rain in July. In the south of the country and the northeast, the precipitation was mostly less than 200 mm, a few stations reported from 95 to 130 mm. In July, there were several events with very strong thunderstorms, which with strong gusts of wind, hail, and downpours caused significant property damage in several places around Slovenia. There was more rain than normal everywhere. In small areas in the far northwest and part of the Karst, and some other places, the precipitation exceeded normal by a tenth or fifth, and at a few individual measuring stations almost three times as much precipitation fell as normal. The sunshine duration exceeded the normal the most in the highlands, on Kredarica by 18 %. Elsewhere in the country, the anomaly was in the range of ±10 %. Positive anomaly prevailed in the north and south of the country, the area with a negative anomaly stretched from Trnovska planota through central Slovenia over Dolenjska, a large part of Štajerska, and above Prekmurje. On Kredarica, there was no compact snow cover reported in July 2023. Abbreviations in Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 30 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorms and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a.m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JULIJU 2023 Weather development in July 2023 Matija Klančar 1. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad severnim Sredozemljem je bil plitev ciklon. Nad Srednjo Evropo in Alpami se je zadrževala hladna fronta, ki je zvečer oslabljena prešla naše kraje. Pred njo je od jugozahoda k nam pritekal bolj vlažen in v višinah nekoliko hladnejši zrak. Bilo je spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki so bile pogostejše popoldne. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 2. julij Delno jasno, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je k nam dotekal od zahoda nekoliko toplejši zrak. Bilo je delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, več sončnega vremena je bilo v južni polovici Slovenije. Popoldne so nastajale krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29 °C. 3.–4. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevna neurja z močnejšimi nalivi Nad južno Evropo in severnim Sredozemljem je vztrajalo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je k nam od zahoda dotekal občasno nekoliko bolj vlažen in nestabilen zrak (slike 1–3). Bilo je spremenljivo do pretežno oblačno. Že dopoldan so v severni polovici Slovenije nastajale plohe in nevihte, popoldne pa so se nevihte, med njimi močnejše, pojavljale tudi drugod po državi. Padavine z nalivi so se nadaljevale v noč na drugi dan. Od zahoda se je dopoldne delno zjasnilo. Popoldne so po Sloveniji nastajale krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 29 °C. Več o neurjih 3. julija pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_3julij2023.pdf 5. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer plohe in nevihte Nad južno Skandinavijo je bilo ciklonsko območje s hladno fronto, ki se je od severozahoda bližala Alpam in je zvečer prešla Slovenijo. Od severozahoda je dotekal postopno vlažen in nestabilen zrak. Bilo je delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer so nastajale krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 30 °C. 6. julij Pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami na jugozahodu Ciklon nad južno Skandinavijo je slabel. Nad srednjo Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Nad naše kraje je od severovzhoda pritekal hladnejši in vlažen zrak. Bilo je pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami predvsem na jugozahodu Slovenije. Rahle padavine na severovzhodu so se zavlekle v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 23, na Primorskem do 26 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje 7.–8. julij Rahle padavine prvi dan ponehajo, jasno, šibka burja Nad srednjo Evropo in Alpami se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. Z vetrovi severnih smeri je k nam dotekal postopno bolj suh zrak. Rahel dež na severovzhodu je dopoldne ponehal, od zahoda se je zjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28, na Primorskem ob šibki burji do 30 °C. Drugi dan je bilo sončno s temperaturami od 27 do 31 °C. 9.–11. julij Jasno in sončno, drugi dan vročinske nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je nad naše kraje z vetrom zahodnih smeri pritekal zelo topel in razmeroma suh zrak. V obdobju od 9. do 11. julija je pri nas prevladovalo jasno in sončno vreme. Drugi dan so predvsem na vzhodu nastajale vročinske nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 35 °C. 12.–13. julij Krajevna neurja Višinska dolina s hladnim zrakom je segala iznad Severnega morja in Britanskega otočja proti jugu, vse do južne Francije in severne Španije. Hladna fronta se je od severa približala Alpam in Slovenijo prešla 13. julija v popoldanskem času (slike 4–6). Krajevna neurja so se pojavljala že 12. julija v nočnem času. Čez dan je bilo povečini sončno, na severozahodu so se pojavljale krajevne nevihte. Nova neurja so se pojavljala ponoči 13. julija. Po dopoldanskem premoru so se pogoste plohe in nevihte pojavljale tudi popoldne. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 35 °C, drugi dan pa se je nekoliko shladilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 28, na jugovzhodu in na Primorskem do 32 °C. Več o neurjih 12. in 13. julija pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_evens/ neurja_12in13julij2023.pdf 14.–16. julij Sončno, šibak veter spremenljivih smeri Nad južno polovico Evrope je vztrajalo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah je k nam od zahoda in jugozahoda zelo topel in razmeroma suh zrak. Prevladovalo je večinoma sončno vreme. 15. julija je pihal šibak veter zahodnih smeri, 16. pa sredi dneva in popoldne jugozahodni veter, v severovzhodni Sloveniji šibak vzhodnik. Najvišje dnevne temperature so bile vsak dan višje. 14. julija so se najvišje dnevne temperature gibale od 25 do 32 °C, 15. julija od 28 do 33 °C in 16. julija od 31 do 36 °C. 17. julij Pretežno jasno, popoldne in zvečer na severu in severovzhodu nevihte, ponekod jugozahodnik Nad zahodno in južno Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Šibka vremenska fronta je v noči na 18. julij dosegla Alpe. Z zahodnikom v višinah je k nam pritekal dokaj topel zrak. Bilo je pretežno jasno, popoldne in zvečer so predvsem v severni in severovzhodni Sloveniji nastajale nevihte. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 37 °C. 18.–19. julij Krajevna neurja s točo, močnejšimi sunki vetra in močnimi nalivi Iznad Atlantika se je nad večji del Evrope raztezalo šibko območje visokega zračnega tlaka. Severno od Alp je valovila vremenska fronta. V višinah z vetrovi zahodnih smeri je nad naše kraje dotekal zelo topel zrak (slike 7–9). Prvi dan dopoldne je še bilo sončno in vroče, pozno popoldne in zvečer so nastajala krajevna neurja s točo, močnejšimi sunki vetra in močnimi nalivi. Po mirni noči nas je drugi dan zgodaj 32 Agencija Republike Slovenije za okolje popoldne od zahoda prešla močna nevihtna linija, ki so jo med drugim spremljali tudi ponekod rekordni sunki vetra. Burno vremensko dogajanje se je umirilo v noči na 20. julij. Najvišje dnevne temperature so v teh dneh gibale od 29 do 35 °C. Več o neurjih in vročini med 15. in 19. julijem pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-vrocina_15–19julij2023.pdf 20.–22. julij Krajevna neurja Nad našimi kraji se je zadrževalo frontalno območje, ki je vplivalo na vreme pri nas. Intenzivni nevihtni sistemi so nastajali nad Italijo in Avstrijo ter nato potovali prek Slovenije (slike 10–12). Prvi dan so se neurja razbesnela predvsem na severu in severovzhodu Slovenije, drugi dan preko večjega dela države. Zadnji dan nevihtnega obdobja so se krajevna neurja pojavljala predvsem na jugu in severovzhodu države. Če so se temperature prva dva dneva gibale od 23 do 28 °C, na Primorskem do 32 °C, pa se je 22. julija nekoliko shladilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25, na Primorskem do 28 °C. Več o neurjih med 20. in 22. julijem pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_20–22julij2023.pdf 23. julij Pretežno jasno, zjutraj nekaj megle Nad Alpe in Balkan se je razširilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z jugozahodnim vetrom dotekal razmeroma vlažen in toplejši zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod je bila sprva po nižinah še megla. Čez dan se je postopoma jasnilo. Najvišje dnevne so bile od 25 do 30 °C. 24. julij Dopoldne sončno, popoldne krajevne plohe in nevihte, zvečer močnejša nevihta z debelejšo točo Ciklonsko območje z vremensko fronto se je pomikalo proti srednji Evropi in Alpam. Z vetrom zahodnih smeri je v višinah k nam dotekal zelo topel in postopno bolj vlažen zrak (slike 13–15). Dopoldne je še bilo sončno, zgodaj popoldne so se začele pojavljati krajevne plohe in nevihte. Proti večeru je zahodno Slovenijo dosegla močnejša nevihta, ki je s sabo nosila debelejšo točo. Nevihtno dogajanje se je umirilo pozno ponoči. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 25. julij Ves dan nevihte z močnejšimi nalivi, ponekod okrepljen veter severnih smeri V severnem Sredozemlju je nastal plitev ciklon. Nad Alpami se je še vedno zadrževala vremenska fronta. Pred njo je z jugozahodnim vetrom k nam dotekal topel in vlažen zrak. Po Sloveniji so se ves dan pojavljale nevihte, ki so jih spremljali močnejši nalivi. Ponekod je čez dan zapihal okrepljen veter severnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24, na Primorskem 26 °C. 26. julij Zgodaj popoldne nevihte, pogostejše v zahodni polovici države Po prehodu hladne fronte je nad vzhodnimi Alpami nastalo območje visokega zračnega tlaka. Od severozahoda je k nam pri tleh dotekal nekoliko hladnejši zrak. Padavine, ki so se pojavljale 25. julija so ponehale do jutra. Zgodaj popoldne so znova začele nastajati nevihte, ki pa so bile pogostejše v zahodni polovici države. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24, na Primorskem do 27 °C. Več o neurjih med 24. in 26. julijem pa na: 33 Agencija Republike Slovenije za okolje https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_24–26julij2023.pdf 27.–28. julij Večinoma pretežno jasno, prvi dan veter južnih smeri, drugi dan zahodnih smeri Območje visokega zračnega tlaka je od jugozahodne Evrope segalo nad srednjo Evropo, severno Sredozemlje in zahodni Balkan. Od zahoda je k nam dotekal toplejši in bolj suh zrak. Oba dneva je bilo pretežno jasno, drugi dan na zahodu sprva zmerno oblačno. Ponekod je prvi dan zapihal veter južnih, drugi dan veter zahodnih smeri. Prvi dan so se najvišje dnevne temperature gibale od 20 do 25, na Primorskem do 27 °C. Drugi dan je bilo topleje, od 25 do 29 °C. 29. julij Večinoma sončno, na zahodu popoldne in zvečer nekaj ploh in neviht Območje visokega zračnega tlaka nad Sredozemljem je počasi slabilo. Vremenska fronta se je prek zahodne Evrope bližala Alpam. Pred njo je k nam z jugozahodnimi vetrovi dotekal topel in postopno bolj vlažen zrak. Dan je bil večinoma sončen. Popoldne in zvečer je predvsem na zahodu nastalo nekaj ploh in neviht. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 31 °C. 30. julij Ponoči krajevne plohe in nevihte, čez dan razjasnitev, popoldne nekaj krajevnih ploh in neviht Vremenska fronta se je prek Alp pomikala proti vzhodu in vplivala na vreme pri nas. Od zahoda je dotekal k nam nekoliko hladnejši zrak (slike 16–18). Ponoči so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Dopoldne se je od zahoda delno razjasnilo. Popoldne je ponovno nastalo nekaj ploh in neviht. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 27, na Primorskem 29 °C. Več o neurjih med 30. julija pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_30jul-in-1avg2023.pdf 31. julij Sočno, več oblačnosti v severni polovici Slovenije Območje visokega zračnega tlaka je od zahoda segalo nad srednjo Evropo, Balkan in severno Sredozemlje. Z vetrovi južnih smeri je k nam dotekal občasno bolj vlažen zrak. Dan je bil povečini sončen, več oblačnosti je bilo v severni polovici Slovenije. Najvišje dnevne temperature so se gibale od 24 do 28, na Primorskem do 30 °C. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 3. 7. 2023 ob Slika 2. Satelitska slika 3. 7. 2023 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 3 July 2023 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 3 July 2023 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 7. 2023 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 3 July 2023 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 12. 7. 2023 Slika 5. Satelitska slika 12. 7. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 12 July 2023 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 12 July 2023 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 12. 7. 2023 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 12 July 2023 at 12 GMT 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 18. 7. 2023 Slika 8. Satelitska slika 18. 7. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 18 July 2023 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 18 July 2023 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 18. 7. 2023 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 18 July 2023 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 21. 7. 2023 Slika 11. Satelitska slika 21. 7. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 21 July 2023 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 21 July 2023 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 21. 7. 2023 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 21 July 2023 at 12 GMT 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 24. 7. 2023 Slika 14. Satelitska slika 24. 7. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 24 July 2023 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 July 2023 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 7. 2023 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 July 2023 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 30. 7. 2023 Slika 17. Satelitska slika 30. 7. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 30 July 2023 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 30 July 2023 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 7. 2023 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 30 July 2023 at 12 GMT 37 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JULIJU 2023 Climate in the World and Europe in July 2023 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juliju 2023 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 1991– 2020, ki je v tekstu navedeno kot normala. Slika 1. Odklon temperature julija 2023 od julijskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for July 2023 relative to the July average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne julijske evropske temperature v obdobju od januarja 1979 do julija 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020 for each July from 1979 to 2023. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna julijska temperatura je bila na jugu Evrope precej višja od normale (slika 1).Vročinski val je zajel kraje od Španije na zahodu do Balkana na vzhodu. Doseženih je bilo več lokalnih temperaturnih rekordov. Na Sardiniji so izmerili 48 °C, v Palermu na Siciliji pa 47 °C. V Grčiji je temperatura dosegla 46 °C. Drugače je bilo na severu Evrope, kjer je bila temperatura blizu ali pod normalo. V severni in osrednji Afriki je bilo topleje od normale. Še posebej so izstopale razmere v Alžiriji in Tuniziji, kjer se je temperatura povzpela do 49 °C. Temperatura je bila še posebej visoka tudi nad Eritrejo in severozahodno Etiopijo. Dolgotrajni vročinski valovi so bili na jugozahodu ZDA, na severu Kanade, Labradorju in Novi Fundlandiji. V Phoenixu v Arizoni samo zadnji dan meseca temperatura ni dosegla 43 °C. Temperaturni rekord vseh časov, višji od 37 °C, je bil zabeležen blizu arktičnega kroga na dveh mestih v kanadskem severozahodnem ozemlju. Precej topleje od povprečja je bilo tudi na Grenlandiji, kjer je bilo taljenje površinskega ledu v polnem razmahu. V Kazahstanu je bil vročinski val, Kitajska pa je poročala o najvišji doslej izmerjeni temperaturi v tej državi, in sicer 52,2 °C. Japonska je imela najbolj vroč julij v temperaturnem nizu, ki sega v leto 1898. Tudi v delih Sibirije je bilo precej topleje od normale. Precej topleje od normale je bilo v severnem Čilu, Argentini, Urugvaju in južni Braziliji. Na severozahodu Argentine je bila občasno zelo visoka dnevna temperatura. Več nadpovprečno toplih mesecev in skromnih padavin je prispevalo k hudemu pomanjkanju vode v Urugvaju. Hladneje od normale je bilo na majhnem delu kopenske površine, zaostanek za normalo večinoma ni presegel 1 °C. Na Antarktiki je bila mešanica območij s temperaturo nad in pod normalo, kar je pozimi pogosto. Temperatura zraka je nad velikimi deli oceanov presegala normalo, kar je povezano z rekordno temperaturo morske površine. Izjemno visoka je bila temperatura zlasti v večjem delu severnega Atlantika. Pojav el niño se je še naprej razvijal nad ekvatorialnim vzhodnim Tihim oceanom. Temperatura zraka je bila nenavadno visoka okoli Antarktike, kjer je pokrov morskega ledu še vedno precej manjši kot normalno. Območje z razmeroma nizko temperaturo se je raztezalo proti severu od Antarktike čez večji del južnega Atlantika, Indijskega in Tihega oceana. Temperatura zraka je bila nad normalo v večini tropskih območij in severnem Tihem oceanu, z izrazito visoko temperaturo vzhodno od Japonske. Temperatura je bila nižja od normale na zahodu in jugozahodu južnega dela Južne Amerike, ob zahodni Avstraliji, na jugozahodu mehiškega polotoka Baja Kalifornia, severovzhodno od Islandije in v manjši meri v številnih drugih regijah. Slika 3. Odklon povprečne svetovne julijske temperature od januarja 1979 do julija 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020 for each July from 1979 to 2023. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Na svetovni ravni je bil julij 2023:     0,72 °C toplejši od julijskega povprečja obdobja 1991–2020; najtoplejši julij in tudi najtoplejši med vsemi meseci; približno 1,5 °C toplejši od predindustrijske dobe; 0,33 °C toplejši od julija 2019, ki je drugi najtoplejši julij v nizu podatkov. Povprečna evropska temperatura julija 2023 je bila 0,38 °C nad normalo, kar je 1,34 °C (slika 2) manj od najtoplejšega julija, ki je bil leta 2010. Slika 4. Odstotek julijskih dni z ekstremnim vročinskim stresom na jugu Evrope in nekaterih drugih sredozemskih državah v obdobju 1950–2023. Vir podatkov: ERA5-HEAT, C3S/ECMWF Figure 4. Percentage of July days with extreme heat stress index for Southern Europe and some Mediterranean countries, from 1950 to 2023. Data source: ERA5-HEAT, Credit: C3S/ECMWF. Slika 4 prikazuje območje, ki zajema Evropo južno do 45° severne geografske širine in vključuje tudi sever Maroka, Alžirijo in Tunizijo ter večino Turčije in del Sirije. Julija 2023 je bilo na tem območju veliko dni z vsako od stopenj toplotnega stresa: zmerno (9,7 %), močno (14,8 %), zelo močno (10,0 %) in ekstremno (1,7 %). Slika 4 prikazuje odstotke za ekstremno stopnjo toplotnega stresa v julijih od 1950 do 2023. Julija 2023 je bilo največ primerov ekstremne stopnje stresa. Največ primerov zelo močne stopnje je bilo v letih 2022 (10,9 %), 2015 (10,3 %) in 2023 (10 %). Vročinski valovi, ki so julija 2023 zajeli južno Evropo in druge države, ki mejijo na Sredozemsko morje, so bili najmočnejši sredi meseca. Najvišje dnevno povprečje temperature, doseženo 18. julija, je bilo nekoliko višje od prejšnje rekordne vrednosti, ki je bila dosežena 31. julija 2020. Najvišje vrednosti v letih 2015 in 2022 so bile za več kot 0,6 °C nižje. Sekundarni maksimum je bil dosežen 14. in 23. julija 2023. Območje okoli Sredozemlja je med najhitreje segrevajočimi območji sveta: po podatkih ERA5 je v Sredozemlju linearni trend za julij 0,54 °C/desetletje, kar je trikrat več od trenda globalnih povprečnih julijskih temperatur. Po podatkih ERA5 je julij 2023 najtoplejši mesec, povprečna temperatura je bila 25,6 °C. Drugi najtoplejši mesec je julij 2015, sledi mu julij 2022, obakrat je bila povprečna temperatura 25,3 °C. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Dvanajstmesečno povprečje Slika 5. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od avgusta 2022 do julija 2023 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 5. Surface air temperature anomaly for August 2022 to July 2023 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:         0,38 °C nad normalo; nad normalo na večini kopnega in oceanov; nad normalo nad večino Evrope; nad normalo nad vzhodno in severno Severno Ameriko, Grenlandijo, Afriko (zlasti na severozahodu), zahodno in vzhodno Azijo, jugom Južne Amerike in deli vzhodne Antarktike; nad normalo nad morji okoli Antarktike in v evropskem delu Arktike ter nad večjim delom severnega Tihega oceana, delom južnega Tihega oceana, Atlantike in južnega Indijskega oceana; blizu povprečja v večjem delu vzhodnega ekvatorialnega Tihega ocena, kjer je pojav la niña zamenjal el niño; pod normalo na več drugih oceanskih območjih, vključno z velikim delom južnega Tihega oceana; pod normalo v Avstraliji, zahodni Antarktiki in delih zahodne Severne Amerike, vzhodne Južne Amerike in osrednje Azije. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Povprečna svetovna temperatura v obdobju od avgusta 2022 do julija 2023 je 1,3 °C višja od povprečja predindustrijske dobe. Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkotrajne odmike regionalne in svetovne povprečne temperature. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016, drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja oz. junija 2020. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad normalo. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od avgusta 2022 do julija 2023, je 0,93 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,19 °C v Evropi najtoplejše. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 6. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to July 2023. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2021. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Julij 2023 je bil bolj namočen kot normalno v večjem delu severne Evrope in na območju od Črnega morja in Ukrajine do severozahodne Rusije, prav tako Alpe. Nasprotno pa je bil večji del Sredozemskega območja bolj suh od povprečja, pri čemer sta imeli Italija in jugovzhodna Evropa največje primanjkljaje padavin v primerjavi z normalo. Sušne razmere so prispevale k požarom v naravi na Hrvaškem, v Grčiji, Italiji, Portugalski, Turčiji in severni Afriki. Na Islandiji in delih srednje Evrope – vključno z Nemčijo, Češko in Poljsko – je tudi bilo manj padavin od normale. Julij 2023 je bil bolj namočen od normale v severovzhodni Severni Ameriki, Afganistanu, Pakistanu, severovzhodni Kitajski, severni in vzhodni Avstraliji ter Čilu. Izven tropske regije, ki so bile bolj sušne od povprečja, so vključevale Mehiko in jugozahodne Združene države Amerike, srednjo in jugovzhodno Azijo, jugozahodno Avstralijo ter dele južne Brazilije in Paragvaja. Morski led Julija 2023 se je arktični morski led v povprečju raztezal je na 8,9 milijona km2, kar je 0,3 milijona km2 (ali 3 %) pod normalo in petnajsta najmanjša površina skupaj z julijem 2018. Negativni odklon je manjši 42 Agencija Republike Slovenije za okolje (bližje normali), kot je bil v zadnjih štirih julijih (od 2019 do 2022). Najmanjša julijska površina je bila leta 2020, in sicer 14 % pod normalo. Slika 7. Levo: povprečen ledeni pokrov julija 2023. Oranžna črta označuje rob povprečnega julijskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na julijsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Left: Average Arctic sea ice concentration for July 2023. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for July for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for July 2023 relative to the July average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za julije od leta 1979 do 2023 v primerjavi z julijskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all July months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the July average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF V večini arktičnega območja je bila koncentracija ledu pod normalo. Največji odklon je bil v Vzhodnosibirskem morju. Pod normalo pa je bila koncentracija tudi v osrednjem Arktičnem oceanu, Beaufortovem morju, južnem Laptevskem morju, zahodnem Karskem morju, severnem Barentsovem morju in Hudsonovem zalivu. Po drugi strani pa je na območju, ki se razteza od vzhodne obale Svalbarda do Novosibirskih otokov (med Laptevskim in Vzhodno Sibirskim morjem) ter čez vzhodno Karsko morje, koncentracija ledu presegala normalo. Tudi v Čukotskem morju je bilo ledu več kot normalno. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za julije od leta 1979 do leta 2023 v primerjavi z julijskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all July months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the July average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 10. Antarktični ledeni morski pokrov julija 2023, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v julijskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od julijskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 10. Left: Average Antarctic sea ice concentration for July 2023. The thick orange line denotes the climatological ice edge for July for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for July 2023 relative to the July normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Tako kot junija je bila površina morskega ledu na Antarktiki tudi julija 2023 še naprej rekordno majhna za ta letni čas. Mesečno povprečje je bilo 14,0 milijona km2, kar je 2,4 milijona km2 (15 %) pod julijsko normalo. To je bil daleč najmanjša julijska površina v 45-letnem nizu satelitskih podatkov, z več kot dvakrat večjim odklonom kot v prejšnjem julijskem rekordu iz leta 2022 (7 % pod povprečjem). To je peti mesec v letu 2023 (po januarju, februarju, maju in juniju), ko je antarktični morski led dosegel rekordno majhno mesečno površino za ta letni čas. Prostorska porazdelitev odklona koncentracije morskega ledu okoli Antarktike je julija 2023 ostala zelo podobna junijski. Koncentracija je še najbolj zaostajala za normalo v severnem Weddellovem morju, 44 Agencija Republike Slovenije za okolje vzhodnem Bellingshausenovem morju (zahodno od Antarktičnega polotoka) ter v severnem in severozahodnem Rossovem morju (severno od Viktorijinega sektorja vzhodne Antarktike). Pod normalo je bila koncentracija večinoma tudi ob obali vzhodne Antarktike. Nad normalo je bila koncentracija na območju od zahodnega Bellingshausnovega morja do Amundsenovega morja. Slika 11. Dnevna površina antarktičnega morskega ledu, leto 2023 označuje črna črta. Vir: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2, C3S/ECMWF/EUMETSAT Figure 11. Daily Antarctic sea ice extent from 1979 to July 2023. Shades of blue are used for years up to 1999, and shades of red from 2000 onward. The year 2023 is shown with a thick black line, the year 2022 with a thick red line, and the median for 1991–2020 with a dashed grey line. Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2. Credit: C3S/ECMWF/EUMETSAT. Koncentracija pod normalo v Weddellovem morju, vzhodnem Bellingshausnovem morju in severozahodnem Rossovem morju je bila povezana z nadpovprečno površinsko temperaturo zraka. Odklon temperature od normale je v Rossovem morju presegel 10 °C, kar je največji odklon na svetu v tem mesecu. Slika 12. Dnevni odklon arktične površine morskega ledu, leto 2023 označuje črna črta. Vir: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2, C3S/ECMWF/EUMETSAT Figure 12. Daily Antarctic sea ice extent anomalies from 1979 to July 2023 relative to the daily climatology for the 1991–2020 reference period. Shades of blue are used for years up to 1999, and shades of red from 2000 onward. The year 2023 is shown with a thick black line, and the year 2022 with a thick red line. Data source: EUMETSAT OSI SAF Sea Ice Index v2.2. Credit: C3S/ECMWF/EUMETSAT. Majhna površina morskega ledu okoli Antarktike julija 2023 je razvidna tudi iz dnevnega poteka. Nenavadne razmere so se začele spomladi. Potem ko je bila februarja 2023 dosežena najnižja površina v zgodovini, je marca in v začetku aprila površina ostala razmeroma blizu že tako majhne iz leta 2022, nato se je začela krčiti pod prejšnje rekordne minimume za letni čas in je od takrat ostala precej pod predhodno opazovanimi površinami. Še posebej zanimiv je dnevni odklon površine antarktičnega morskega ledu. Največji je bil v začetku julija (približno 2,7 milijona km2 pod normalo), ob koncu meseca je bil okoli 2,3 milijona km2 pod normalo. Zadnji dan julija je bila skupna površina morskega ledu okoli Antarktike (15,1 milijona km2), taka površina je bila v obdobju 1991–2020 običajno dosežena že junija. Običajno je površina morskega ledu okoli Antarktike največja septembra. Maja in junija 2023 je rast površine potekala precej počasneje kot prejšnja leta. 45 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JULIJU 2023 Agrometeorological conditions in July 2023 Marko Puškarić ulij je bil nadpovprečno topel in izjemno namočen mesec. Povprečne mesečne temperature zraka so se po večjem delu države gibale med 20 in 24 °C. Temperaturni odklon na državni ravni je znašal okoli 1 °C. Najtopleje je bilo v drugi dekadi meseca, ko so se povprečne dnevne temperature gibale med 23 in 27 °C, najvišja dnevna temperatura pa se je v večini nižinskih krajev povzpela nad 35 °C. V juliju smo zabeležili dva vročinska valova, ki sta trajala tri do šest dni. V Kopru pa smo zabeležili kar trinajstdnevni vročinski val. J Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2023 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, July 2023 Postaja pov Bilje Celje Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno/Sl. Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika 4,9 4,2 4,4 3,9 5,1 4,1 4,1 3,9 4,2 4,4 4,4 4,4 4,4 4,5 4,5 4,2 5,7 5,5 4,7 4,2 4,0 3,9 4,1 4,4 4,1 4,2 I. dekada max  6,1 49 5,6 42 5,3 44 5,1 39 6,7 51 5,2 41 5,4 41 5,0 39 5,7 42 5,8 44 5,9 44 5,9 44 5,7 44 5,6 45 5,8 45 5,3 42 7,1 57 6,4 55 5,9 47 5,4 42 5,6 40 5,0 39 5,8 41 5,9 44 5,6 42 6,0 42 II. dekada max 5,2 6,1 5,1 6,3 5,1 6,2 4,4 5,4 5,6 6,4 4,7 5,1 4,6 5,8 4,4 5,5 5,0 6,3 5,1 6,3 4,8 6,2 4,6 6,2 5,2 6,4 4,7 6,0 5,2 6,3 4,7 5,6 6,0 7,5 6,2 7,0 5,4 6,3 4,8 5,8 4,7 5,7 4,6 5,4 4,6 6,1 5,1 5,9 4,6 6,0 4,6 6,3 pov 46  52 51 51 44 56 47 46 44 50 51 48 46 52 47 52 47 60 62 54 48 47 46 46 51 46 46 pov 4,2 4,0 3,9 3,8 4,3 3,8 3,7 3,7 3,9 4,3 4,0 4,1 4,1 4,1 4,0 3,8 4,8 5,0 4,1 4,1 3,7 3,7 4,1 3,9 3,8 3,7 III. dekada max 4,9 5,3 5,2 4,8 5,3 4,5 4,4 5,0 5,1 5,5 5,0 5,2 5,6 5,0 5,2 4,8 5,6 5,9 5,2 5,2 4,8 4,6 5,2 5,1 5,1 4,8  46 45 43 41 48 42 41 41 43 47 44 45 45 45 45 42 53 55 45 45 41 41 45 43 42 41 pov 4,8 4,4 4,5 4,0 5,0 4,2 4,1 4,0 4,4 4,6 4,4 4,4 4,6 4,4 4,6 4,2 5,5 5,6 4,7 4,4 4,1 4,1 4,3 4,5 4,2 4,2 mesec (M) max  6,1 148 6,3 138 6,2 138 5,4 124 6,7 155 5,2 130 5,8 128 5,5 124 6,3 135 6,3 142 6,2 135 6,2 135 6,4 140 6,0 137 6,3 96 5,6 131 7,5 171 7,0 172 6,3 146 5,8 135 5,7 128 5,4 126 6,1 132 5,9 138 6,0 129 6,3 129 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad izbranimi pragovi (0, 5 in 10 °C) so bile za nekaj deset stopinj višje od običajnih vrednosti. Največje odstopanje od povprečja je bilo zaznano na jugovzhodu države (Novo mesto, Črnomelj, Kočevje), kjer je bil mesečna akumulacija temperature zraka nad 10 °C za 42 do 52 °C višja od dolgoletnega povprečja (preglednica 4). Tudi letna vsota efektivnih temperatur zraka nad 10 °C je konec julija presegla dolgoletna povprečja. Julij je bil izjemno namočen mesec, kazalnik višine padavin je namreč znašal kar 185 %. V večjem delu države je bilo od 14 do 21 padavinskih dni. Prostorsko gledano so bile padavine precej neenakomerno razporejene. Največ dežja je bilo v delih Koroške, Savinjske, Gorenjske in ponekod v osrednji Sloveniji. Povprečna dnevna količina izhlapele vode v mesecu juliju je znašala od 4 do 4,7 mm, na Obali, Krasu in Vipavskem od 4,8 do 5,6 mm. V najbolj vročih dneh meseca je dnevna količina izhlapele vode povsod po državi znašala več kot 5 mm, v Portorožu in Podnanosu pa celo več kot 7 mm (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je bila po večjem delu države nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za julij 2023 in za obdobje vegetacije (od 1. aprila do 31. julija 2023) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in Jun 2023 and for the vegetation period (from April 1, 2022 to July 31, 2023) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v juliju 2023 I. dekada Bilje Ljubljana Novo mesto Celje Šmartno / Slovenj Gradec Vodna bilanca [mm] II. dekada III. dekada Mesec (1. 4. 2023–31. 7. 2023) −37,9 2,6 74,4 39,1 −40,3 24,4 37,0 49,5 110,9 171,3 −13,3 −3,1 22,3 5,9 1,8 −4,1 4,4 116,6 116,9 184,1 3,1 25,8 93,1 121,9 154,9 Maribor – let. −19,6 10,4 43,9 34,7 124,8 Murska Sobota −30,2 3,7 45,3 18,8 −1,7 Portorož - let. −22,7 −49,1 21,8 −50,0 −230,7 Mesečna meteorološka vodna bilanca na Dolenjskem je bila blizu uravnoteženemu stanju, drugod po državi pa je bila večinoma pozitivna s presežki od nekaj 10 do več kot 100 mm. Izjema je bila Obalna regija kjer je bilo stanje vodne bilance negativno, s primanjkljajem okoli 50 mm (preglednica 2). Glede na zadnjih deset let je bil po stanju vodne bilance letošnjemu juliju do neke mere podoben julij 2014, le da je bila takrat prostorska razporeditev padavin in s tem vodna bilanca po regijah nekoliko drugačna, manjši pa je bil tudi presežek. Povprečne temperature površinskega sloja tal, na globini 5 cm, so se v mesecu juliju gibale med 21 in 26 °C, na Goriškem pa okoli 28 °C. Temperatura površinskega sloja tal se je čez dan občasno povzpela tudi čez 38 °C (Bilje, Maribor, Novo mesto) (preglednica 3). Tla so bila za okoli 0,5 °C toplejša od dolgoletnega povprečja. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, julij 2023 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, July 2023 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 27,8 27,5 37,8 35,7 21,3 22,1 29,6 29,3 38,3 35,9 22,2 23,2 25,3 25,3 33,1 31,0 16,3 17,7 27,5 27,0 Bovec - let. 22,9 22,8 27,6 26,8 18,7 19,1 24,9 24,8 29,0 28,1 20,5 21,0 22,8 22,9 26,7 25,9 18,5 19,1 23,5 23,0 Celje 23,4 22,9 27,8 26,1 20,9 21,4 25,1 24,6 29,1 26,8 21,1 21,8 23,1 22,9 25,8 24,7 19,9 20,7 23,8 23,0 Črnomelj 23,9 23,9 28,3 27,4 21,1 21,6 25,9 25,9 29,7 28,8 22,6 23,1 24,5 24,6 27,5 27,1 21,1 21,8 24,8 24,0 Gačnik 24,8 24,2 37,4 32,0 17,1 19,5 26,5 26,1 37,9 32,6 17,6 20,1 22,8 22,9 30,3 27,5 15,4 17,8 24,6 24,0 Ilirska Bistrica 20,3 20,0 22,9 21,8 18,2 18,5 21,5 21,1 23,8 22,7 18,9 19,3 20,6 20,4 22,7 22,0 17,5 18,0 20,8 20,0 Lesce - let. 21,0 21,0 24,7 26,1 18,5 18,0 22,7 22,6 25,0 26,0 20,1 19,8 21,0 20,9 23,1 24,2 18,5 18,1 21,6 21,0 Maribor - let. 23,8 23,5 34,3 30,4 17,4 19,5 25,4 25,2 35,7 31,0 17,9 19,8 22,7 22,6 31,7 28,0 14,9 17,3 23,9 23,0 Ljubljana - let. 23,9 23,9 33,1 31,5 18,0 19,2 25,4 25,3 33,2 31,3 18,5 19,5 22,9 22,9 31,7 28,5 15,2 17,0 24,1 23,0 Ljubljana 24,1 23,8 28,5 27,6 20,2 20,6 26,2 25,9 30,5 29,2 22,2 22,5 23,7 23,6 26,9 26,4 20,0 20,5 24,6 24,0 Maribor - Vrbanski Plato 25,0 24,9 40,0 34,3 17,1 19,6 26,3 26,1 41,0 34,3 16,6 18,9 22,9 22,8 35,5 30,0 12,9 15,9 24,7 24,0 Murska Sobota 24,7 24,3 32,6 30,7 20,0 20,8 26,8 26,5 34,5 32,4 19,5 20,5 24,2 24,0 32,0 29,6 17,2 18,4 25,2 24,0 Novo mesto 25,1 24,7 38,0 32,8 17,7 19,9 27,7 27,1 39,9 34,2 19,8 21,8 24,3 24,3 33,0 29,0 17,1 19,6 25,6 25,0 Portorož - let. 25,4 25,3 29,8 28,4 21,7 22,5 27,5 27,3 32,7 31,2 23,7 24,3 25,7 25,7 30,1 28,6 19,9 21,4 26,2 26,0 Postojna 23,9 23,2 37,0 34,0 17,1 17,7 27,1 26,4 37,7 34,7 19,0 19,6 22,9 22,3 30,7 28,0 14,8 15,8 24,6 23,0 Šmartno/Sl. Gradec 23,6 23,2 36,5 32,7 15,9 17,8 25,5 25,2 39,3 34,7 16,9 18,5 22,8 22,6 34,5 30,5 12,5 14,9 24,0 23,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, julij 2023 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, July 2023 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2023 > 0 °C > 5 °C 32 3020 1992 1160 35 2916 1903 1098 328 39 2225 1346 711 314 52 2096 1290 663 68 244 19 1736 1008 510 116 93 311 15 2187 1332 717 116 99 314 29 2096 1289 690 109 123 100 332 30 2221 1382 765 21 128 139 121 388 21 2598 1674 950 42 121 147 121 389 42 2537 1650 939 565 49 123 160 127 410 49 2636 1726 989 162 504 30 109 133 107 349 30 2356 1481 812 170 520 24 114 135 116 365 24 2420 1520 846 171 525 33 116 137 116 370 33 2468 1558 872 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož-let. 229 270 258 757 32 179 220 203 602 32 129 170 148 447 Bilje 235 262 246 743 35 185 212 191 588 35 135 162 136 433 Postojna 200 228 210 638 39 150 178 155 483 39 100 128 100 Kočevje 191 225 208 624 52 141 175 153 469 52 91 125 98 Rateče 181 195 178 554 19 131 145 123 399 19 81 95 Lesce 202 216 203 621 15 152 166 148 466 15 102 Slovenj Gradec 199 216 209 624 29 149 166 154 469 29 99 Ljubljana-let. 209 223 210 642 30 159 173 155 487 30 Ljubljana 228 239 231 698 21 178 189 176 543 Novo mesto 221 247 231 699 42 171 197 176 544 Črnomelj 223 260 237 720 49 173 210 182 Celje 209 233 217 659 30 159 183 Maribor-let. 214 235 226 675 24 164 185 Murska Sobota 216 237 226 680 33 166 187 > 10 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 49 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje V prvi polovici meseca so plodovi nekaterih zgodnjih sort jablan dosegli polovico končne velikosti, najzgodnejše sorte hrušk (npr. junijska lepotica) pa so ponekod tudi že dozorele. Tudi plodovi breskev na toplejših območjih so tehnološko dozoreli, s čimer se je začelo njihovo obiranje. V začetku meseca se je začela žetev pšenice medtem, ko je bil ječmen v prvi dekadi meseca večinoma že požet. Zaradi vremenskih razmer, poleganja posevkov in razvoja nekaterih bolezni se pričakuje, da bo letošnja letina nekoliko slabša od lanske. Vinska trta je bila tekom meseca v različnih fazah razvoja plodičev, od faze jagode v velikosti graha do faze večina jagod se med seboj dotika. Na območjih s hitrejšim razvojem je v sredini meseca trta postopoma prehajala v fazo zorenja jagod. Letošnji julij so zaznamovala številna neurja z močnimi nalivi, točo in močnimi sunki vetra, ki so povzročala številne nevšečnosti ter ogrožala ljudi in živali. Nastalo je veliko škode tako na njivah, trajnih nasadih kot tudi v gozdovih, kjer je lomilo drevesa ter na gospodarskih poslopjih, kjer je odkrivalo strehe. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY July was 1 C warmer than normal, while the amount of precipitation was higher than usual. Monthly climatological water balance was positive in most parts of the country. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 21 and 26 C and in warmer regions around 28 C. In July we recorded two heat waves and several storms that caused a lot of damage. 50 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V JULIJU 2023 Discharges of Slovenian rivers in July 2023 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga juliju se je po slovenskih rekah pretakalo za skoraj polovico več vode kot v povprečnem juliju primerjalnega obdobja 1991–2020. Po ponavljajočih se neurjih z nalivi se je najbolj povečala vodnatost v porečjih Drave, Mure in Savinje, kjer so bile posamezne reke tudi od 3- do 4-krat bolj vodnate kot običajno. Po Savi in rekah v osrednji Sloveniji se je pretakalo za približno polovico več vode kot običajno, medtem ko je bila vodnatost Soče za julij običajna, vodnatost rek na Vipavskem, v Slovenski Istri in v porečju Kolpe pa podpovprečna (slika 1). Kljub nizkemu kazalniku vodnatosti pa je bil tudi srednji julijski pretok Rižane pri Kubedu približno dvakrat večji od lanskega. V Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v juliju 2023 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between July 2023 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Srednji mesečni pretoki večine rek so bili v večjem delu države nad 50. percentilom srednjih julijskih pretokov primerjalnega obdobja (slika 2). Pretoke pod 50. percentilom so imele le Reka, reke v Slovenski Istri in povirni del Kolpe. Pretoki Soče in Mure so se gibali med 50 in 75. percentilom, pretoki Save pa med 75. in 95. percentilom. Pesnica v Zamušanih, Voglajna v Celju in Ščavnica v Pristavi dosegle največje srednje mesečne pretoke v juliju od leta 1981 naprej. Ledava v Čentibi je dosegla 2., Savinja v Laškem pa 4. največji srednji 51 Agencija Republike Slovenije za okolje julijski pretok v istem obdobju. Po drugi strani pa je Kolpa v Petrini dosegla 5., v Sodevcih pa 3. najmanjši srednji julijski pretok od leta 1981. Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek julija 2023 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in July 2023 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v juliju 2023 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Na grafikonih na sliki 3 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v juliju 2023 in v primerjalnem obdobju. Na večini merodajnih vodomernih postaj so bili letošnji mali julijski pretoki (najmanjši srednji dnevni pretok v mesecu) nadpovprečni glede na male julijske pretoke primerjalnega obdobja. Podpovprečni so bili le na Soči, Reki in Rižani. Največja razmerja med letošnjimi in obdobnimi malimi julijskimi pretoki, okoli 1,5 pa so dosegle Dravinja, Savinji in Sora. Pri tem je bil letošnji mali julijski pretok na Sori tretji največji od leta 1981 naprej. Pri visokih konicah so bile nadpovprečne vrednosti glede na primerjalno obdobje dosežene na Dravinji, Savinji, Idrijci, Sori, Ljubljanici ter Savi v srednjem in spodnjem toku. Izrazito podpovprečne konice pa so bile na rekah v južni polovici Slovenije: na Vipavi, Rižani, Kolpi in Krki. Pri tem je bila letošnja julijska konica na Savinji v Laškem 4. največja, na Dravinji in Sori pa 5. največja od leta 1981 naprej. Razmerja med srednjimi mesečnimi pretoki so opisana že v uvodnem delu besedila. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v juliju 2023 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in July 2023 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Julij/July 2023 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Mura Gornja Radgona 12. 7. 121 179 401 25. 7. Drava Črneče 2. 7. 239 364 711 26. 7. Dravinja Makole 12. 7. 2,38 9,83 70,2 26. 7. Sava Radovljica 2. 7. 26,5 49,5 151 26. 7. Sava Litija 12. 7. 73,9 159 641 26. 7. Sava Čatež 18. 7. 99,4 274 1098 26. 7. Sora Suha 11. 7. 6,77 19,1 131 25. 7. Sotla Rakovec 19. 7. 1,69 7,86 33,7 26. 7. Kolpa Metlika 18. 7. 15,5 20,4 35,0 27. 7. Ljubljanica Moste 11. 7. 11,2 31,5 150 25. 7. Savinja Laško 12. 7. 15,4 67,7 485 25. 7. Krka Podbočje 13. 7. 15,0 27,1 53,9 27. 7. Soča Kobarid 1. 7. 16,8 25,7 110 25. 7. Soča Solkan 2. 7. 21,9 64,4 332 25. 7. Idrijca Hotešk 11. 7. 5,88 17,2 208 13. 7. Vipava Miren 18. 7. 2,60 4,74 18,0 26. 7. Reka Cerkvenikov mlin 18. 7. 0,583 1,36 11,3 23. 7. Rižana Kubed 29. 7. 0,151 0,208 1,07 30. 7. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values Dan/ Day Dan/ Day n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Julij/July 1991–2020 Qnp Qs m3/s m3/s 60,9 73,1 114 183 187 382 128 214 216 309 432 513 0,674 0,866 1,44 3,84 2,47 10,8 8,35 19,6 21,1 36,3 41,2 72,8 32,4 46,7 61,8 99,6 97,0 198 50,8 65,8 92,9 165 148 359 2,49 3,50 4,60 10,0 7,78 24,2 0,395 0,482 1,30 3,90 3,19 13,0 6,69 9,32 11,1 22,6 17,8 89,8 5,38 8,47 10,9 22,6 19,0 60,9 4,26 6,41 10,6 25,9 17,3 70,0 5,36 7,94 12,2 24,6 20,2 78,7 8,49 11,7 15,2 26,9 30,1 52,9 14,4 24,1 26,6 57,7 50,1 122 4,20 5,04 5,67 11,0 8,29 26,3 1,36 2,03 2,42 6,21 4,97 17,5 0,252 0,494 0,924 1,70 1,44 4,27 0,070 0,114 0,190 0,724 0,715 3,78 Qvk m3/s 131 431 1121 340 620 1529 2,29 28,4 97,5 46,4 119 313 84,5 308 1067 144 526 2117 13,6 73,3 250 0,695 26,3 170 16,1 112 630 16,7 87,2 232 18,5 170 841 12,4 73,6 275 17,9 103 336 69,6 285 1075 5,81 96,5 379 4,02 40,5 178 1,65 12,6 58,5 0,253 5,18 25,0 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v juliju 2023 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 3. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in July 2023 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio V začetku julija so imele reke v večje delu Slovenije srednjo vodnatost, v zahodnem in južnem delu pa malo. Soča in Sava v zgornjem toku sta te dni imeli najmanj vode v tem mesecu. Četrtega julija so reke narasle in v večjem delu države prehodno dosegle velike pretoke. Pretoki rek na jugozahodu so še ostali mali. V naslednjih dneh se je vodnatost rek počasi zmanjševala. V sredini meseca se ponovno narasle reke v severnem delu države, povečal se je tudi pretok Ljubljanice. Ob tem so najbolj narasle reke predalpskega sveta. Manjše reke v Pomurju in Podravju, pritoki reke 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Save v zgornjem in srednjem toku in reka Idrijca s pritoki so hitro narasli do velikih pretokov. Pri tem je v porečju Cerknice prišlo do silovitega hudourniškega odtoka vode, v porečju Dravinje pa do manjših razlivanj na izpostavljenih mestih (slika 4). Slika 4. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na vodomernih postajah v času poplavnega dogodka 13. julija 2023. Figure 4. Exceeded high water values of discharges or water levels at gauging stations during the flood event on July 13, 2023. V času hudourniškega poplavnega dogodka 13. julija 2023 so bile visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev presežene na štirih vodomernih postajah. Na vodomerni postaji Cerknica Cerkno je bila presežena tretja visokovodna vrednost, pri kateri pride do poplav večjega obsega. Nevihtni sistem je v porečju Cerknice vztrajal nekaj ur in povzročil izjemno hitro naraščanje Cerknice: v približno 15 minutah od 1. do 3. visokovodne vrednosti vodostaja. Pri tem je Cerknica dosegla največji pretok v obdobju izvajanja meritev, 104 m3/s. Prva visokovodna vrednost, pri kateri nastopijo manjša razlivanja ob vodotokih, je bila presežena še na Dravinji v Zrečah in Ločah ter na Oplotnici v Perovcu. Ob visokovodnem dogodku 13. julija 2023 je bila izrazito povečana tudi motnost Sore in Dravinje. Na obeh vodomernih postajah je bilo v 24 urah zabeleženih vsaj pet prehodnih porastov motnosti vode nad srednjo obdobno vrednostjo (sMvs). Vrh pretoka Sore v Suhi je sovpadal z drugim izrazitim porastom motnosti pri okoli 1600 NTU (Nephelometric Turbidity Units), največja motnost, 1880 NTU, pa je bila dosežena 14. julija ob 0.50 ob zadnjem prehodnem porastu (slika 5, levo). Po še ne dokončno preverjenih podatkih za leto 2022 in 2023 je ta vrednost obenem največja izmerjena motnost Sore v Suhi od začetka izvajanja meritev leta 2016 in je s tem presegla največjo izmerjeno motnost vode (vMvvk) v obdobju merjenj. Izraziti porasti motnosti Dravinje v Makolah ne sovpadajo z vrhom površinskega odtoka, temveč bolj z največjimi spremembami v porečju ob njegovem naraščanju. Vrhovi treh izrazitih porastov motnosti so si po velikosti podobni – največji je bil prvi, 13. julija ob 20.10, ki je dosegel 1087 NTU. Po še ne dokončno preverjenih podatkih za leto 2022 in 2023 je ta vrednost hkrati največja izmerjena motnost Dravinje v Makolah od začetka izvajanja meritev leta 2018 (slika 5, desno). Vodnatost rek v južni Sloveniji se je še naprej zmanjševala, reke v porečju Vipave, Krke, Kolpe in Sava v spodnjem toku so upadle do najmanjših pretokov v tem mesecu. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Suha Sora Makole Dravinja 150 1600 120 1200 90 30 pretok [m3/s] 60 1000 50 800 40 600 30 400 20 200 10 0 0 13.07. 00:00 15.07. 00:00 14.07. 18:00 14.07. 12:00 14.07. 06:00 14.07. 00:00 13.07. 18:00 13.07. 12:00 13.07. 06:00 0 13.07. 00:00 0 pretok 15.07. 00:00 400 vMvvk (2018-2021) 14.07. 18:00 60 sMvs (2018-2021) 14.07. 12:00 800 motnost 1200 14.07. 06:00 pretok 14.07. 00:00 vMvvk (2016-2021) 13.07. 18:00 sMvs (2016-2021) 2000 motnost vode [NTU] 13.07. 12:00 motnost pretok [m3/s] 13.07. 06:00 motnost vode [NTU] Slika 5. Povečana motnost Sore in Dravinje med 13. in 14. julijem 2023. Figure 5. Increased turbidity of Sora and Dravinja between 13. and 14. July, 2023. V zadnji dekadi julija so reke po državi ponovno izrazito narasle. Že med 17. in 20. julijem so ob prehodu nevihtnih sistemov preko Slovenije narasli hudourniki in manjše reke na Koroškem in jugovzhodnih obronkih Pohorja ter v Slovenskih goricah. Ob nevihtah v naslednjih dneh so ponovno narasle in se razlivale reke v severovzhodnem delu. Poplavljali so naslednje Martjanski potok, Meža, Suhodolnica, Dravinja, Hudinja in Gradaščica, razlivale pa so se še Kučnica, Ledava, Oplotnica, Pesnica, Nevljica, Savinja, Paka in Ložnica. Po prehodnem upadanju so v noči na 26. julij še vedno veliki pretoki rek ponovno narasli, vendar počasneje. Prišlo je do ponovnih razlivanj Meže, Dravinje, Pesnice in Ložnice. 26. julija čez dan so se hidrološke razmere umirjale, Pesnica in Dravinja pa sta se še razlivali v manjšem obsegu (slika 6). Slika 6. Prikaz preseženih visokovodnih vrednosti pretokov ali vodostajev na vodomernih postajah v času med 20. in 26. julijem 2023. Figure 6. Exceeded high water values of discharges or water levels at gauging stations during the flood event between 20. and 26. July, 2023. Poročili o visokih vodah in poplavah v juliju 2023 sta objavljeni med analizami izrednih hidroloških dogodkov na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/. Tudi drugje po državi so reke narasle in dosegle največje pretoke v tem mesecu. Najkasneje je narasla Rižana. Njena vodnatost se je od prehodnega porasta v prvih dneh julija večino časa zmanjševala do 29. julija. Ob hitrem naraščanju je 30. julij dosegla največji pretok v tem mesecu. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Na slikah 7 in 8 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v juliju. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. Slika 7. Urni pretoki v juliju 2023 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 7. Hourly discharges in July 2023 at the selected gauging stations in Pomurje, Podravje and Posavje 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Urni pretoki v juliju 2023 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 8. Hourly discharges in July 2023 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations Slika 9. Sotočje Cerknice in Zapoške v Cerknem po visokovodnem dogodku Figure 9. The confluence of Cerknica and Zapoška Rivers in Cerkno after the flood event SUMMARY In July, almost half more water flowed through Slovenian rivers than in the average July of the comparison period 1991–2020. After repeated storms, the water level increased the most in the Drava, Mura and Savinja basins, where individual rivers were 3 to 4 times more water-abundant than usual. About half as much water as usual flowed along the Sava and rivers in central Slovenia, while the water level of the Soča was normal for July, but the water level of the rivers in Vipava basin, in Slovenian Istria and in the Kolpa basin was below average. Despite the low water level indicator, the mid-July discharge of Rižana near Kubed was approximately twice as large as last year. The mean monthly discharge of most rivers were above the 50th percentile of the average July discharge in most of the country. The least water-abundant rivers among the selected water gauging stations were the Rižana river at Kubed and Kolpa river at Petrinje, with a mean monthly discharge between 5 and 25 th percentile. Mean monthly discharge of rivers in Soča and Mura basin was between 50 and 75th percentile, and of the Sava river between 75 and 95th percentile. 58 TEMPERATURE REK IN JEZER V JULIJU 2023 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2023 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v juliju 2023 v povprečju 0,5 °C višja od srednje julijske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,2 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje, prav tako tudi Blejsko jezero. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem juliju 4,7 °C (preglednica 1). T Po manjši ohladitvi v prvih dneh julija se je večina rek do začetka druge tretjine meseca počasi segrevala, ko je, 11. julija mnogo rek je doseglo najvišje temperature. Sledila je krajša ohladitev in ponovno segrevanje. V dneh od 16. do 18. julija je največ rek doseglo najvišje temperature v letošnjem juliju. Ob koncu druge tretjine julija so se reke začele ohlajati in večina rek je 27. ali 28. julija doseglo najnižje mesečne temperature, a do konca meseca so se reke spet malo segrele. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v juliju 2023 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average July 2023 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero JULIJ 2023 19,1 22,1 19,1 16,2 19,9 21,3 14,4 16,4 21,6 17,1 10,4 23,8 17,4 11,0 18,6 14,2 19,3 21,6 11,0 15,6 22,6 19,0 15,9 14,0 20,0 23,7 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 17,7 20,5 19,1 16,9 21,3 18,8 13,6 16,1 21,7 16,4 10,5 22,4 16,8 11,7 19,2 15,9 19,4 20,8 10,1 15,5 20,0 18,1 14,5 13,4 18,8 22,5 1,4 1,6 0,0 −0,7 −1,4 2,5 0,8 0,3 −0,1 0,7 −0,1 1,4 0,6 −0,7 −0,6 −1,7 −0,1 0,8 0,9 0,1 2,6 0,9 1,4 0,6 1,2 1,2 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years Srednja dnevna temperatura Blejskega jezera je bila v prvem tednu julija precej ustaljena. Sledilo je nekaj dnevno počasno segrevanje jezera, kratka ohladitev in ponovno segrevanje, do najvišje temperature 17. julija. Po 18. juliju so se srednje dnevne temperature počasi zniževale, do 28. julija, nato pa so se do konca meseca še malo dvignile. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 20 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij julij Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 20 15 10 20 15 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Sava Radovljica Sava Šentjakob julij Sava Čatež Sora Suha Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 25 30 25 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Dravinja Videm 10 5 20 15 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij julij Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje Dreta Kraše Paka Rečica 30 25 25 Temperatura (°C) 20 Temperatura (°C) Pesnica Zamušani 15 10 20 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij julij Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 60 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Temperatura (°C) 25 20 15 10 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juliju 2023, v C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in July 2023 in C Bohinjsko jezero se je po manjši ohladitvi v prvem tednu julija segrevalo do 11. julija, nato se je srednja dnevna temperatura v treh dneh znižala za dobre tri stopinje Celzija. V naslednjih dneh se je jezero spet počasi segrevalo, po 24. juliju pa znova hitro ohladilo ter 28. julija doseglo najnižjo julijsko temperaturo. Razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo Bohinjskega jezera je bila v juliju 5,7 °C, Blejskega jezera pa 3,3 °C. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juliju 2023, v C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in July 2023 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in July 2023 was 4.7 C, The average observed river’s temperature was 0.5 C higher as a long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of the Bohinj Lake and Bled Lake was 1.2 C higher as a long-term average. 61 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JULIJU 2023 Sea dynamics and temperature in July 2023 Špela Colja ulijske temperature morja so bile letos nadpovprečne, srednja mesečna temperatura na mareografski postaji Koper je bila 26,6 °C, kar je tretja najvišja srednja julijska temperatura v primerjavi z obdobjem 1991–2020. Letošnja najnižja izmerjena temperatura, 23,1 °C, je bila za kar 0,5 °C višja od najvišje minimalne temperature glede na primerjalno obdobje. 18. julija smo v popoldanskih urah zabeležili temperaturo morja čez 30 °C. Srednja mesečna višina morja na mareografski postaji Koper je bila 228 cm, visokovodne vrednosti 300 cm morje ni preseglo. Nekoliko močnejši vetrovi so pihali zlasti v drugi polovici julija. V Kopru so bili 19. julija izmerjeni močni sunki vetra s hitrostjo nad 30 m/s. J Višina morja Julija je bila na mareografski postaji Koper srednja mesečna višina morja 228 cm, kar je tretja najvišja julijska srednja mesečna višina v primerjavi z obdobjem 1991–2020. Tudi najnižja (155 cm) in najvišja (291 cm) izmerjena višina sta bili nadpovprečni za julij. Najnižja izmerjena višina je bila druga najvišja v primerjavi s primerjalnim obdobjem (preglednica 1). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja julija 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in July 2023 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Julij 2023 Julij 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 19. 7., 21.50 5. 7., 4.50 228 291 155 212 273 120 221 286 141 232 308 156 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month Gladina morja se v Kopru julija ni dvignila nad visokovodno višino 300 cm. Med 2. in 4. julijem, se kljub pričakovani astronomski višini, ob oseki morje ni spustilo pod 160 cm, prav tako zadnji dan meseca, saj je bila zaradi nižjega zračnega tlaka v teh dneh rezidualna višina morja pozitivnih vrednosti. Od 5. do 7. julija, ko se je tlak zvišal, pa je se je višina ob dopoldanski izraziti astronomski oseki znižala pod 160 cm. Največji dnevni hod je bil izmerjen 19. julija, in sicer 127 cm, ob sovpadanju izrazitega astronomskega dnevnega hoda ter močnega vetra. Najmanjša dnevna razlika med višino morja ob plimi in oseki (64 cm) je bila zabeležena 12. julija (slika 1). 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Jadransko morje Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) višina morja Hrez [ cm ] rezidualna višina (Hrez) 300 80 280 260 40 240 220 0 200 180 -40 160 140 1 .7. 2 .7. 3 .7. 4 .7. 5 .7. 6 .7. 7 .7. 8 .7. 9 .7. 10 .7. 11 .7. 12 .7. 13 .7. 14 .7. 15 .7. 16 .7. -80 17 .7. 300 80 280 260 40 240 220 0 200 180 -40 160 140 16. 7. -80 17. 7. 18. 7. 19. 7. 20. 7. 21. 7. 22. 7. 23. 7. 24. 7. 25. 7. 26. 7. 27. 7. 28. 7. 29. 7. 30. 7. 31. 7. 1. 8. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) julija 2023 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in July 2023 Valovanje morja Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja (mediana) perioda valovanja [s] 4 4 3 3 2 2 1 ↙ ↙ ↙ → ↙↑ → ← ←← ↘ ←←→ → ↘ ←← ↗↗↗→↗↗→↗↗↗↖↑ ↗↗↗↗ ↑→↗↑→↗↗↗↗↗↑→↗↗↗↖↗↗↗ ↗↗↗↗↑→↑ ↑ ↑ ↑↑→ ↗→↗→ →↗↑ ↗↗↖↑↗↗→→↗↖↗→→↑↗↗↗↗↗↑→→ →↗ ↗→↖ ↗↗↗→↑ ↑↗↗↗↑↗→↑→↗↑→ ↖↖↑↗↗↗↑↗ 0 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [m/s] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 hitrost vetra (mediana) 1 sunki vetra (maksimum) 30 25 20 15 ↙ ↙↙ ↙ ↙ ← ↙ ↙ ↘ ↙↙ → ↑ ↗ ↘→ ↑ ← ↙ ↗ ↗ ← → ↗ ↙→ ↗ ← ↗↑ ↙↙ ↖ ↖ ↙ ↙ → →↑ ↗ →↗ → ↑ ↗ ←↗ ← ↑ ↘ ↗ ↗ ↖ ← ↘ ↗ ↘ ↗ ← ↗ ↖ ↙ ↑↖ ← ↙ ↑ ↑↖ ↖↙ ↑← ↙↖↙ ↑ ↗ ↑ ↑↘ ↑↖→→↖↑→ ↑↖ 5 ↖↑↗ ↗↑↘ ↗ ↖↑ ↖ ← ↑ ↑↗ ↑↖↗ ←↑→ ↑↑↖ ← ← ↗↗→ ↖↑ ↑ ↖ ← ← 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu (6-urni intervali) julija 2023. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Vida near Piran (6- hourly intervals) in July 2023. The arrows present the wave and the wind direction 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Julija je bila srednja mesečna višina valov 0,21 m. Najvišji val (1,70 cm) je bil v Piranskem zalivu na oceanografski boji Vida izmerjen 19. julija. Močnejši vetrovi so bili pogostejši v drugi polovici julija. 19. in 21. julija so na boji Vida dosegli hitrost čez 25 m/s, najmočnejši sunki (do 28,5 m/s) so bili izmerjeni 19. julija. 25. julija je pihal jugo s sunki nad 15 m/s, 26. pa je zapihala zmerna burja s sunki nad 15m/s, ki je povzročila valovanje morja nad 1 m (slika 2). Temperatura morja Julija je bila temperatura morja nadpovprečna. Na mareografski postaji Koper smo zabeležili srednjo mesečno temperaturo 26,6 °C. V dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 je bila srednja julijska temperatura višja le še leta 2003 in 2015, ko je imelo morje povprečno 27 °C. V primerjalnem obdobju je bila najnižja izmerjena temperatura morja vsa leta pod 23 °C, julija letos pa se morje ni ohladilo pod 23,1 °C. Najvišja izmerjena julijska temperatura je bila četrta najvišja glede na primerjalno obdobje, in sicer je bila 30,1 °C (preglednica 2). Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja julija 2023 in značilne julijske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in July 2023 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Julij 2023 Julij 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas C C C C Tnk Ts Tvk 8. 7., 0.00 — 18. 7., 16.10 23,1 26,6 30,1 16,5 21,9 24,6 20,2 24,8 28,4 22,6 27,0 31,1 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Morje se je v prvih dveh tretjinah julija postopoma segrevalo, z dvema izrazitima ohladitvama 6.–8. in 14.–15. julija. Od 1. do 19. julija se je srednja dnevna temperatura dvignila za 5,2 °C. V zadnji tretjini je bila temperatura nekoliko bolj ustaljena, gibala se je med približno 25,5 in 27,5 °C. Na oceanografski boji Vida je bila najnižja temperatura morja, 23,7 °C, izmerjena 1. julija. Do 18. julija se je zvišala na 29,1 °C, nato pa se je morje začelo počasi ohlajati in se zadnje štiri dni julija ustalilo pri temperaturi okoli 26,2 °C, kar je enako srednji julijski temperaturi morja na boji Vida (slika 3). 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 31 29 27 25 23 21 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 31 29 27 25 23 21 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 3. Temperatura morja (6-urni intervali) julija 2023 v Kopru (zgoraj) in Piranskem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea temperature (6-hourly intervals) in July 2023 at Koper (above) and Piran bay (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Julij se je začel z nizkim zračnim tlakom, zaradi katerega je bila višina morja nekoliko višja od pričakovane astronomske. 4. julija se je nad Slovenijo pomaknilo območje visokega zračnega pritiska in odklon višine morja od pričakovane astronomske je bil takrat negativen. V zadnji tretjini julija se je zaradi prehoda ciklona zračni tlak znižal, in bil večino dni okoli ali pa nižji od 1013 mbar. 25.–26. julija se je tlak znižal pod 1003 mbar, kar je povzročilo izrazit dvig gladine nad pričakovano astronomsko višino, in sicer je največja rezidualna višina znašala 47 cm. V obdobjih nižjega zračnega tlaka so pihali tudi močnejši vetrovi, ki so povzročili višje valovanje morja. V Kopru 19. julija izmerili sunke tudi čez 30 m/s (slika 4). Julija je bila temperatura morja večinoma višja od temperature zraka. V prvih dveh tretjinah julija se je temperatura morja zviševala tako kot temperatura zraka ob močnejšem sončnem sevanju, z dvema krajšima obdobjema (4.–6. in 12.–14. julija) ohladitve zaradi vetrov, ki so premešali plasti morske vode. V zadnji tretjini meseca, ko so bili vetrovi močnejši in je bila temperatura zraka večinoma pod 26 °C, se je morje počasi ohladilo na okoli 26 °C. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Mareografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 50 1033 25 1023 0 1013 -25 1003 -50 993 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 hitrost vetra (mediana) sunki vetra (mediana) 35 30 25 20 15 10 5 ↗ ↗ → ↑ ↗ ↘ →↗ → →↗ ↑ → → → → → → → → → → → ↗ → → → ← ↙ ↙↖ ←←→ ←←→ ↗←← ←←↗ ←←↙↖←←↙↓←←→ ←←→ ←←→ ←←→ ↑↖ →← ↙←↙ ←←→ ←←→ ←←→ ←←↖ ←→→↗←↗ ←←←↖←←→ ←←↗ ←←↑→↖←↖→←↙ ↓ ←←→ ←←→ ←←← ←← ←←← ← 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m2 ] 32 400 30 320 28 26 240 24 160 22 20 80 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Rezidualna višina morja in zračni tlak (zgoraj) ter hitrost vetra (na sredini) na mareografski postaji Koper (6-urni intervali) julija 2023. Smer vetra je prikazana s puščicami. Spodaj: srednje dnevne vrednosti temperature morja in zraka ter globalnega sončnega sevanja na mareografski postaji Koper ter srednje dnevne temperature morja na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in July 2023. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in Piran Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Avgusta bodo največje razlike med astronomskimi višinami oseke in plime med 1. in 2. septembrom, ko bo astronomska višina morja ob oseki tudi za več kot 60 cm manj od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper, med 13. in 17. septembrom ter med 28. in 30. septembrom, ko bo astronomska plima najvišja (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2023 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Prognozirano astronomsko plimovanje morja septembra 2023 na mareografski postaji Koper Figure 4. Tidal predictions for September 2023 at the Koper mareographic station SUMMARY July sea temperatures were above average this year, with a mean monthly temperature of 26.6 C at the Koper mareographic station, which is the third highest mean July temperature in the 1991–2020 period. This year's lowest recorded temperature of 23.1 C was 0.5 C above the highest minimum temperature for the comparison period. Temperature of over 30 C was recorded on July 18 in the afternoon hours. The mean monthly sea level at the Koper mareographic station was 228 cm, while the high-water mark of 300 cm was not exceeded. There were stronger winds in the second half of July. On July 19, wind gusts of over 30 m/s were measured in Koper. 67 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JULIJU 2023 Groundwater quantity in July 2023 Urška Pavlič aradi nadpovprečne julijske namočenosti države smo v tem mesecu spremljali še nekoliko višje gladine podzemne vode kot v mesecu pred tem. Nadpovprečne gladine podzemne vode so prevladovale v medzrnskih vodonosnikih Podravja in Krške kotline ter v večjem delu Pomurja in Savinjske kotline. V vodonosnikih Ljubljanske kotline, Čateškega polja, Braslovškega in Vrtojbenskega polja smo julija spremljali običajne vodne razmere za ta letni čas, na območju vodonosnika Vipave in Ajdovščine pa so bile povprečne mesečne gladine podzemne vode julija nižje kot je značilno za ta mesec. Tudi kraški vodonosniki so izkazovali ugodne razmere količin podzemne vode. Zaradi nadpovprečne infiltracije padavin so se obnavljali predvsem vodonosniki Dolenjskega Krasa in deli Alpskega Krasa, manj pa jugozahod države - območje Obalne in Goriške regije. Temperatura vode na območju izvirov se je na večini merilnih postaj postopoma zviševala. Z Slika 1. Zajet izvir v Čemšeniku, 2. julij 2023 (Foto: U. Pavlič) Figure 1. Captured spring in Čemšenik on 2 July 2023 (Photo: U. Pavlič) Višina padavin na državni ravni je bila julija velika, krajevno pa so bile količine napajanja vodonosnikov z infiltracijo padavin različno porazdeljene. Tako so bili na eni strani vodonosniki na območju skrajnega severozahoda in dela Primorske običajno namočeni za mesec julij, na drugi strani pa je na posameznih mestih na območju Savinjske in Ljubljanske kotline padla preko dvakratna količina običajnih julijskih vrednosti. Padavine so se pojavljale tekom celega meseca, suhih dni je bilo malo. Večinoma so se padavine pojavljale v obliki intenzivnih poletnih ploh in neviht, ki so bile lokalnega značaja. Zaradi dobre namočenosti tal je znaten del padavin v tem času med drugim odtekal tudi v vodonosnike. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pogled na medzrnski vodonosnik v okolici Preddvora iz sv. Lovrenca pri Bašlju (Foto: U. Pavlič) Figure 2. The view on intergranular aquifer around Preddvor from St. Lovrenc near Bašelj (Photo: U. Pavlič) Vodnatost večine kraških izvirov po državi je bila julija velika. Vodostaji na reprezentativnih merilnih postajah so se gibali blizu dolgoletnih povprečnih vrednosti, v času padavin pa so se ti prehodno bolj ali manj izrazito dvignili nad povprečno vrednost (slika 3). Večjo izjemo je predstavljalo območje Krasa, kjer smo zaradi neenakomerne prostorske porazdelitve padavin beležili nekoliko podpovprečne količine podzemne vode. Specifična električna prevodnost vode (SEP) se je na večini merilnih postaj julija postopoma zviševala, trend zviševanja vrednosti so mestoma ob koncu meseca prekinili novi dotoki vode v vodonosnike. Tako so se vrednosti SEP ob koncu julija na merilni postaji Studene znižale, na merilni postaji Bilpe pa nekoliko zvišale. Drugačen značaj nihanja vrednosti SEP je izkazovalo območje Krasa, kjer smo tekom meseca zaradi dotokov sveže vode iz reke Soče beležili postopno zniževanje vrednosti. Temperatura vode na območju kraških izvirov se je v večjem delu države postopoma zviševala, k čemur mestoma deloma prispevala oddaljenost merilne postaje od neposredne lokacije izvira, ki omogoča dodatno segrevanje vode zaradi višjih temperatur zraka. Na območju medzrnskih vodonosnikov je bilo količinsko stanje julija ugodno (slika 6). Večina vodonosnikov v vzhodni polovici države je, podobno kot v mesecu juniju, vsebovala nadpovprečno količino vode. Običajno visoke vodne gladine smo v tem delu države spremljali v osrednjem delu vodonosnika Dolinsko Ravensko, na jugozahodu Murskega polja ter na območju Braslovškega in Čateškega polja. V osrednjem in zahodnem delu države so prevladovale običajne julijske vodne razmere, v plitvem vodonosniku Vipave in Ajdovščine pa se povprečna mesečna gladina podzemne vode ni dvignila do normalnih vodnih količin. Na večini merilnih postaj smo do sredine zadnje dekade julija spremljali postopen trend zniževanja sicer visokih vodnih gladin, ki se je v zadnjih dneh meseca obrnil v smer povečevanja količin podzemne vode (slika 5). V primerjavi z istim mesecem referenčnega obdobja smo na večni merilnih mest julija letos spremljali visoke gladine podzemne vode. Izjema so bili deli vodonosnikov prodnega zasipa Kamniške Bistrice, območje Vipave in Ajdovščine ter Vrtojbensko polje, kjer smo julija beležili nekoliko nižje povprečne mesečne gladine kot je značilno za ta mesec. SUMMARY Normal and high groundwater quantitative status prevailed in most alluvial as well as in karstic aquifers in July due to favorable weather conditions in current and previous months. The exception was western part of the country (Vipava-Ajdovščina valley and Vrtojbensko polje alluvial aquifers and Kras karstic 69 Agencija Republike Slovenije za okolje region), where lower groundwater levels than normal were observed due to uneven spatial distribution of precipitation. Groundwater levels were stable or gradually decreasing until the last decade of the month, while increase of groundwater levels at the end of July predominated. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi: http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede mesečnih gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020; julij 2023 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in monthly percentile values (P) of reference period 1991–2020; July 2022 73 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JULIJU 2023 Air pollution in July 2023 Tanja Koleša nesnaženost zunanjega zraka je bila večino meseca julija nizka. Mesec julij je bil nadpovprečno namočen, kar je ugodno vplivalo na kakovost zraka. Najdaljše obdobje brez padavin je bilo med 7. in 11. julijem. V teh dneh so temperature presegle 30 °C in so nastali ugodni pogoji za nastanek ozona. V Novi Gorici in na Otlici je prišlo tudi do preseganja opozorilne urne vrednosti 180 µg/m3. O Ravni delcev PM10 so bile ves julij nizke in na nobenem merilnem mestu ni prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca julija še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila julija na vseh merilnih mestih pod dovoljeno letno mejno vrednostjo. Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile v juliju nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V juliju so bile ravni delcev PM10 in PM2,5 nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Od začetka leta in do konca julija je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu ob Cankarjevi cesti v Murski Soboti (17). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Zaradi pogostih padavin, so bile ravni ozona julija nižje od pričakovanih. Obdobje toplega in sončnega vremena brez izdatnih padavin je na območju celotne Slovenije trajalo od 7.7. do 11.7.23. in v tem obdobju so narasle tudi ravni ozona. Na merilnih mestih Nova Gorica in Otlica v Trnovskem gozdu (nadmorska višina 950 m) je vrednost ozona 11.7.2023, prvič ob 15. uri, presegla opozorilno vrednost 180 μg/m3. Presežena urna opozorilna vrednost je bila ta dan v Novi Gorici zabeležena trikrat, na Otlici pa enkrat. Ugodni pogoji za nastanek ozona so se začeli že pet dni prej (od dne 7.7. do 11.7. je namreč temperatura v Novi Gorici presegla 30 °C, v dnevih 9.7., 10.7 in 11.7. pa je temperatura presegal celo 35 °C). 11.7., ko je bila presežena opozorilna vrednost ozona, je bilo po celi Sloveniji ves dan sončno, jasno in zelo vroče. Maksimalna temperatura v Novi Gorici je na ta dan znašala 36 °C. Poleg zelo ugodnih vremenskih pogojih za tvorbo ozona (vročina in sonce) pa je razlog za preseganje tudi ugodna smer zračnega toka. Analiza modelskih podatkov je namreč pokazala, da je v zahodni Sloveniji zračna masa prihajala iz Padske nižine, kjer so bile marsikje (npr. okolica Benetk) prav tako presežene opozorilne vrednosti ozona. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 za ozon je bila julija presežena na večini merilnih mestih. Največ 18 krat v Kopru. Najvišja 8-urna vrednost je na Otlici znašala kar 172 µg/m3. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (87 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (29 µg/m3) sta bili izmerjeni na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 55 µg/m3 je bila izmerjena v Šoštanju, ki je pod vplivom Termoelektrarne Šoštanj. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v juliju na edinem merilnem mestu, kjer potejako meritve ( Ljubljana Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v juliju na štirih merilnih mestih, kjer so potekale meritve, bistveno nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven benzena je bila julija izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center, in je znašala 0,7 µg/m3. V Medvodah zaradi okvare merilnika ni podatkov. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juliju 2023 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in July 2023 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj IB Rečica IB Gregorčičeva Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrova Tezno Miklavž na Dravskem polju* Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr >MV ∑od 1.jan. 10 7 1 0 12 5 10 13 9 1 0 17 4 11 13 0 6 2 4 4 0 4 0 15 3 0 0 0 0 5 4 UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI IB SB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB % pod 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 94 100 97 100 99 99 100 94 100 Cp 15 12 14 15 16 13 16 14 14 18 13 14 14 14 16 13 14 14 19 12 11 14 15 18 9 11 8 11 8 25 14 Cmax 24 22 27 33 30 25 27 26 25 30 22 27 29 24 27 22 27 24 28 22 21 25 24 33 18 21 15 21 17 46 25 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UT — — — — 7 SB RB RB RB 100 100 100 100 15 12 12 12 27 22 22 24 0 0 0 0 14 0 6 9 * Meritve na merilnem mestu Miklavž na Dravskem polju so potekale do 1. 5. 2023. Število preseganj mejne dnevne vrednosti je podano za prve štiri mesece leta. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juliju 2023 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in July 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ OMS Ljubljana EIS TEŠ Postaja/Station Podr. % pod Cp Cmax 24 ur UB UT SI RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UB UB UB UT UT SB SB SI SB 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 99 99 100 7 7 8 10 9 8 10 9 8 7 9 9 8 7 8 8 7 8 10 6 5 6 4 15 17 13 17 16 20 19 18 16 16 16 19 19 14 15 17 18 18 17 13 11 11 10 CE bolnica CE Ljubljanska IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Trbovlje Zagorje LJ Center Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juliju 2023 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in July 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT UB RB UT RI UB SB RB RB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 100 99 100 100 100 100 95 100 100 94 100 94 99 100 97 95 93 95 67 61 100 103 70 70 65 76 63 102 56 87 68 59 77 69 83 60 152 142 172 156 169 130 126 182 126 189 140 154 142 140 145 160 130 117 0 0 0 0 0 0 0 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 133 130 159 148 160 119 123 169 117 172 114 142 120 123 118 150 116 112 3 2 18 10 7 0 1 9 0 13 0 4 0 1 0 4 0 0 77 AOT40 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. 10 7 36 33 15 7 9 31 4 37 6 12 7 8 5 11 3 8 13667 16696 32011 26016 18885 15849 17217 24663 15317 29582 11187 16930 14927 13160 14720 17639 11697 11933 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juliju 2023 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in July 2023 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UT UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 99 100 100 95 100 100 100 100 99 96 99 99 100 100 99 95 11 10 9 18 17 3 5 12 4 11 29 6 3 2 6 2 9 8 9 40 61 39 50 52 18 23 63 34 42 87 46 23 13 23 10 31 31 36 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 12 14 29 27 9 6 16 4 18 42 8 5 4 8 3 12 12 12 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juliju 2023 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in July 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje Iskrba OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna post. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 94 100 99 100 95 98 98 100 90 98 100 100 100 99 2 1 1 2 4 4 2 5 5 5 4 3 6 4 1 4 4 3 6 3 55 8 16 14 10 8 11 12 18 5 10 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >AV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours Cmax 2 2 3 3 9 6 5 7 7 7 9 5 9 4 4 5 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v juliju 2023 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in July 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 99 0,2 0,2 0 78 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juliju 2023 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in July 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode* Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 89 92 92 100 — 0,2 0,2 0,4 0,7 — 0,2 0,5 1,3 2,1 — 0,1 0,1 0,4 0,0 — 0,2 0,1 1,1 0,5 — 0,1 0,2 0,4 — — *Okvara merilnika Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v juliju 2023 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2023 Figure 1. Mean PM10 pollution level in July 2023 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2023 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v juliju 2023 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in July 2023 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v juliju 2023 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in July 2023 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juliju 2023 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2023. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in July 2023 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2023. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juliju 2023 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in July 2023 with the number of 1-hr limit value exceedences 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juliju 2023 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in July 2023 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 5 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 82 40 (MV) 20 (MV) Agencija Republike Slovenije za okolje 1 2 5 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in July was on the level of June. This is typical summer relatively low level of pollution except Ozone. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. In the first seven months the yearly allowed number of exceedances was not exceeded at any measuring site. Ozone in July exceeded the target 8-hour value at almost all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded 4-times: Nova Gorica (3) and Otlica (1). The highest one hour concentration of ozone was measured in Otlica (189 µg/m3). NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentration of nitrogen oxides and benzene was as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 83 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JULIJU 2023 Earthquakes in Slovenia in July 2023 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2023 zapisali 168 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 43 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za 3 šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je julija 2023 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2023 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, July 2023 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2023 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, July 2023 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2023 7 1 11 12 46,03 14,56 8 1,3 Orle 2023 7 2 11 50 45,64 15,23 13 0,7 Krupa 2023 7 3 13 14 45,57 14,47 14 1,1 Snežnik 2023 7 3 19 36 46,41 14,98 14 1,0 Šentvid pri Zavodnju 2023 7 4 20 9 45,82 14,94 14 1,3 Žužemberk 2023 7 5 3 56 45,63 16,06 15 1,5 Velika Buna, Hrvaška 2023 7 5 14 43 46,00 14,95 11 1,1 Gobnik 2023 7 5 23 43 45,63 16,07 15 1,2 Velika Buna, Hrvaška 2023 7 6 22 13 45,88 15,98 9 1,3 Zagreb, Hrvaška 2023 7 7 17 54 45,89 16,05 9 1,5 Zagreb, Hrvaška 2023 7 7 19 11 45,89 16,03 7 1,6 Zagreb, Hrvaška 2023 7 8 20 3 45,91 15,51 5 III 1,0 Mrtvice 2023 7 8 20 22 45,70 14,19 11 III 1,0 Selce 2023 7 9 9 43 45,86 15,86 6 IV 0,9 Jordankal 2023 7 9 19 28 45,92 16,01 1 1,0 Zagreb, Hrvaška 2023 7 9 21 33 46,15 13,58 20 1,8 Clodig (Hlodič), Italija 2023 7 9 21 33 46,14 13,58 16 1,7 Clodig (Hlodič), Italija 2023 7 9 21 38 46,15 13,58 17 1,1 Clodig (Hlodič), Italija 2023 7 11 12 6 45,86 16,03 1 1,1 Zagreb, Hrvaška 2023 7 11 15 42 46,02 15,59 10 1,0 Osredek pri Podsredi 2023 7 12 7 12 45,27 15,47 10 III–IV* 1,7 Miloševac, Hrvaška 2023 7 12 9 2 45,60 15,13 4 III 1,2 Naklo 2023 7 13 6 19 45,49 14,34 10 1,2 Sušak 2023 7 14 16 23 45,93 15,92 9 1,5 Gornja Bistra, Hrvaška 2023 7 15 16 11 45,68 15,52 7 1,0 Pribić Crkveni, Hrvaška 2023 7 17 11 54 45,95 15,55 5 1,3 Dolenja vas pri Krškem 2023 7 17 12 4 46,24 13,49 11 1,0 Robič 2023 7 17 21 49 46,77 14,33 1 1,0 Sankt Veit an der Glan (Šentvid pri Glini), Avstrija 2023 7 18 18 21 46,53 14,91 11 1,3 Leše 2023 7 23 18 58 45,58 14,25 10 1,0 Ilirska Bistrica 2023 7 24 11 19 45,82 14,05 14 IV 2,3 Nanos 2023 7 25 17 55 46,16 14,88 9 III 0,9 Kolovrat 2023 7 25 22 55 45,69 15,62 8 1,2 Malunje, Hrvaška 2023 7 29 0 13 45,49 14,44 14 1,9 Lisac, Hrvaška (v bližini Gomanc) 85 III III III* IV III–IV* Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV Fusine In Valromana (Bela 4 27 46,50 13,63 8 III–IV* 1,8 Peč), Italija 2023 7 29 2023 7 29 9 49 46,19 14,80 12 2023 7 29 16 59 45,50 14,44 10 IV* 1,3 2023 7 29 17 34 45,50 14,45 10 V* 4,0 2023 7 29 18 2 45,50 14,44 10 1,0 2023 7 30 6 29 46,19 13,72 16 2,0 Dolje 2023 7 30 6 29 46,18 13,72 14 2,1 Volče 2023 7 30 6 31 46,19 13,71 15 1,3 Dolje 2023 7 30 7 32 45,50 14,43 10 1,0 Lisac, Hrvaška (v bližini Gomanc) 2023 7 30 8 24 46,28 13,65 9 1,2 Drežniške Ravne 2023 7 31 13 19 46,18 13,71 16 1,3 Volče 2023 7 31 23 3 45,50 14,44 10 1,1 Lisac, Hrvaška (v bližini Gomanc) 1,1 IV čutili Opomba: Preliminarne intenzitete potresov so pridobljene s samodejnim algoritmom. Veliki Jelnik Lisac, Hrvaška (v bližini Gomanc) Lisac, Hrvaška (v bližini Gomanc) Lisac, Hrvaška (v bližini Gomanc) *: največja intenziteta v Sloveniji; Julija 2023 so prebivalci Slovenije čutili 17 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Najmočneje so čutili potres, ki se je zgodil 19. julija ob 17.34 po UTC (19.34 po lokalnem času) v bližini državne meje med Hrvaško in Slovenijo, približno 2 km jugovzhodno od opuščenega gozdarskega naselja Gomance. Lokalna magnituda potresa je bila 4,0, največja preliminarno ocenjena intenziteta potresa v Sloveniji pa V EMS-98. Na ARSO smo prejeli preko 4400 izpolnjenih vprašalnikov, čutili so ga prebivalci večjega dela Slovenije (slika 2). Potres so čutili tudi na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji ter Bosni in Hercegovini. Slika 2. Preliminarno ocenjena intenziteta potresa v posameznih naseljih Figure 2. Preliminary intensity of the earthquake in individual settlements 86 SVETOVNI POTRESI V JULIJU 2023 World earthquakes in July 2023 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2023 Table 1. The world strongest earthquakes, July 2023 Datum Vir: Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 2. 7. 10.27 17,88 S 174,95 W 6,9 229 pod morskim dnom, območje Tonge 10. 7. 20.28 20,05 N 61,07 W 6,6 14 pod morskim dnom, severno od Antigve in Barbude 16. 7. 6.48 54,39 N 160,76 W 7,2 25 pod morskim dnom, ob obali Aljaske 17. 7. 3.05 38,19 S 70,43 W 6,6 186 Loncopué, Argentina 19. 7. 0.22 12,80 N 88,08 W 6,5 71 pod morskim dnom, ob obali Salvadorja USGS – U. S. Geological Survey ; Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2023) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2023. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2023 Figure 1. The world strongest earthquakes, July 2023 87 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Anja Simčič1, Tanja Cegnar juliju 2023 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi, 10.947 zrn; v Mariboru smo našteli 5.227 zrn, v Ljubljani 2.987 zrn in v Izoli 1.717 zrn. Primerjava mesečnega seštevka s povprečjem obdobja 2013–2022 je pokazala nekaj razlik med postajami: v Izoli je bil seštevek podpovprečen, znašal je 82 % povprečnega, v Ljubljani je bil povprečen, v Mariboru je za 13 % presegal povprečje. V Lendavi je seštevek glede na obdobje meritev 2017–2022 presegal povprečje za 40 % predvsem zaradi velike količine sproščenega cvetnega prahu kopriv. V 1000 Izola Število zrn/m³ 800 Lendava Ljubljana Maribor 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, julij 2023 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2023 80 Trave Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, julij 2023 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2023 Zabeležili smo cvetni prah 30 skupin rastlin. Prevladovale so koprivovke, njihov delež se je gibal od 37 % do 82 % vsega zabeleženega cvetnega prahu. Delež pravega kostanja se je gibal od 17 % do 29 %, izjema je bila Lendava s 3 % deležem. Trav je bilo od 7 % do 16 %, trpotca pa med 4 % in 11 % ter bora od 1 % do 5 %. Razen metlikovk, cipresovk in kaline v Izoli, ostale skupine rastlin niso presegle enoodstotnega deleža v mesečnem seštevku po merilnih postajah. V juliju sta začela sproščati visoko alergeni cvetni prah ambrozija in pelin, njun mesečni seštevek ni presegel 0,4 % deleža. Posamezna zrna cvetnega prahu ambrozije smo opazili v Ljubljani in Mariboru v zadnjih dneh julija, v Lendavi pa so bila prisotna vso drugo polovico meseca. Redka zrna pelina so bila v zraku v tretji tretjini julija. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, julij 2023 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, July 2023 Izola Lendava Ljubljana Maribor cipresovke tisovke 2,5 0,2 0,8 0,2 pravi kostanj 17,0 3,3 29,2 18,7 metlikovke amarantovke 1,2 0,2 0,6 0,2 bor 4,7 0,7 2,1 2,2 trpotec 10,2 3,6 10,8 5,3 liguster 1,6 0,1 0,0 0,0 trave 15,9 7,0 11,9 11,4 koprivovke 37,3 82,1 38,2 58,1 Julij se je začel s spremenljivo oblačnim vremenom in krajevnimi plohami in nevihtami. Najpogostejši vrsti cvetnega prahu v zraku so bila zrna koprivovk in pravega kostanja. V Lendavi so prevladovale koprivovke, v Mariboru in Ljubljani pa poleg koprivovk tudi pravi kostanj. Obremenjenost zraka s cvetnim prahom trav se je že bližala poletnim nizkim obremenitvam. Zaznali smo še cvetni prah trpotca, cvetele so tri pri nas pogoste vrste: suličasti, širokolistni in srednji trpotec. Zabeležili smo tudi zrna kislice in različnih vrst košarnic. Borov cvetni prah je prinašal veter z gora. Drugi dan meseca je bil večinoma sončen. Že naslednji dan pa je bilo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Četrtega julija zjutraj je dež povsod ponehal in čez dan je posijalo sonce. Naslednji dan je bilo delno jasno, popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte. Oblačno s pogostim dežjem je bilo 6. julija, na Primorskem je pihala šibka burja. Na Obali so bile od začetka meseca nizke obremenitve s cvetnim prahom, v celinskem delu države pa je bilo v zraku več cvetnega prahu, predvsem koprivovk in pravega kostanja. Vremenske razmere s pogostim dežjem niso dovoljevale velikega porasta obremenitev. 7. julija se je postopno zjasnilo. Sončno in vroče obdobje se je začelo 8. in trajalo do 11. julija z visokimi obremenitvami s cvetnim prahom na celini. V Lendavi smo 11. beležili mesečni vrh obremenitve, 84 % vsega cvetnega prahu so prispevale koprivovke. Po jutranjih nevihtah je bilo čez dan 12. julija večinoma sončno, pihal je jugozahodni veter. 13. julija so bile plohe in nevihte pogoste, dež je izpiral cvetni prah iz zraka, razmere so bile neugodne za sproščanje zrn iz cvetov. Na Obali in v Ljubljani se obremenitev zraka ni več dvignila nad 90 zrni v m3 zraka do konca meseca. Od 14. do 18. julija je prevladovalo sončno vreme, ponekod so bile popoldne ali zvečer krajevne nevihte. V Lendavi in Mariboru so bile obremenitve visoke na račun koprivovk, ki pa jih je bilo na Obali in v Ljubljani občutno manj. 19. julij se je začel s sončnim vremenom, popoldne pa so bile znova nevihte. Sledili so trije spremenljivo oblačni dnevi, še so nastajale krajevne plohe in nevihte, v tem obdobju se je zaključila sezona pravega kostanja, zrna so se v zelo majhnih količinah pojavljala do konca meseca. V Ljubljani in na Obali se nizka obremenitev ni bistveno povečala do konca julija, nasprotno so obremenitve v Lendavi ostale visoke. Preglednica 2. Julijski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral in July in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor Lendava 2012 — 2610 3071 — 2013 2368 4317 5268 — 2014 1272 2373 4384 — 2015 1663 2483 2819 — 2016 2651 3597 5031 — 2017 1097 1596 3843 6567 2018 2963 3145 5709 7015 2019 2170 2813 4780 9647 2020 3034 3704 5020 10313 2021 1929 3122 4139 5564 2022 1698 2809 5373 7849 2023 1717 2987 5227 10947 V Primorju je bilo 23. julija sončno, drugod se je zjasnilo čez dan. Sledil je sončen dan. Nevihte se nastajale v noči na 25. julij, naslednji dan se je delno zjasnilo, najprej na Primorskem. Večinoma sončno je bilo od 27. do 29. julija. Predzadnji dan meseca so sprva zaznamovali oblaki in padavine, popoldne se je jasnilo. Mesec se je iztekel z večinoma sončnim vremenom. V Ljubljani in na Obali so bile obremenitve s cvetnim prahom nizke, v Lendavi ves čas visoke, v Mariboru le na posamezne dneve visoke. V zraku je bil cvetni prah koprivovk, zrna trpotca in trav, sezono sta najavljala ambrozija in pelin s prvimi zrni cvetnega prahu. 89 Agencija Republike Slovenije za okolje 200 Pravi kostanj Število zrn/m³ 150 Izola Lendava Ljubljana Maribor 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, julij 2023 Figure 3. Average daily concentration of Sweet chestnut (Castanea) pollen, July 2023 Pravi kostanj (Castanea sativa MIll.) je v naših in evropskih gozdovih med pomembnejšimi gospodarsko medovitimi drevesnimi vrstami. Razen na Koroškem ga najdemo skoraj po vsej Sloveniji. Je po večini žužkocvetna vrsta, vendar so raziskave pokazale, da se oprašuje tudi z vetrom. Moški cvetovi privabljajo žuželke z rumeno belo barvo socvetij in za ljudi neprijetnim vonjem trimetilamina. Nekatere lastnosti ženskih cvetov in slaba lepljivost ter dobra plovnost zrn cvetnega prahu so tipični za vetrocvetne rastline. Cvetni prah je majhen, podolgovat (12 × 15 µm) z gladko površino, veter ga lahko prenaša tudi na velike razdalje. Zrna so zmerno alergogena, pomembne so navzkrižne reakcije z alergeni breze. Cveti pozno, cvetni prah opazujemo v zraku od prve polovice junija do sredine julija. V povprečju obdobja 2010– 2019 se je sezona v Mariboru in Ljubljani začela 12. junija in je trajala do 8. oziroma 9. julija. Letos je bil začetek in konec sezone cvetnega prahu pozen, glede na povprečje sta zamujala za 5 dni. Slika 4. Cvetoče drevo pravega kostanja in zrna cvetnega prahu pravega kostanja (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 4. Flowering Sweet chestnut (Castanea) tree and pollen grains (Photo: Andreja Kofol Seliger) 40 Trpotec Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, julij 2023 Figure 5. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2023 90 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Število zrn/m³ Bor 20 Izola Lendava Ljubljana Maribor 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, julij 2023 Figure 6. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, July 2023 800 Koprivovke Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, julij 2023 Figure 7. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2023 V juliju smo na Obali zaznali cvetni prah tujerodne bleščeče kaline (Ligustrum lucidum W.T.Aiton), ki je pogosto sajena v okrasne namene. Njena domovina je vzhodna Azija. Razvejano drevo bogato cveti in plodi, cvetovi so majhni, beli, dišeči, združeni so v gosta, pokončna socvetja, listi so temno zeleni, svetleči. Plodovi ostanejo na drevesu preko zime in so hrana ptičem. Cvetni prah različnih vrst kaline je prepoznan kot vzrok za alergije, alergeni so sorodni oljkinim. Na Obali so obremenitve v juliju zelo nizke, le ob grmih nekoliko povišane. Zato z današnjim stanjem razširjenosti grma ne pričakujemo splošnega vpliva na zdravje. Podaljšuje sezono domorodne navadne kaline, ki je pogosto zasajena v živih mejah. Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v septembru 2023 S septembrom se bo zaključila sezona alergenega cvetnega prahu z izjemo ambrozije. Obremenitve, ki lahko izzovejo simptome senenega nahoda, pričakujemo v prvih dveh tretjinah meseca, v panonskem svetu do sredine oktobra, če bodo vremenske razmere ugodne. Posamezna zrna lahko vztrajajo v zraku še do prvih slan. V zraku bo še manjša količina cvetnega prahu koprivovk, posamezna zrna trav, metlikovk in pelina. V splošnem bo cvetnega prahu premalo, da bi povzročal zdravstvene težave. V Primorju bo poleg naštetih vrst prisotna tudi manjša količina cvetnega prahu krišine. Cvetel bo bršljan, v zraku bo le nekaj zrn cvetnega prahu, ki pa ne povzročajo alergij. SUMMARY The pollen measurement was performed on four sites in Slovenia: in Lendava in the Pomurje region, Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for the September is included in the article. 91 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Dejan Košir Strele nad Ljubljansko kotlino, 10. julij 2023