—    2    —
Dopisi.
Akademski ples v soboto 8. t. m. se zač-I ne točno, ker je po odloku   višjega   Šolskega sveta z dne 13. marca 1920 štev. 3320 srednješolski   mladini plesanje   dovoljeno   le   do polnoči.
Mestni   kino   Ptuj.    Danes    prvorazredna filmska senzacija. Dne 8. in 9. januarja 1921 j Tajnosti   iz   Rima.    Kolosalno napeti tilmski j šlager v 4 velikih dejanjih.   V   glavni   vlogi svetovni umetniki. Vrhunec dramske napetosti.   Kolosalno   zanimljivi dogodki v večaem mestu in druge nebrojne senzacije nad   senzacijami !   Predprodaja vstopnic v soboto od i 2. do 4. ure in v nedelj« od 11. do 12. ure.
i Vstop za mladino pod 16. letom prepovedan. Ravnateljstvo : M. Murko. — Rimske skrivnosti. Pustolovska drama v štirih dejanjih. ! Bogati Marko Roka se je po 15 letih vrnil | iz Amerike. V svojo hišo hoče vzeti vdovo in j otroka svojega umrlega sina, ki   ga   je   svoj
!čas zavrgel radi te ženitve. Izve, da nastopa Loti, njegova snaha kot plesalka v vari-S eteju drugega mesta. Obrne se na ravnate-| lja varieteja Petersena s prošnjo, naj sporoči Loti njegovo namero. Petersen, zločinec, ki ' je v zvezi z družbo pustolovcev, ima ljubico I z otrokom, in ko pride pismo, sklene, da ga
ne pokaže Loti, nego da pošlje svojo ljubico in otroka, češ da je snaha, v Rim k Roki in da dobi s časom priliko, da oropa starega moža njegovega premoženja. Loti pa ima v vsakem oziru močnega, nesebičnega prijatelja v atletu Ursu, ki nastopa v varieteju ko rokoborec in igra vsak večer po 1 igro tudi s 14 letnim Lotijinim dečkom. Ursus opazi, da je pismo prišlo, ga deloma čita, toda Petersen ga pri tem zasači. Iz pisma je samo zvedel, da je Lotin oče v Rimu. Sluti, kaj namerava Petersen, in pre- i govori Loti in dečka, da odpotujeta v Rim. Ali zločinski Petersen prepreči to potovanje; dečka da odpeljati in spraviti v zapuščeno klet, zvestega pametnega psa Lotinega vrže pa v vodo. Ali pes se reši iz vode in deček uide iz kleti; Ursus in Loti po psu zopet najdeta dečka. Iznova se hočeta Ursus in Loti z dečkom napotiti v Rim, ali Petersenovi pomočniki delajo razne ovire. Med tem je sprejel stari Roka Petersenovo ljubico kot snaho in njenega otroka kot vnuka. Peter-senu poroča ta, kaj se dogaja v hiši. Sklenp, da napade starca in mu uropa denar. Ursus pride s spremstvom v Rim, ali Petersenovi pomagači ga z zvijačo spravijo v skrito ječo in z vežejo tam z vrvmi. Močnemu Ursu se posreči pa tudi tokrat, da vse tri osvobodi, pes, ki so ga vzeli pomagači s seboj v Rokovo vilo, pride k skrivališču in pelje nazadnje oproščence v Rokovo vilo, iz ktere je bil pobegnil. V vilo pridejo z dvema stražnikoma, ki sta se jim med potom pridružila, ravno v trenutku, ko je bil Roka v najhujši zadregi in so roparji hoteli uteči. Ursus se nad vsemi maščuje in Roka more objeti pravo snaho in svojega vnuka. Tudi Ursus sme upati na boljšo bodočnost.
Per pedes apostolorum — per currum protestantomm. Apostoli so prehodili velik del sveta — peš. Zato še danes pravimo „per pedes apostolorum" (po apostolskih nogah), Če hočemo reči, da smo napravili potovanje peš. Današnji nasledniki apostolske skromnosti raje opravljajo svoja majhna pota v kočijah in, če nimajo svoje dovolj elegantne, si jo izposodijo pri nemškem protestantu!
Potrpljenja je konec. Dne 18. maja 1920 je poročal graški Morgenblatt, da so se posvetovali v Gradcu iz Jugoslavije ubegli re-negati, kako oškodovati našo državo ter doseči pripojitev južne Štajerske k Nemški Avstriji. Mi smo takrat velevali mir, ker bode sicer prišlo zlo na naše sodržavljane druge narodnosti. To ni zaleglo. Zopet je bilo zbo rovanje omenjenih sovražnih nemškutarskih ubežnikov. Sklenili so, da se obrnejo na zvezo narodov, ter zahtevajo plebiscit za južno Štajersko. Mi bi se tega plebiscita nikakor ne bali. Smatramo pa zborovanje in sklepe omenjenih za nesramna izzivanja. Dostojen odgovor podamo. V nedeljo zvečer se je vršilo tukaj zborovanje Jugoslovanske matice, na katerem so se storili primerni sklepi. Pušice, naperjene od naših sovražnikov na dobrobit naše države, morajo pasti na njihove nemškutarske in nemške sobrate in bodo ev. porušili te, svojega doma pa si ne damo nikakor rušiti. Za to jamčimo.
Občni zbor čitalnice. V četrtek dne 6. januarja se je vršil občni zbor čitalnice. Bil je izvanredno dobro obiskan. Vladalo je naj-sijajnejše razpoloženje. V stvarnih debatah smo se posvetovali v najboljšem soglasju glede rešitve aktuelnih vprašanj. Vse je vodila misel, kako složno graditi. Razdirale! in kritikastri so izostali. Izvolil se je odbor, ki mu načeluje prof. dr. Komljanec. Obstoji prilično do polovice iz mladih, šele v Ptuju došlih gospodov. Vsled navdušenega razpoloženja so se časopisi licitirali do 2/3 naročil-ne ceno in nekateri celo višje nego znaša naročnina. Ker so sedanji prostori Narodnega doma za sedanje potrebo premajhni, se je razpravljalo tudi o načinu povečanja taistih. Prevladalo je mnenje, da je za sedaj potreba povečati prostore potom adapcij,jed-nakočasno pa vzame novi odbor vprašanje nove moderne stavbe resno v pretres ter začne zbirati na vse mogoče načine zanjo. K temu pripomnimo, da bo novo stavbo čez
par let z ozirom na naše splošne potrebe morda rada ustvarila podjetnost kakega denarnega zavoda, ali privatnika, ki bo iskal dobiček. Kaj ko bi se za sedanje cene prodalo sedanje poslopje Narodnega doma, neobhodno potrebni lokali bi se obdržali v najemu, denar bi se naložil in bi se ob močno padlih cenah zidalo ? Vsa ta vprašanja bo imel rešiti novi obbor. Jugoslovane brez razlike politične pripadnosti poživljamo, da vstopijo kot člani v Čitalnico !
Vsi na koncert glasbene šole! Dne 11. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer priredi v mestnem gledališču učiteljstvo Glasbene matice koncert z obširnim in zanimivim programom. Na mnogobrojno svidenje !
Na naslov zdravstvena oblasti v Ptuju. Ne-higijenične razmere pri državni bolnišnici oziroma hiralnici »o teke, da bi delale sramoto vaški občini, kaj še le mestni. Iz greznic imenovanih zavodov teče vedno gnojnica v obcestni jarek, ki nima odtoka in stoji tam pol leta ter okužuje vso okolico s smradom in kalmi raznih bolezni. Greznico izpraznu-jejo ob vsakem dnevnem času in vozijo gnojnico v sodih, ki ne drže dobro in tako gnoje ceste. Na zadnje izpraznijo sode v neposredni bližini hiš ia to tudi ob najhujši vročini, da morajo prebivalci vdihovati okuženi zrak. Te razmere so neznosne, zato naj zdravstvena oblast poskrbi, da se nedodatki odpravijo. Ptujsko olepševalno društvo, kje si ? Tako človek vzklikne, ko gre okoli stolpa mestne cerkve in vidi, da gotovim ljudem tisti prostor služi za odlaganje smeti. Bojda bodo zdaj nosili odpadke in smeti na hodnik pred magistrat, morda se potem lahko zgane.
Dečje stanice (otroški vrtec) poduk se prične šele 10. januarja.                 Vodstvo.
Za »Jugoslovansko matico." Na „Martinov večer'', ki ga je priredilo dne 13. novembra pevsko društvo „Zarja" v Narodnem domu, se je nabralo v protest rapalski pogodbi 538 K. Dne 18. dec. je znesla zbirka na ,,kolinah", ki jih je priredilo ptujsko učiteljstvo K 245-14. Na Štefanovo pa je nabral g. ravnatelj Kveder v veseli družbi pri Bračiču 201 K. Ob priliki praznovanja gdč. Lozinšek se je nabralo 100 K. Nadalje je daroval g. Rud. Ilevš^k, davč. uprav, pri Sv. Vidu 100 K, g. čuš Martin, veleposestnik v Mezgovcih pa 20 K. Darovalcem prisrčna hvala, vsem drugim pa v obilo posnemanje v novem letu !
»Pripravljalni odbor za dobavo elektrike 8 sedežem V Ptuju" naznanja, da se bo vršil v prvi polovici meseca januarja sestanek interesentov za Ptujski okraj. Kakor je razvidno iz zadnjič objavljenega zapisnika v Varaž-dinski seji, se nahaja važna gospodarska akcija v odločilnem položaju. Dognati je treba, ah bo mogel Ptujski okraj z mestno občino v Ptuju izpolniti pogoje, katere stavi elektrarna Fala za izvršitev projekta. Mestna občina Ptuj in Ptujski okraj morata prevzeti jamstvo za dvainpol miljona kron delniške glavnice. Posamezni posestniki, obrtniki in drugi interesenti bi morali javiti, da prispevajo za vsako priklopljeno svetilko 1000 K in za vsako konjsko silo 2000 K. K sestanku so povabljeni strokovnjaki in se bomo javno razgovorih, ali nam je mogo«e prevzeti zahtevane prispevke. Imamo prepričanje, da je naše občinstvo pripravljeno tudi za velike žrtve, samo da se uresničijo v gospodarskem oziru tako koristni načrti.
Središče. Vzgoja na krščansko katoliški podlagi mora res imeti pri naših klerikalcih pravila posebnega sistema, katera so se pojavila na prireditvi 2. januarja „Slov. katoliškega izobraževalnega društva v Središču", pri gosp. K. in na prireditvi zaposlenih rediteljev, namreč da dobi pri nepravilni zasedbi sedežev pravico tisti, katere ,.pol viire" prej pride in si poljubno vsede celo na „dva sedeža." Nazadnje bi imel še čast opravičiti se pri taki gospodi, da sme biti v zadnji, namesto v sprednjih vrstah, kar bržkone zahteva vzgoja na taki podlagi. Toda Vi gospodje bi si potem lahko Šteli v čast, ako bi imeli v Vaši podlagi vsaj 10% galantnosti, da bi zadovoljili tudi obiskovalce, ne pa samo Vašo blagajno.   V tem oziru prizadeti.
Strnišče. 26. p. m. se je vršil tu ruski pevski večer, kakršnega Strnišče pač še ni doživelo. Uprizorila ga je skupina nameščencev krimske in moški zbor donsko-kazaške kadetne šole, ki bivajo začasno v našem taborišču, torej pravi Rusi, ki so pač najbolj v stanu izražati duševno vsebino ruske nacijo-nalne glasbe. Bil je čisto ruski pevski večer in prav je bilo. Krimci so seznanili občinstvo z globokomiselnimi, otožnimi napevi Veliko-rusov in z živo razigranimi, na srbske melodije spominjaj očimi pesmimi Rusinov. Peli so s sigurno priciznostjo in slogu odgovarjajoče. Le kompizicija Krylov-a basni „Strekoza i muravej" (Kačji pastir in mravlja) se nam zdi nekoliko ponesrečena; ali pa je morda komponist vedel, da kačji pastir kljub pesniku ne poje. Ruske in rusinske pesmi so se pele v pestri mnogoličnosti in zato je bil pregled posebnosti vsake skupine otežkočen. V bodoče bi bilo dobro oboje ločiti. Donski sinovi so peli pesem o svoji reki in narodne napeve tako naravno, kakor zmorejo to le inteligentni domačini. Nedogledna step z vsemi svojimi čari, kazaško življenje z vso zvestobo in vsemi nevarnostmi, vsa strastvenost njih narave se je zrcalila v teh kozaških pesmih. Občinstva je bilo mnogo ; bilo je pevcem nad vse hvaležno; zato je pričakovati, da bodo naši dragi ruski gostje pri nameravanem nastopu v Ptuju v prvem tednu januarja našli prisrčen sprejem in razprodane prostore.
Železniška zveza s Prekmurjem. Edina železnica iz Slovenije v Prekmur.je pelje čez čakovec v Dolnjo Lendavo. Do Čakovca gre Južna železnica, od Čakovca do Lendave pa državna, ki je podrejena ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu. To ravnateljstvo se trudi z vso bistroumnostjo, da onemogoči zvezo Slovenije s Prekmurjem. Vlak Južne železnice pride v Čakovec ob 12. uri 24 min. Vlak državne železnice pa se odpelje iz Čakovca 5 min. pred 11. uro, pride v Lendavo dred 12. uro in čaka tam skoro 3 ure na povratek. Južna železnica se mora ozirati na zvezo na Pragerskem, njen vlak more prej priti v Čakovec. Toda vlak državne železnice bi lahko počakal v Čakovcu in bi še imel dovolj časa, da prevozi progo Čakovec-Dolnja Lendava (23 km j tja in nazaj v istem času kakor vlak Južne železnice progo Čakovec-Kotoriba (30 km). Tako bi imelo Prekmurje vsaj enkrat na dan v obeh smereh neposredno zvezo s Slovenijo. Po leti je bila zveza v smeri v Prekmurje, ni pa bilo zveze nazaj, ker je Lendavski vlak prišel prepozno v Čakovec. Proti temu se je potujoče občinstvo pritoževalo. Zagrebško ravnateljstvo državnih železnic je potem napravilo vozni red, da je zveza v smeri iz Prekmurja, ni pa v nasprotni smeri, dasiravno bi se dalo oboje spojiti, kakor smo pr9j dokazali. Ali se gg. pri ravnateljstvu v Zagrebu norčujejo iz potujočega občinstva ?