Leto LXXm., št. 143
LJubljana, torek 25. Junija 1940
Cena Dtn 1*—
Izhaja vsak dan popoldne tevzemsi nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst A D4n 3L, večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vrača.Jo-
DREDNBTVO DC UPBAVNIdTVO LJUBLJANA, Knafljev» unca št. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnic*: MARIBOR, Grajski trg iL T — MOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101» SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.35L.
novitev kompaktne celote na Balkanu
Naša
tavitev diplomatskih cdsaošajev med Jugoslavijo m Beisijo
vlada sta uradno objavili obnovo diplomatskih odnosa je v med obema državama ter imenovali svoje redne diplomatske zastopnike — Uspehi spretne taktike v balkanski politiki
BEOGRAD, 25. jun. A A. Po ugodno končanih gospodarskih podajanjih mt-d Z\tzo sovjetskih socialističnih republik in kraljevino Jugoslavijo in po konrnni izmenjavi ratifikacijskih listin o sklenjeni posodbi sta se sovjetska in ju-goslovcnskn vlada sporazumeli, da se normalizira razmerje med obema državama z obnovo rednih diplomatskih odnošajev in z določitvijo diplomatskih zastopnikov v Moskvi in v Beogradu. Sovjetska vlada je dala agre-man za imenovanje senatorja dr. Milana Gavriloviea za jugoslovenskega poslanika v Moskvi, vlada kraljevine Jugoslavije ie pa dala ae^reman za imenovanje Viktorja Andrejeviča Plotni-kova, dosedanjega poslanika na Norveškem za sovjetskega poslanika v Beogradu.
MOSKVA, 25. jun. AA. Tas: Sporočilo o obnovi diplomatskih odnošajev med SSSR in Jugoslavijo se glasi:
Po uspešni sklenitvi gospodarskega sporazuma med sovjetsko Rusijo in Ju-slavijo ter izmenjavo ratifikacijskih in-strnmentov sta vladi SSSR in kraljevine Jugoslavije sklenili obnoviti diplomatske odnošaje in v ta namen imenovati svoje diplomatske predstavnike: Vlada SSSR je imenovala svojega pooblaščenega  piedstavnika v Beogra-
du Vikt. Plotnikova, za katerega je ju-goslovenska vlada že dala svoj agre-man, jugosloven^ka vlada pa "a posla" nika v Moskvi Milana Gavriloviča, za katerega je vlada SSbR tudi že dala agreman.
Ruska novinarska zastopnika v Beogradu
BEOGRAD. 25 jun. e. Iz Sofije poročajo, da ie za dopisnika sovjetske poročevalske agencije Tass v Beogradu imenovan Arkadij Poljetaiev. dosedanji drugi dopisnik te agencije v Sofiji. Za njegovega pomočnika rj?a je imenovan Peter Rosdejskovski, sotrudnik agencije Tass v Moskvi.
Trije važni momenti
SOFIJA, 25. juri. p. Sinočnii »Mir« objavlja uvodnik pod naslovom: »Za balkansko in nebalkansko politiko«, v katerem piše med drugim:
Velesile sosedne balkanske države delajo za ustvaritev kompaktne celote na Balkanu, da bi se iz balkanskih držav ustvaril en sani blok, ki bi bil vedno pripravljen skupno reagirati na vse politične dogodke, ki se odigravajo v Evropi in na svetu. V zadnjem času stopajo  v ospredje trije momenti, ki
obeležujejo položaj na Balkanu:
1. interes Italije za Balkan, 2. prizadevanje Jugoslavije, da se obrne pozornost Moskve na balkanske države in 3. pomirjenje kralja Karola z Železno gardo.
Švicarska sodba
BASEL, 25. jun. z. Balkanski dopisnik »Basler Nachrichten« objavlja daljše poročilo o spretnosti balkanske diplomacije, zlasti pa Beograda, ki je dosegla spričo zmede, ki so jih povzročili dogodki na zapadu, pomembne uspehe.
Balkanska diplomacija se je posluževala zelo spretne taktike spričo nasprotujočih si interesov velesil, zlasti pa v pogledu gospodarskega in političnega zbližani a s sovjetsko Rusijo.
Kar se tiče Turčije prevladuje splošno mnenje, da se bo docela naslonila na sovjetsko Rusijo.
V težavnejšern položaju je Rumuni-ja, ki je, kakor se zdi, zamudila ugod" ni trenutek, da bi si v Moskvi zavarovala hrbet. Brez odstopitve Besarabije si zbližanja med Rumunijo :n sovjetsko Rusijo ni več misliti.
Moskva in os Rim-Berlin
Budimpešta, 25. jun. z. United Press poroda, da je Italija položila minska polja tu-
di v grških vodah, s čimer je zaprta pot v Sirijo, Turčijo in na Solun. Ta akcija pa je naperjena tudi proti sovjetski Rusiji in kaže na to. da se vodi med sovjetsko Rusijo in osjo Rim-Berlin huda zakulisna borba. Zadnji dogodki v Remuniji so očitno posledica proti pri tiska zaradi akcije sovjetske Rusije, ki je skušala preprečiti desničarski režim v Rumunij'. Minska polja na vzhodu Sredozemskega morja predstavljajo resno svarilo Moskvi, naj ne pod vzame ničesar proti Rumuniji, Bolgariji ali Turčiji. Na drugi strani pa prevladuje mnenje, da podpira sovjetsko Rusijo tudi Turčija. V primeru, da bi prišlo zaradi teh nasprotstev na Balkanu do konflikta, bo sovjetska Rusija poskušala prodreti preko Besarabije do Ploestija in od tam dalje preko Bolgarije do Carigrada, da dobi tako zvezo s turško armado.
Naš poslanik v Moskvi
Jugoslovenski poslanik v Moskvi dr. Milan Gavrilović se ie rodil v Beogradu 23. novembra 1882 Gimnazijo ie obiskoval v Knjaževcu. Zaječarju in Nišu. Univerzitetne študije ie začel v Beogradu ter jih nadalieval v Parizu, kjer ie bil promoviran za doktoria na Sorbonni na osnovi teze »Država in pravo« ki ie bila nagrajena z veliko nagrado pariške univerze.
Po končanih študijah ie stopil v diplomatsko službo, pozneje ie bil osebni tajnik predsednika  vlade Nikole Pašiča. O
priliki sklepania miru v Bukarešti leta 1912 ie bil dr. Milan Gavrilović tajnik naše delegaciie. Za časa svetovne voino ie odšel skupno s kr. vlado na Krf odk d^r je bil poslan leta 1916 za ta i nika p slani-štva v London. Leta 1918 ie bil premeščen za odpravnika poslov v Atene.
Po osvoboditvi ie bil Milan Gavrilović leta 1919 imenovan za šefa političnega oddelka zunanjega ministrstva. Leta 1921 je bil imenovan za svetnika našega poslaništva v Berlinu odkoder ie bil prem šč^n k poslaništvu v Rim. Vrnil se ie nato v zunanje ministrstvo v Beograd, kjer je bil leta 1924 na lastno prošnjo Upokojen. Prestopil ie nato v uredništvo »Polit ke-. kjer so njegove sposobno ti priš'e posebno do izraza. Znano je. da ie dr Milan Gavrilović med ustanovitelji zemljor;tdni-ške stranke, v kateri ie zavzemal razne važne položaie. Po smrti Jovana Jovnno-viča ie bil izvolien soglasno za šefa zemljoradničke stranke.
Prvi sovjetski poslanik v Beogradu
Viktor Andrejevič Plotnik jV je bil dose-dai poslanik Sovjetske Rusije na Norveškem, pred tem pa je bil dolgo odpravnik poslov sovjetskega poslaništva v Budimpešti. Poslanik Plotnikov spada med poklicne sovjetske diplomate in ie več Let služboval na vodilnih mestih v raznih oddelkih komi sari jata za zunanje zadeve v Moskvi.
»icenla se notna proti Hnglifi
In se bo predvsem vršila na morju in v zraku — Ruski vojaški strokovnjak o možnosti novih političnih konjunktur in o nemških načrtih množestvenega napada na Anglijo
LONDON, 25. junija. AA. (Reuter). Parlamentarni tajnik ministrstva za informacije Nicolson je imel snoči po radiu govor, v katerem je dejal: Sedanja vojna ne bo odločilna na kopnem, temveč v sledečih fazah na morju in v zraku. Oceani so že naši. Ni daleč dan. ko bomo razpolagali s premočjo v zraku. Naša sredstva so mnogo močnejša od sovražnikovih in naši piioti so mnogo boljši. Napočil bo dan zmage.
3IOSKVA, 25. jun. e. Vojaški opazovalec moskovskega radia je ooročal o stanju na angleško nemškem bojišču takole:
Nova faza vojne more biti zelo kratka, ako se Nemcem posreči, da zlomijo odpor Anglije, more pa biti tudi zelo dolga, ako se Angležem posreči, da odbijejo vse nemške napade. Tudi v tem primeru Nemčija še ni izgubila vojne. Nemčija bo izgubila vojno le tedaj, če se pojavijo novi zavezniki Anglije. Bilo bi prezgodaj govorili o teh novih zaveznikih, kje so in od kje bi prišli, toda gre za vprašanje časa in za možnost novih političnih konjunktur v zapadni in vzhodni polobli.
Nemški načrt predvideva na prvem mestu množestven napad na Anglijo. Pred tem nanadom bo nemško letalstvo skušalo uničiti angleška letališča, da prisili angleško letalstvo k umiku v notranjost otoka, kjer bi bilo nato dokončno onesposobljeno za akcijo. Po uničeniu letalstva bi prišlo na vrsto uničenje angleške mornarice in nato neposredni vdor nemške vojske na angleški otok.
Kot ocmožno sredstvo v tej borbi bo Nemčija uporabljala blokado. Kakor je znano, mora Anglija uvažati večino gospodarskih dobrin preko morja. V angleške luke nr'haja vsak dan najmanj IdO trgovinskih ladij s tovorom okoli 50.000 ton kot uvozno blago . Kot uvozne luke ?e d^nes niso več uporabni London. Dover, Portsmuth. Folke-stone in Southampton, ker so ta pristanišča izpostavljena naravnost nemškemu ognili z one strani Rokavskega preliva. Pristanišča Liverpool. Glasgovv, Bristol in druga na zapadni obali so še uporabna, toda Nemci jih lahko ogrožajo, kakor tud* vse ostale zapadne luke. Vsa prisLoi^ca v Škotski pa Nem-
ci lahko blokirajo s svojimi silami, ki so jih zbrali na Norveškem.
Oboroževanje Kanade
Ottan>a, 25 juniia s. (Reuter) Včeraj je bil predložen kanadskemu pa-lamentu novi proračun. Izdatki proračuna so trikrat večji nego preteklo leto. Povečanje «re izključno na račun izdatkov za oboroževanje. Za kritje proračunskih izdatkov bodo povečani vsi davki v Kanadi, tako dohodninski, kakor tudi luksuzni in indirektni davki. Vsi osebni izdatki državne uorave bodo reducirani. Kanadski finančni minister dejal, da se je zaradi povečanja vojne proizvodnje povišal narodni dohodek v Kanadi za 150 milijonov funtov v enem letu.
Švicarsko mnenje
Basel, 25. junija z »Basler National Zei-tung« se v daljšem članku bavi s položajem Anglije in vprašuje, ali bo mogla Anglija nuditi Nemčiji uspešen odpor, ker dokazuje dosedanji potek vojne, da je pomoč imperija zelo problematična.
Z voja^ega stališča trpi sedaj Anglija predvsem na tem da je vsa leta zanemarjala svojo oborožitev. V vojno je šla le z moderno mornarico, dočim je vojska skrajno pomanjkljivo oborožena, letalstvo pa tako neznatno, da je Anglija že od začetka vojne dalje prisiljena pokupiti vse, kar ie sploh kje naprodaj Zato je malo verjetno da bi mogla sedaj zbrati tako številno letalstvo, da bi bila kos Nemčiji, ki je položita svojo glavno silo na letalstvo. Ta okolnost spravlja v nevarnost eksistenco Anglije in vsega njenega imperija, dasi te pomanjkljivosti v oborožitvi same po sebi ne bodo tako občutne, kakor so bile na evropskem kontinentu.
Lloyd George obtožuje
New York, 25. jun. e. Radio poroča, d* je Llovd George odkloni! ponudba predsednika angleške vlade Churchilla, naj bi vstopil v vlado. Ucvd George je izavil da so vc.jno v Franciji izgubile angleške desničarske stranke, ki nos*ja v^o odgovornost za ta poraz. Llovd George je tudi izjavil, da noče sodelovati v vladi, v kateri je Cbamberlain.
Letalska ofenziva proti Angliji se nadallule
Ponoči so nemška letala ponovno metala zažigalne bombe sirom angleškega ozemlja — Prvi letalski alarm v Londonu je trajal tri ure — Bombe so ubile nekaj civilistov, niso pa napravile resne materialne škode
London. 25. jim. s. (Reuter) Preteklo noč so bili širom Anglije dani letalski alarmi v širšem obsegu nego kdajkoli doslej. Tudi London je imel svoj prvi Dravi letalski alarm. Alarm na ozemlju Lcndo-nr. je trajal polne tri ure. Znak. da ie nevarnost rrunila, je bil dan šele ob zori. Nad Londonom je bilo v zraku slišati brnenje
letalskih motorjev.
Nemška letala so se razen tega pojavila tako nad južno, kakor tudi nad srednjo in severno Anglijo. Na iužno zapadno Anglijo so vrgli nemški bombniki več zaži-galnih bomb. Nad Walesom sta bili opaženi dve nemški letali, ki oa do dosedanjih podatkih nista metali bomb. Iz južno-vzhodne Anglije ooročajo. da ie preletelo tam ponoči obalo več nemških letal. Na mnogih mestih so bile vržene bombe, angleški žarometi so bili neprestano v akciji in angleška lovska letala so napodila nem-
ške bombnike. Najmanj eno izmed nemških letal ie bilo zadeto in težje poškodovano.
Na sevemovzhodno Anglijo so izvedla
nemška letala napade v treh skupinah. Letala so letela v zelo veliki višini. Tudi tu so stopila v akcijo angleška lovska letala. V srednji Angliji so slišali ljudje več
eksplozij v daljavi in na Tinogih mestih je bil dan letalski alarm.
London, 25. junija s (Reuter) Pri nemških napadih na Anglijo preteklo noč so nemški bombniki, ki so napadli sevemovzhodno Anglijo na povratku skoro zadeli v skupino angleških bombnikov, ki so se vraćali s svojih poletov nad Nemčijo.
Neko angleško lovsko letalo je prestre-glo nad južno Anglijo nemški bombnik, ki je letel v smeri proti Londonu. Nemško letalo je bik> v borbi poškodovano ter je
moralo izpremeniti smer Verjetno pa mu ni uspelo pobegniti
Komunike letalskega ministrstva
London, 25. jun. s. (Reuter) O nemških letalskih napadih na Anglijo pretek.o noč le izdalo letalsko ministrstvo zjutraj komunike  ki pravi:
Sovražna letala so izvedla preteklo noč na širokem ozemlju napade na Anglija. Bombe so bile vržene na neko mesto v Južnozapadni Angliji. Kolikor je doslej znano, *o bili pri tem ubiti trije civilisti. Drugod v AnglUi je bilo pri napadih ranjenih šest civilistov. Z ozemlja Londona ne poročajo o nobeni škodi ali človeških žrtvah. V vzhodni in srednji Angliji so vrg'a nemška letala mr.ogo bomb. ki pa so padle večinoma na pedeželje in niso povzročile resne škode.
Angleški bombniki nad Nemčijo
London, 25 jun. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki v nedeljo pcpoldne izvedii vrsto bombnih napadov na železniška križišča in letališča na Nizozemskem in v Nemčiji. Letala so naletela na močan ogeni protiletalskih topov. Tri angleška letala se niso vrnila s teh poletov.
V noči od nedelje na ponedeljek so angleški bombniki nadaljevali z napadi na železniška in cestna križišča, lela.išča in vojaške objekte v Mecklenburgu. Porurju in Porenju. Letala so povzročila na nemških vojaških objektih veliko škodo. S teh nočnih poletov so se vrnila vsa angleška letala.
London, 25. jun. s. (Reuter) Piloti angleških bombnikov, ki izvajajo napade na Nemčijo pripovedujejo, da se sedaj vedno boli Doeosto pojavljajo tudi Donoči Dri teh napadih nemška lovska letala. Zdi se, da so zaradi velike Škode, ki so jo povzročili angleški letalski napadi, morali Nemci uvesti stalno patrolno službo lovskih letal nad Nemčijo. To pa smatrajo v angleških vojaških krogih kot angleški vojaški uspeh, ker na ta način veliko število nemških lovskih letal ni na razpolago za udej-stvovanje drugod.
Nevtralna poročila pravijo, da povzročajo angleški bombni napadi v Nemčiji poleg direktne škode še tudi mnogo indirektne. Zaradi stalnih letalskih alarmov ponoči zastaja delo v mnogih važnih indu-Ftrijskih podjetjih, V nekaterih mestih n. or ie bilo delo ustavljeno celo za teden dni.
Evakuacija otrok
London. 25. jun. s. (Reuter) Od preteklega četrtka dalie. ko je angleška vlada objavila, da proučuje možnost evakuacije otrok v dominione, ie prijavilo dnevno po 7000 rodbin svoje otroke za tako evakuacijo.
London, 25. jun. s. (Reuter) Iz Ports-moutha, Southampiona in okolice bo konec tedna evakuiranih v notranjost Anglije 9000 otrok.
Junaštvo poljske vojske v Franciji
Bazel, 25. junija. V poročilih o francoskih četah, ki so prekoračile mejo in se zatekle na švicarsko ozemlje, so listi opozorili na junaštvo Poljakov, ki so se borili s Francozi proti Nemcem.
Popolna motorizirana francoska kolona z več sto možmi in z vsemi topovi jc zaprla za nekaj ur cesto iz Viaufonda preko rek© Doubs v La Chau^-de-Fond-. Končno Je švicarska vojska Spravila kolono preko Ncuburga v notranjost, kjer jj je internirala.
Večina teh francoskih vojakov je nekaj ur pred tem še skušala prcpreč:t'. napredovanje nemških čet na fronti. Francoski vojaki so pripovedovali, da so njih umik proti Švici ves dan in vso noč krili poLj»ki legionarji, ki so se junaško berili in s? žrtvovali do zadnjega moža, da so nj"h francoski tovariši lahko rešili sebe in ve^ svoj voJni material.
London, 25. jun. s. (Reuter) Poljski ministrski predsednik general Sikorski ie govoril sinoči v an.^le^kem radiu. Sporočil je. da je bila večina polj ke vojs ;e. ki se je borila v Franciji varno prepel'ana v Anglijo. Sikorski je pozval Pcliake naj povsod nadaljujejo na strani Angliie borbo. Dalje je izrazil Sikorski zahvalo angleški vojni mornarici za prevoz poljske vojske v Anglijo.
Nemci razpustili nizozemski parlament
London, 25. junija s. (Reuter) Nizozemski radio, ki je pod nemško kontrolo, je objavil snoči, da so nemške oblasti razpustile nizozemski parlament in državni svet. Nove volitve se do nadaljnega ne bodo \r-šile.
Prepoved demorstrasij na Bolgarskem
Sofija, 25. junija, p. Včeral ie bP. ir i
odlok, s katerim se prepovedujeio vse demonstracije in širjenje kakršnihkoli letakov. Za kršitve te prepovedi so napovadane zelo stroge kazni. Zlasti prebivalstvo v Sofiji se po številnih demonstracijah zadnjih dni poziva,  naj se izogiba slchrrn.h
izgredov, ker je dokazano, da Izziva je te nerede tuji elementi.
»Slovenski Narod« zaradi praznika v soboto ne bo izšel, pač pa v povečani izdaji v petek na Vidov dan, na kar opozarjamo predvsem inseieutc!
Ponoči so bile ustavljene sovražnosti
na vseh bojiščih v Franciji, ker ]e vlada v Bordeauxu sinoči podpisala tudi italijanske pogoje za premirje — Uradno besedilo protokola o premirju bo objavljeno danes ali Jutri
Rim, 25 jun. es. Sinoči ob 18.15 srednjeevropskega časa 5ta francoska in italijanska delegacija nekje v okolici Rima podpisali sporazum o sklenitvi premiria med Italijo in Francijo. Za Italijo ie podpisal sporazum šef generalnega štaba maršal Ba-do~!io. za Francijo r>a šef delegaciie general Huntzinger.
Francoska delegacija je nreiela popoldne telefonsko pooblastilo francoske vlade
v Boideauxu. da sprejme italijanske pogoje in podpiše sporazum. Francoski radio ie uradno iavil. da ie francoska vlada izdala
to pooblastilo.
V smislu nemško francoske pogodbe o
premirju, ka»ior luđi italijansko trancoske pegedbe so bile šest ur no podpisu ponoći ob 0.15 na vseh bojiščih ustavljene Sovražnosti med Italijo In NemčUu na eni ter Francijo na dragi strani. O tem »j bila še tfftoč] izda.iu uradna sporočila prebivalstvu taM-o z nemških, kakor tudi italijanskih in franeoslvih radijskih postaj.
V-ebina italijansko - francoskega sporazuma o premirju še ni objavljina. Danes ali :utri bodo ncmžka, italijanska in franc« ska vlada istočasno objavile tekst nemško francoskega in itaLjamsko francoskega -pora/uma o premirju.
Rim, 25. jun. p. Podpis premirja s Francijo so objavili rirnski listi v posebnih izdajah. V komentarjih poudarjajo, da bo seda i \va borba osredotočena proti Angliji ter izraža prepričanje, da bo vojna z Anglijo končana mnogo hitreje, kakor r>a si morejo Angleži to misliti.
Bcideiiux, 25. jv.nija. e. Radio je p iro-čal. da bo v 48 urah objavljeno v Franciji, Nemčiji »n Italiji popolno besedilo protokola o premirju med Francijo, Nemčijo in Italijo. V tem časa Se bo sestala nemško italijanska komisija, ki bo vodila nadzorstvo nad izvedbo protokola In dala nadaljnja podrobna navedda o izvedbi.
Ccrlin, 25. junija. AA. (Keuter) Na osnovi sklenjenega premiria se bo sestala nemško-francoska konusija za premir.ie. Zasedala bo v Wiesbadenu. Na čelu nemške delegacije je general Stulpnagel. Francoska vlada je pozvana, naj odredi člane francoske delegacije. Komisija bo skrbela 7a izvajanje , skle;>ov in d^lcčb podpisanega premirja.
2§» junij — dan
žalovanja
Rordeaux, 25. jun. s. (Keuter) Francoski notranji minister Pomarel je govor 1 sinoči po radiu. Proglasil je. da bo v Franciji današnji dan praznovan kot dan žalovanja. Vse kavarne, gledališča in kinematografi morajo ostati danes v Franciji zaprti. Ob 11. donoldne bo po vsej Fran«-iji počaščen spomin padlih vojakov z enominut-nim molkom. V teku dneva bo predsednik vlade v Bordeauxu maršal Pctain govoril po radiu francoskemu narodu.
London, 25. jun. s. (Reuter) Ker bo v smislu pogodbe o premirju nemška vojska zasedla tudi Bordeaux, se bo po uradnih informacijah francoska vlada v krat-
kem preselila v notranjost Francije. Novi sedež francoske vlade le ni znan
Govor francoskega notrLiijega ministra
BorJeaux, 25 junija AA. Minister za notranje zadeve Pomaret je imel ob 6.30 in 7.30 po radiu tale govor.
Današnji dan, 25 junij, jc dan premirja. To je dan narodne žalosti in izraza spoštovanja našim vojakom, ki so se tako junaško borili. Danes naj se Francija tiho prepusti svoji bolečini v kateri nastaja novo upanje. Maršal Pctain bo isto tako spregovoril francoskemu narodu. Današnji dan zahteva cd francoskega naroda tole: Vse kavarne, vsi krni in sploh vsa zabavišča bodo zaprta. Isto tako vse trgovine, razen onih, v katerih se prodaja živež. Vojaki bodo ostali v vojašnicah ali na krajih, kjer imajo službo Vse zastave bodo spuščene na pol drotia. Ob 11. bodo prirejene svečanosti izraženja spoštovanja padlim vojakom. Minuta molka bo izrazila spoštovanje vsem onim. ki so \ minuli in sedanji vojni dali svoja ži\ljenja za domovino. Danes bo po francoskem radiu odmevala samo ena pesem marseijeza Nato bo govoril maršal Petain.
Danes 25. junija se začne novo življenje za Francijo. Naj bo vsak vojak in vsak meščan na svojem mestu. Danes se ponovno vračamo k deiu in glavna skrb vlade je, da vsakemu posamezniku zagotovi delo. Obrnimo črno stran v knjigi naše zgodovine in pojdimo po novi poti Ranjena domovina zahteva nov red. Maršal Pctain se je žrtvoval za Francijo in njegova ustavna vlada je sklenila nadaljevati svoje delo za dobrobit in rešitev države. k; bo živela dalje vedrega ćela in svobodna.
Vrnitev nemškega prebival* stva v evakuirane pokrajine
Glavni stan \-odje rajha, 25. junija A A. (DNB).     Vodja  Nemčije je objavil tale
proglas:
Septembra 1939 se je zaradi angleške in francoske vojne napovedi pojavila potreba, da se iz pokrajin ob zapadnem bojišču izseli nemško civilno prebivalstvo. Stotisoče rojakov je prizadela ta odredba. Sama evakuacija je bila izvedena po točno pripravljenem načrtu ter se je morala izvesti. Vendar je evakuacija povzročila težke trenutke. Vsi, ki so bili prizadeti, so vzorno izpolnili zahteve, ki jih je povzročila vojna.
Sedaj je prišel čas vrnitve v rojstna mesta in vasi. Potrebne odredbe za izvršitev tega ukrepa bodo izdane v najkrajšem času. Izvedbo prevoza za vrnitev bodo prevzela ista oblastva, ki so izvedla v septembru in oktobru minulega leta evakuacijo. Kolikor so mesta in vasi ob bojišču trpela škodo zaradi topniškega ognja, ali na drug način, se bo takoj izvršila njihova poprava. Kar se tiče škode, ki so jo posamezniki pretrpeli zaradi evakuacije, jim bo povrnjena. Člani stranke in državna oblastva bodo skrbeli za to da se nudi v najkrajšem času pomoč onim, ki se vrnejo.
Francoski kolonialni
rij se fso boril dalje
PrecSssđisik začasne francoske vlade v Londonu general de Ganile izjavlja, da se bodo poveljniki v Maroku, Siriji in Indokini še nađsiljs borili na strani Anglije — Francosko poslaništvo v New Torku zastopa le še interese kolonialnega imperija
London, 25. junija s. (Reuter) Predsednik Francoskega narodnega odbora v Londonu general de Gaule je podal snoči novinarjem izjavo o položaju.
Dejal je, da je v stalni brzojavni zvezi z voja:kim poveljnikom v Maroku generalom Noguesom, s poveljnikom v Siriji generalom Mittelharscrjem in poveljnikom v Indokini generalom Ćartcau >m Vsi ti so se izrazili za nadulievanje borbe ob strani Anglije. Pa tudi poziv, ki ga je naslovil de Gaule na vse Frr.ncoze v Angliji, da se mu javijo za nadaljevanje vojne, je naletel na ogromen odmev. Iz Francije same prihajajo neprestano prijave narodnemu odboru.
Glede sestave narodnega odbora je dejal de Gaule. da se bo narodni odbor dokončno konstituiral šele. ko dospejo iz Francije v Anglijo nekatere važne francoske osebnosti, ki so trenutno že zv\ poti. Prav kmalu bodo objavljena imena vseh članov narodnega odbora De Gaufe je izrazil upanje, da bo med nj'mi tudi bivši ministrski predsednik Rcvnaud. ki je trenutno že v Ne\v Vorku. De Gaule ie izrazii prepričanje, da francosko vojno brodovje ne bo kapituliralo.
Narodni odbor pričakuje, da bo razvoj dogodkov v francoskem imperi'r omogočil, da bo na francoskem ozemlju nekje v imperiju sestavljena legalna francoska vlada, ki bo imela še nadalje svojega stalnega diplomatskega zastopnika v Londonu
London, 2? junija (C. Z.) Francoski general de Gaule. ki je osnoval v Londonu Francoski narodni odbor, je bil desna roka ministrskega predsednika Revnauda v francoskem vojnem ministrstvu. General de Gaule uživa popolno zaupanje in podporo angleške vlade.
London. 25 junija e. Radio poroča, da je bivši francoski ministrski predsednik Paul Revna ud izjavil, da se bo iz Ne\v Yor-ka odpeljal v London in da bo stopil v Francoski narodni odbor
Francosko poslaništvo v New Yorku se jc odločilo, da ostane v Nerv Vorku in bo odslej zastopalo samo interese francoskega imperija, ne pa več interese kontinentalne Francije,
London, 25. junija s. (Reuter) Francoska vlada v Bordeauxu je objavila snoči izjavo, v kateri kritizira angleško vlado, češ da so njeni člani zadnje dni neupravičeno napadali vlado maršala Peta ina. V Londonu pripominjajo k tej najnovejši izjavi vlade maršala Petaina. da je vlada v Bordeauxu sedaj pod nemškim vplivom in da zato ne predstavljajo njene izjave več niti pravega mnenja vlade same, niti mnenja francoskega naroda.
London, 25. juniji (C Z) Splošni vtis o razpoloženju napram vlad' maršala Petaina v Angliji kaie, da je angleško javno mnenje zaradi postopanja tako zvane francoske vlade v Bordeauxu sicer ogorčeno, da pa vsakdo v Angliji slej ko prej čuti vse simpatije in občudovanje za francoski narod, ki še do danes ni izvedel za pogoje premirja z Nemčijo.
Tudi Amerika ne bo priznala Petainove vlade
London, 25. junija (C. Z.) Iz \Yashmgto-na poročajo, da bo ameriška vlada po mnenju političnih opazovalcev v Zedinjenih državah, odklonila priznanje Petainove vlade v Bordeauxu ali vsake druge francoske vlade, za katero bi ameriška vlada ne smatrala, da je sestavljena pod tujim vplivom.
V Ameriki prevladuje mnenje, da je mir, ki je bil podpisan med Francijo in Nemčijo brez časti in da pogodba o premirju dejansko zahteva od Francozov, da se spremene v tihe družabnike Nemčije ter njene pasivne zaveznike v boju proti Angliji.
\YTashington, 25. junija A A. (Reuter) A me ri;ki zunanji minister Cordell Hull je odklonil izjavo o tem, aH bodo Zedinjene države priznale Francoski narodni odbor v Londonu. Naglasi! je, da še ni dobil poročila o tem odboru od ameriških diplomatskih predstavnikov.
Hull je dejal, da je Bedle, ameriški veleposlanik pri poljski Vladi, dobil naročilo, naj prevzame tudi v Londonu svoje funkcije pri poljski vladi. Bedle je bil glavni posredovalec med \Vashingtonom in vlado v Bordeauxu, ker je nadomeščal Bullitta, ki je ostal v Parizu. Hull je izjavil, da bo Bullitt ostal veleposlanik v Franciji; zavrnil je vsako sugestijo, da bi Bedlejev odhod v London mogel vplivati na priznanje Petainove vlade. Dodal je, da imajo Zedin jene države v Londonu druge predstavnike.
Bivši ameriški poslanik v Kodanju Ater-ton, ki se jc pred kratkim vrnil v Zedin jene države, bo vršil dolžnost šefa oddelka za zapadno Evropo v zunanjem ministrstvu. Obdržal bo naslov ameriškega poslanika na Danskem.
VVashmgton, 25. junija. AA. (Reuter) Zunanji minister Cordell Hull .fe na vprašanje ali pomeni premirje s Francijo, da je treba Francijo še Smatrati za nevojujočo se države v smislu ameriškega zakona o nevtralnosti, odgovoril, da to vprašanje še ni razčiščeno, in da o tem še niso razpravljali. Krogi, ki stojijo blizu vladi, izjavljajo, da premirje še ne pomeni konec sovražnosti.
Uveljavljenje pokojninskega zavarovanja trgovskih pomočnikov
Izvajati se bo pričelo 1. julija t. h
Oboroževanje Argentine
Buenos Alres, 24. junija. AA. (Reuter). Vlada je zahtevala od parlamenta kredit v znesku 450 milijonov pezov za potrebe vojne mornarice. V nacrtu je tudi zgraditev nove ladjedelnice. Dalje je vlada zahtevala kredit v znesku 550 milijonov pezov za kopno vojsko.
Naše gledališče
OPERA
Začetek ob 20. uri
Torek, 25. junija: zaprto
Sreda, 26. junija: Carmen. Red Sreda.
Četrtek, 27. junija: Carmen. Red Četrtek.
Petek, 28. junija: Lucija Lammermoorska. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Debut koloraturke šlehanove. (Zaključek operne sezone.) ★
Za zaključek operne sezone bo debutira-la na našem odru v petek zvečer mlada in izredno mnogo obetajoča koloraturka Sle-hanova, ki bo pela naslovno partijo Doni-zettijeve »Lucije Lammermoorske«. šleha-nova je študirala solopetje pri najboljših italijanskih glasbenih pedagogih, ki ji vsi obetajo najlepšo pevsko bodočnost. Doslej je nastopila že na več koncertih ter je zlasti v Trstu zbudila največjo pozornost. Tako bomo imeli torej priliko slišati letos poleg ge. IvanČičeve in Vanje Leventove še tretjo interpretko te nelahke partije. Partijo Edgarda bo pel gost Josip Gostič, sodelovali pa bodo še: Anžlovar, Marčec, Lupša, Rakovec in Barbičeva. Režija je Frelihova, dirigira A. Neffat. Oopozarja-mo na globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Ameriški izolacionisti
za pomoč Angliji
Včeraj se je pričel kongres republikanske stranke Posledice zadnjih dogodkov •
Filadelfija, 25. junija, e. V senci svetov-tovne volne se ie pričelo dvajseto zasedanje republikanske stranke USA. Okoli 11 tisoč članov republikanske stranke se je zbralo v ogromni dvorani, kjer zaseda glavni odbor republikanske stranke v Fi-ladelfiji.
Med republikanci v Ameriki so tako zvani intervencionisti in izolacionisti. kd sd slede bodoče politike Amerike se niso složni. Zaradi zadnjih dogodkov, zlasti do vstopu Italije v vojno, se Je položaj hitro
spremenil in sami izolacionisti, čeprav nočejo podpirati politike oboroženega spopada, vendarle priporočajo podpiranje Anglije z vojnim materialom in orožjem. So
samo proti temu. da bi se niih hemisfera zapletla v voino in se protivilo predsedniku Rooseveltu. češ da ere predaleč ako hoče iamčiti za evropske meie in razpolagati z orožiem Združenih držav, katero ni njegova zasebna lastnina neco lastnina Amerike.
Pravijo, da ie velika razlika med zasebno in državno lastnino Ako se govori o o pomoči, ie * možno pomoč izvesti samo individualno.
Zasedanje kongresa republikanske stranke bo trajalo do četrtka ali petka in se bo zaključilo s izjavo simpatij do držav, ki so zasužnjene, a poimensko so države ne bodo imenovale. Na dnevnem redu kongresa je vprašanje ohranitve Monroeove doktrine in stališče do v^eaineriske akcije.
New York, 25. junija, e. (Reuter) »LTu-stration Fortuna« pdse. da le seda i najmanj 49 odstotkov ameriških volil cev pripravljenih glasovati za Roosevelta, ako bo tretjič kandidiral za predsednika Zedinjenih držav.
vVashington, 25. run. s. (Reuter) Transakcija za prodalo 20 ameriških motornih torpedov. Id jo ie nameravala vlada, ie morala biti zaradi zakonitih predpisov odložena. Vrhovni ameriški državni tožilec ie namreč obvestil predsednika Roosevelta, da bi bila taka prodaia v nasprotiu z ameriškim federalnim zakonom iz leta 1917 in da ie zato proda io prepovedal.
Mornariški minister Edison, ki trenutno še izvršuie svoie funkciie. ie iziavil. da doslej ni bila prodana v inozemstvo Š2 nobena ameriška vojna ladla. Mornariško ministrstvo ie naročilo 68 novih voinlh ladij v vrednosti 750 milijonov dolarjev.
Ljubljana, 24. junija Cez teden dni, 1. julija, - bo uveljavljeno pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov. Zavarovanje bo uvedeno v vsej državi. Delojemalske organizacije 30 si dolgo prizadevale, da bi dobili tudi trgovski pomočniki pravico do pokojninskega zavarovanja prt Pokojninskem zavodu za zasebne nameščence. Poklic trgovskih pomočnikov je treba vsekakor prištevati med nameseenske poklice in trgovske nameščence so tudi v resnici vedno šteli meri zasebne nameščence. S to zahtevo so laže prodrli, ko je bilo pokojninsko zavarovanje razširjeno na vso državo. Februarja je bilo uvedeno pokojninsko zavarovanje za strojnike. 2e tedaj je bilo znano, da bo uvedeno kmalu tudi pokojninsko zavarovanje za trgovske pomočnike. Zdaj zahte vajo pokojninsko zavarovanje še strojevodje, zaposleni pri zasebnih industrijskih železnicah. Z razmejitvijo teritorija med ljubljanskim in zagrebškim pokojninskim zavodom naš zavod izgubi prece- zavarovancev, z uvedbo zavarovanja za trgovske pomočnike pa bo ta izguba skoraj izravnana.
Od 1. julija bodo zarezani pokojninskemu zavarovanju vsi trgovski pomočniki, zaposleni pri trgovskih poslih v trgovskih obratih ali prodajalnah obrtnih In industrijskih podjetij ali zadrug; ta zaposlitev mora biti glavni poklic zavezancev in imeti morajo predpisano strokovno izobrazbo. Pogoj glede izobrazbe je Izpolnjen, ako je bil zavezanec zaposlen vsaj dve leti kot vajenec in ali je namestu te učne dobe ab-
solviral 4 razrede meščanske, srednje ali nji enake šole. To pomeni, da ne morejo biti zavarovani le pomočniki v branjevskih in podobnih malih obratih. Na podlagi na-meščenskih bolniških blagajn so lani izračunali, da je v Sloveniji zaposlenih okrog 4000 trgovskih pomočnikov, če pa odštejemo prostovoljno zavarovanje pri Pokojninskem zavodu in zaposlene brez plače, jih je bilo lani 2.586. Odšteti bi še morali tiste, ki so zaposleni v malih obratih, vsekakor pa smemo računati, da se bo število zavarovancev PZ povečalo za okros: 2.000. Upoštevati moramo še. da ni popolne jasnosti, aH bodo res izločeni iz zavarovanja trgovskih pomočniki malih obratov. Zdaj velja ta izločitev nesporno le za banovino Hrvatsko.
Uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja za trgovske pomočnike je bila objavljena 30. marca v »Službenih Kovinah« (15. aprila v ^Službenem listu dravske banovine«). Kakor uredba o razširitvi pokojninskega zavarovanja za zobne tehnike in strojnike vsebuje tudi ta uredba določbe o povečanju zavarovalne dobe pred uveljavitvijo zavarovalne obveze, tako da trgovski pomočniki lahko plačajo prispevke za zavarovanje že od 1. januarja 1. 1938. Za ta čas ni potrebna čakalna doba. Razen tega lahko trgovski pomočniki dokupijo službeni čas pred 1. januarjem 1. 1938 s plačilom premijske rezerve. Za povečanje zavarovalne dobe v prvem primeru je treba plačati prispevke najpozneje do 3. marca prihodnjega leta, v drugem primeru pa do 31. decembra 1. 1942.
Določba, da smejo pokojninski zavodi zavarovati trgovske pomočnike knjigovodsko ločeno kot samostojno skupino, nima nobenega pravnega učinka v tem pogledu, da bi skupina trgovskih pomočnikov tvorila posebno enoto zavarovalnega rizika, ločeno od skupnosti rizika vseh drugih zavarovancev. Določbe zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev veljajo tudi za trgovske pomočnike brez vsake omejitve.
Doslej so trgovski pomočniki spadali v delavsko onemoglostno zavarovanje in zanj so plačevali od 1. septembra 1. 1937. Zdaj nastopa vprašanje, kaj bo s temi prispevki, kar ni tako brez pomena, saj bi si z njimi lahko mnogi trgovski pomočniki dokupili vsaj nekaj mesecev za pokojninsko zavarovanje. 2e tisti pomočniki, ki so zavarovani v tretjem plačilnem razredu, bi si lahko dokupili 8 mesecev — seveda, če so bili zavarovani ves čas, to se pravi 34 mesecev, pri delavskem onemoglostnem zavarovanju. Z naredbo o uporabi uredbe glede izvedbe delavskega onemoglostnega zavarovanja (?>Službene novine« 22. III. 1937) to vprašanje ni urejeno zadovoljivo za trgovske pomočnike. Ker so bili trgovski pomočniki zavarovani pri delavskem zavarovanju manj kakor 200 tednov, izgu-
be po dOlOCDi § 61 zakona o zavarovanju delavcev po treh letih vse pravice iz onemoglostnega zavarovanja, kar pomeni, da SUZORju ne bo troba prenesti vplačanih prispevkov trgovskih pomočnikov iz delavskega onemoglostnega zavarovanja na Pokojninski zavod; ti prispevki bi bili po tem takem povsem Izgubljeni za trgovske pomočnike, odnosno za nameačensko zavarovanje. Vprašanje je, če se še da kaj spremeniti.
Pokojninski zavod za zasebne nameščence v LJubljani objavlja:
S 1. julijem se prične po uredbi, objavljeni v ^Službenih novicah* 30. III. t. l.,
obvezno zavarovanje trgovskih pomočnikov po zakonu o pokojninsKem zavarovanju nameščencev, kolikor niso bili že sedaj zavezani zavarovanju. Doslej so bili zavezani zavarovanju trgovski pomočniki, ki redoma opravljajo tudi pisarniške posle, potniki s stalno plačo ali zajamčenimi minimalnimi oohodkj, ako nLso prestopili v potniški poklic iz zavarovanju neznveza-ne službe, in trgovski pomočniki, ki vodijo obrat, obratni oddelek ali podružnico, ki imajo višje nadzorstvo nad delom drugih oseb ali ki so absolvirali 6 razredov srednje aU druge šole, ki jim je po bivšem avstrijskem vojnem zakonu dajala pravico do dveletne namesto triletne vojaške pre-zenčne službe.
Po novi uredbi pa so zavezani zavarovanju trgovski pomočniki, zaposleni v trgovskih podjetjih, razen v po. jetjih, omenjenih v § 19., 3 odst. obrtnega zakona (v branjevskih in podobnih malih trgovskih obratih, ki se zanje ne zahteva posebna izobrazba). Nadalje so zavezani zavarovanju trgovski pomočniki v prodajalnah rokodelskih in industrijskih podjetij ali zadrug. Pogoj za dolžnost zavurovanja je, da so zaposleni s trgovskimi opravili, tla jim je to glavna zaposlitev in da imajo potrebno izobiazbo, in sicer dveletno učno dobo kot učenec (vajenec) v katerem od zgoraj omenjenih po o'etij, ali pa štiri razrede meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole ali pa tudi kake druge šole ali tečaja, ki jih določi minister za gocial-no politiko in ljudsko zdravje v sporazumu z ministrom trgovine in industrije.
Zavarovanju zavezani so le trgovski pomočniki, ki takrat, ko so prvič postali zavarovanju zavezani, tore; dne 1. julija t. L še niso prekoračili 55. leta starosti.
Uredba daje trgovskim pomočnikom ugodnost, da lahko vplačajo za nazaj zavarovalne prispevke s 6^-nlmi obrestni] za dobo od 1. I. 193S. do 30. VI. 1940. v onem plačilnem razredu, v katerega spadajo po svojih službenih prejemkih na dan 1. VII. t. 1. Ta doba se jim vračuna potem tudi v petletno čakalno dobo (staž), ki mora preteči, da dobi zavarovanec noč Ino pravico do rente, če so ostali pogoji zanjo izpolnjeni.
Službena doba pred 1. I. 10r,S. se lahko dokupi z vplačilom posebej izračunano premijske rezerve. Dokup je mogoč do konca leta 1942., za odplačevanje dokupno vsote pa dovoljuje Pokojninski zavod tudi večletne obroke.
Trgovski pomočniki bodo imeli pri Pokojninskem zavodu iste pravice in dolžnosti kakor ostali zavarovanci, plačevali bodo iste zavarovalne prispevke in prejemali iste rente in druge dejatve.
Pokojninski zavod razpošilja služboda-jalcem prijavne tiskovine s pozivom k Prijavi trgovskih pomočnikov. Te je treba prijaviti najpozneje do dne 14. juhja t. 1., sicer grozi službodajalcom v zakonu določena kazent zadenejo ga pa lahko tudi druge posledice. Kakor n. pr. plačilo odškodnine nameščencu ali njegovim svojcem. Kdor nima zadosti prijavnih tiskovin, naj jih zahteva od Pokojninskega zavoda. Kdor je v dvomu, ali kak njegov nameščenec spada pod dolžnost zavarovanja ali ne, naj ga prijavi, a obenem opLSe svoje pomisleke.
Službodajalci se opozarjajo, da znaša minimalna mezda za trgovske pomočnike po odredbi banske upravo, objavljene v »Službenem listu« 31. I. 1940. 900 din na mesec in da se zaračuna pri preračuna-nju službenih prejemkov v naravi vrednost hrane z 240 din. vrednost stanovanja pa s 60 din na mesec. Za pokojninsko zavarovanje se pa zaračuna vrednost teh in drugih prejemkov v naravi po posebni razpredelnici banske uprave s posebnimi postavkami za razne kraje dravske banovine.
Nevaren požar v Linhartovi ulici
Ogenj je izbruhnil v Ravnikarjev! žagi
Ljubljana, 25. junija Davi ob 4.50 so bili poklicni gasilci po telefonu obveščeni, da je izbruhnil nevaren požar v Linhartovi ulici. Stražnik, ki je alarmiral gasilce, je javil, da goriRav-nikarjeva žaga.
V Linhartovo ulico so se poklicni gasilci takoj odpeljali z motorko, ki ji .je nekaj trenutkov kasneje sledila še druga mo-torka, V plamenih je bil strojni oddelek Ravnikarjeve žage. Gasilci so takoj pričeli gasiti požar in so napeljali cevi iz Bežigrajske ter iz Linhartove ulice. Na pomoč so prihiteli medtem tudi že prostovoljni gasilci in gasilci iz Sp. Šiške.
Strojnica, ki stoli na. dvorišču, obdana od drugih lesenih poslopij, je bila v plamenih kmalu po 4.30. Preden so bili obve-
ščeni gasilci je ogenj zajel že ostrešje in deloma poškodoval parno loKomobilo. deloma pa uničil razno orodje m razne lesene dele. Gasicem se je z združenim naporom posrečilo požar omejiti ter preprečiti, da ogenj ni prešel na druga poslopja, kasneje pa so požar popolnoma udušili. Gašenje je trajalo do 6.40, gasilska straža pa je ostala na pogorišču do 8. zjutraj.
Kako je požar nastal, še ni popolnoma ugotovljeno, zdi se pa, da so se vneli lahko vnetljivi predmeti, ki so bili blizu peči za parno lokomobilo. Ogenj je bil spočetka ponižen, a so plameni kmalu zabeli lesene dele in prešli na stene ter ostrešje.
Inc'ustrijec Frane Ravnikar Ima zaradi požara okrog 100.000 din škode, ki pa je samo delno krita z zavarovalnino.
SPOBT
Krožne kolesarske dirke v Zgornji Šiški. Leta 1934 je »Hermesova« kolesarska sekcija uvedla medklubske kolesarske dirke na lepi in neprometni krožni cesti, ki vodi iz Zg. Šiške skozi Koseze proti prijaznemu Podutiku, dalje čez ostri vzpon takoj za podutiškimi kajnnolomi, desno navzdol ter skozi Glince in Dol niče proti Dravljam ter zopet v Zg. Šiško, kjer je cilj pri Gasilskem domu zraven Martinčev« restavracije. V začetnih letih je bil cilj teh zanimivih dirk za Gasilskim domom pri restavraciji Car-man, a se je moral zaradi nerodnega ovinka preložiti na razglednejse mesto; saj je znano, da je borba na ciljih vedno najzanimivejša. Ze sama otvoritev teh tradicionalnih kolesarskih dirk je privabila na vso progo, posebno pa na cilj in na »Kalvarije kolesarjev — podutiški klanec — mnoge gledalce, katerih število se je stopnjevalo iz lata v leto. Proga, po katari se U atleti
borijo, je dolga 8 km in jo morajo glede na kategorije prevoziti po večkrat. Letošnja dirka bo 7. julija, in sicer za tri kategorije: za prvorazredne dirkače, ki prevozijo progo 8krat (64 km), za junior je Škrat (40 km) in za turiste — dirkače z navadnimi turističnimi kolesi — 2krat (16 km). Prvi nastopijo ob 14. turisti, nato
junior ji, za njimi pa. prvorazredni dirkači. Klasifikacijskih mest je za prve 5, za druge 7, za tretje tudi 7 in bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami, ki so jih poklonile razne tvrdke in drugi dobrotniki, katerim je naše športno udejstvovanje pri srcu. Razdelitev nagrad bo po končanih dirkah pri »Martincu«. Dirke bodo ob vsakem vremenu.
Postani in ostani čian Vodnihove družbe!
rs C II I E g a i
illMO MATICA, lil. 21-24
Briljantne — smehapolne Komedije
ŽIVIMO VESELO  DonKf&E$SS*rml-
rUng drznili vruguiij, kako mladi ameriški miljonar osvaja žena.  — Ob 16. In 21. url. — Ob 19. uri radi produkcije odpade.
i
mamm
e o l a  N L (j K i
v   prekrasnem filmu Oo 16.. 19. in 21. uri. KINO   L1 M O X. tel. 22-21
NOČ ODLOČITVE I
SVETISLAV PETROVIČ, SABINE PETERS in drugi I
Kako nega
e prišlo do odločil-rata v Franciji
Angleški vojni poročevalec o tragičnem poteku dogodkov v BordeauKu pred Petainovo kapitulacijo
London, 25. juu. s. Vojni poročevalec »Daily Kxpressav, ki se je mudil 15. in 16. junija v Bordeauxu ter se je sedaj vrnil v Anglijo, daje v angleškem radiu zanimivo poročilo o dogodkih v Bordeauxu v dneh odločilnega političnega preobrata v Franciji.
Poročevalec pripoveduje, kako se je v noči od 14. na 15. junija vozil z avtomobilom iz Toursa v Bordeaux. Vse ceste so bile polne vojaških transportov. Po vseh vaseh in mestih ob cestuh so gradili barikade in utrdbe za primer pojave nemških padalcev. Kar pa je presenetilo in že tedaj dalo misliti, pa je bilo dejstvo, da so se skoro vsi vojaški transporti pomikali ne proti fronti na Loiri, temveč V nasprotni smeri proti jugu. Mnogi so izražali domnevo, da hoče general Weygand na jugu organizirati novo obrambno linijo. Nikomur ni prišlo na misel, da bi Francija kapitulirala, dokler je Revnaud predsednik vlade.
Poročevalec jo dospel v Bordeaux 15. junija opoldne. Vse ulice so bile natrpane z begunci. Poročevalec pravi, da sicer ni dobil ob svojem prihodu nobenih avtentičnih podatkov, kaj se pripravlja, toda splošni vtis v mestu je govoril tako, da se bliža katastrofa. To je bilo mogoče razbrati že z obrazov visokih funkcionarjev vojnega ministrstva.
Popoldne se je pričela v enem izmed hotelov usodna seja francoske vlade. Pred hotelom je tvorila stražo četa Senegal cev v slabi vojni opremi. Na sejo vlade je prispel tudi general Weygand. 731etni vrhovni poveljnik vojske je skoro letel iz avtomobila do hotelskih vrat, spremstvo pa mu je enako urno sledilo. Občinstvo, ki je bilo
zbrano pri vbodu, je pozdravilo generala s ploskanjem.
O sami seji vlade je izvedel poročevalec naslednje podrobnosti: Ko so bili že vsi
ministri zbrani, je stepil v sejno dvorano general Weygand. Sedel je na svoj prostor, pogledal po ministrih, razprostrl roke ter vzkliknil: Gospodje, francoske armade so poražene! Ministrski predsednik Reynaud je ostal popolnoma miren in ni pokazal nobenega znaka presenečenja. Obrnil se je k članom vlade ter dejal: Dobro, borili se bomo naprej iz Severne Afrike! Toda proti Revnaudovi odločnosti so pričeli prihajati od kolegov v ministrskem svetu ugovori zdaj z ene, zdaj z druge strani. Na čelu vseh onih, ki so bili za ustavitev sovražnosti in sklenitev miru. je bil stari maršal Petain. Po dolgem posvetovanju je ministrski svet sejo prekinil. V nedeljo zjutraj se je seja nadaljevala,
končno so člani vlade glasovali. 14 ministrov se je izrazilo za ustavitev sovražnosti, samo 10 pa za nadaljevanje vojne.
Pozneje je sklical notranji minister Man-del, eden najodločnejših članov Reynaudo-ve vlade inozemske novinarje ter jim kratko sporočil: Ministrski predsednik Revnaud je odstopil, Petain je prevzel vlado. Nova vlada bo vodila novo politiko. Ne da bi bil Mandel povedal, kakšna bo ta nova politika, je vsakdo to vedel. Saj je bilo že tedaj, ko je maršal Petain vstopil v Rey-naudovo vlado, slišati glasove, da njegov vstop pripravlja pot za mir, ker je Petain edina oseba v Franciji, ki bi mogla prevzeti nase odgovornost pred javnostjo, da sklene neugodni mir.
17. junija zjutraj je bil potem Bordeaux nenavadno miren. Poročevalec pravi, da ga je razpoloženje v mestu spominjalo na ono v Madridu po sklenitvi premirja v državljanski vojni, v Pragi po monakovskem sporazumu, v Helsinkih ob podpisu miru s
sovjetsko Rusijo in v Bruslju tik pred kapitulacijo. Vsa ta mesta so v teh trenutkih, ki jih je vse poročevalec osebno doživel, nudila isto sliko — sliko poraza.
VEST
— Dajanje konj na vojaške vaje. Pri
vpoklicu konj na vojaške vaje so ugotovili, da se lastniki konj poslužujejo različnih načinov, da se te dolžnosti izognejo ali pa dajo na orožne vaje najslabše konje. Kdor ima več konj, da navadno najslabšega, drugi si zopet od soseda izposodi ali kupi nesposobnega konja, ki ga potem žene v vojaško edinieo. Primeri se celo. da lastnik svojega konja namenoma poškoduje in ga onesposobi za vojaško namene. S takim postopanjem se ovira delo vojaških oblasti, da ne morejo svoje naloge natanko in redno opraviti, kar je lahko usodnega pomena za državno varnost. Zato opozarjamo, da morajo biti za vojaške namene dani le dobri in sposobni konji in da bo vsakdo, ki se samo poskusi izogniti tej dolžnosti,     nemudoma  naznanjen pristojnemu
vojaškemu oblastvu.
— Definitivno je sklenjena, da dobi Prizad monopol za trgovino s pšenico in oljaricami. Na pristojnem mestu je prišlo do definitivnega sklepa o ureditvi trgovine s pšenico za potrebe domačega tržišča. Po informacijah s pristojnih mest bo Prizad dobil izključno pravico za trgovino s pšenico na notranjih tržiščih. Sedaj proučujejo vprašanje preskrbe potrebnega kredita za ureditev te trgovine. Prav tako je
definitivno sklenjeno, da bodo vso trgovino z oljaricami spravili pod nadzorstvo in koncentrirali pri eni sami ustanovi. Monopol nakupa in prodaje oljaric bo dobil Prizad. Za ta namen je ie pripravljena potrebna uredba, ki bo objavljena te dni
— Delo tarifnega oab«>r^ včeraj se je v Beogradu sestal c2;i tarifni odbor po sklepu zadnje plenarne seje in začel anketo o vprašanju preklasifikacije blaga. Anketa bo trajala do 28. t. m.
— posebna nemška komisija išče v na£i državi kmetijske delavce. Posebna komisija nemškega ministrstva za javna dela na čelu z ministrskima svetnikoma Linke-
jem in Mene jem in v spremstvu strokovnjaka banske upiave Zagreba Branka Kubovima ter Inšpektorja dela v Splitu Niko-lića je te dni prepotovala okraje severne Dalmacije in zahodne Bosne, da pro či možnosti zaposlitve večje skupine naših delavcev  za  kmetijska  dela    v Nemčiji.
Sklenjen je bil dogovor z 900 kmetijskimi delavci, ki bodo odpotovali v Nemčijo v četrtek.
— Opozorilo uvoznikom blaga, Id je vskladiščeno   v   italijanskih pristaniščih.
Direkcija za zunanjo trgovino opozarja uvoznike ki imajo blago vskladiščeno v italijanskih   pristaniščih  in  ga  doslej niso
mogli uvoziti, da dajo potreben nalog svojim odpošiljateljem v italijanskih luk ah ter naj se obrnejo na italijansko ministrstvo za valute v Rimu z vsemi potrebnimi dokumenti da bodo blago dobili. Če bi posamezni odpošiljatelji ne mogli dobiti dovoljenja, je potrebno konkretne primere prijaviti direkciji za zunanjo trgovino v Beograiu. Vse prijave morajo biti po predpisih taksirane.
— Ofieielni obisk muslimanskega verskega poglavarja v Zagrebu. Včeraj ie prispel na ofieielni obisk v Zagreb reis ul-ulema Fehim ef. Spaho. Sprejeli so ga zelo svečano zastopniki mesta in zagrebških društev. Pozdravil ga Je tudi podžupan dr. Krbek.
— Posebna ustanova, podobna Prizad u, bo ustanovi jena za banovino Hrvatsko. Pri banski upravi banovine Hrvatske proučujejo vprašanje ustanovitve posebne Privilegirane izvozne družbe za Hrvatsko. Sporočajo, da je prišlo že do definitivnega sklepa ter da bo družba kmalu ustanov-
ljena. Ta družba bi upravljala na svojem področju iste naloge in imela bi iste pravice, kakor Prizad za druge pokrajine v drŽavi.
— Konferenca o razmejitvi SUZORja.
Na konferenci v kabinetu ministra dr. Smoljana, ki so ji prisotvovali minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, zastopnik SUZORja Juraj Gašparac in šef kabineta podpredsednika dr. Mačka dr. Odič so razpravljaU o vprašanju decentralizacije SUZORja. Na podlagi te razprave bo sklicana ponovna konferenca, na kateri bodo vprašanje decentralizacije SUZORja proučili v vseh podrobnostih.
— Zagrebški okrožni urad za zavarovanje delavcev je imel v zadnjem poslovnem letu   skoraj   2.000.000   din primanjkljaja.
Nedavno je bila razrešena uprava zagrebškega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in imenovan je bil komisar. Poslovanje urada je bilo lani precej nepovoljno, tako da je imel 1,995.941 din primanjkljaja. Urad sam ne more doseči fi-nancijskega ravnovesja in zato se sklicujejo, da bi mu morale pomagati oblasti, predvsem pri pobijanju zelo razširjenih bolezni tuberkuloze in malarije.
— Treščilo v Kopico in ubHo dva človek«, v Stefancu pri Čakovcu je huda nevihta presenetUa na travniku banovinske-ga cestarja Novaka in njegovo Ženo, ko sta sušila seno. Ker se nista mogla nikamor drugam umakniti pred nalivom, sta zlezla pod kopico sena in vzela s seboj tudi svojega otroka. Med nevihto je treščilo v kopico in Novak z ženo je bil takoj mrtev. Nepoškodovan je pa ostal otrok. Brez staršev so ostali trije otroci.
— Konference za zaščito našega, hotelirstva v Zagrebu in Beogradu. Poročali smo, da so zastopniki gospodarskih zbornic obiskali finančnega ministra in ministra za trgovino in industrijo in jima obrazložili, da je potrebno v teh posebnih razmerah zaščititi naše hotelirstvo in gostinstvo. Ministra sta vzela predloge v preučevanje in v sporazumu z zastopniki gospodarskih zbornic bo prihodnjo nedeljo sklicana konferenca v Zagreb. Konference se bo udeležil zastopnik trgovinskega mlnistrstva. Na nji bodo razpravljali o ukrepih, ki so
potrebni v zaščito in sanacijo hotelirstva v banovini Hrvatski. Pozneje bo sklicana skupna konferenca zastopnikov gostinske stroke iz vse države v Beograd. Na nji bodo sprejeli definitivne sklepe in šele potem bosta pristojna ministra izdala primerne ukrepe.
— Novi krediti za preskrbo c vodo dalmatinskih krajev, z odlokom bana banovine Hrvatske so odobreni novi krediti v znesku 3,290.000 din za preskrbo z vodo številnih dalmatinskih krajev. Od tega kredita bo prejel tudi mostarski okraj nad pol milijona din ln travniški okraj
310.000 din.
— Obnova Adamičevega na3elj». v Novem Saću je bila konferenca, ki »ta se je udeležila tudi gradbeni minister in minister za socialno politiko, dalje ban dunavske banovine in predsednik novosadske Občine. Na tej konferenci so razpravljali o obnovi Adamičevega naselja pri Novem Sadu. ki so ga poplave skoraj povsem porušile. Komisija je ugotovila, da so poplave napravile za okrog 20,000.000 din Škode. Na konferenci razpravljajo o preskrbi kreditov za obnovo tega naselja.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo od časa do časa dež. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru in smo imeli davi do 7. ure 20.2 mm padavin. Najvišja temperatura je bila v Beogradu 29, v Splitu
in Kumbom 28. v Zagrebu in Dubrovniku 26, v Ljubljani 23, v Mariboru, Sarajevu, na Visu in Rabu 22- Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.©, temperatura je znašala 15.4.
Iz LJubljane
—lj Vidov dan 28. junija* se praznuje vsako leto kot spominski dan borcev, padlih za vero in domovino, s slovesno službo božjo. V tuk. stolnici se bo daroval slovesni rekviem 28. t. m. ob 10. dopoldne. V pravoslavni cerkvi na Bleiweisovi cesti bo svečani parastos ob 11. dopoldne, v evan-
gelski cerkvi bo slovesna služba božja istega dne ob 10. dopoldne. V starokatoli-ški kapeli na Gosposvetskl cesti pa bo služba božja ob 9. dopoldne.
—lj Poletni čas v trgovinah. Po uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin, smejo biti v juliju in avgustu, trgovine odprte od 7.45 do 12. in od 15. do 19. Združenje trgovcev.
—lj V vseh zadevah rezervne hrane za
mestno občino ljubljansko naj se interesenti ne obračajo osebno na predsednika prehranjevalnega odbora ali na odbornike, temveč brez izjeme samo na uradnega prehranjevalnega referenta med popoldanskimi uradnimi urami od 16. do 19 v prvem nadstropju mestnega magistrata nad prodajalno mestne elektrarne.
—Ij Evidenčnega lista oddelka hiSne zaščite, ki ga je mestni zaščitni urad dostavil vsem hišnim posestnikom, da ga točno izpolnijo in v 14 dneh vrnejo, nekateri gospodarji še vedno niso vrnili. Zato naj zamudniki, da se izognejo kazenskim posledicam, oddajo točno izpolnjene liste najkasneje v osmih dneh v zaščitnem uradu mestnega poglavarstva v I. nadstropju nad prodajalno mestne elektrarne.
—lj Prost vstop v razstavo G. A. Koso-vih monumentalnih slik iz slov. zgodovine. Kakor je bilo že javljeno, je bil prenos slik v bansko palačo na merodajnem mestu odgođen z željo, da se nudi možnost ogleda tudi najširši javnosti. Slike bodo v Jakopičevem paviljonu še danes 25. t. m. brezplačno na ogled.
—lj Nov grob. Včeraj je umrla v visoki starosti 78 let ga. Alojzija Tratnik, soproga po bivšem hotelirju na Sv. Petra cesti, ki je umrl že pred desetimi leti. Pokojnica je bila zelo priljubljena med vsemi, ki so jo poznali, zlasti so jo cenili reveži, ker je imela zanje vedno odprte roke. Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdan-ski cesti k Sv. Križu. — Pokojnici blag
spomin, žalujočim svojcem in sorodnikom nase iskreno sožalje!
—lj Rektorat glasbene akademije opozarja ponovno na zadnji dve produkciji, ki bosta danes in jutri v veliki filharmonični dvorani. PriČetek obeh produkcij bo ob 18.15. IDrevi bo izvajan prekrasni Dvofa-
kov oratorij *Stabat Mater« za solo, zbor in orkester. Solistične vloge bodo peli Milica Polajnar, Angela Jančar ter Člana slovenske opere Svetozar Banovec in Friderik Lupša. Sodelovala bosta tudi mešani zbor in orkester glasbene akademije in srednje glasbene šole. Orkester je pomnožen s člani opernega orkestra. Dirigiral bo vodja zborne in orkestralne šole prof. dr. Danilo Svara.
—lj Na zadnji sklepni produkciji, ki bo
jutri v sredo, bodo nastopili izključno slušatelji glasbene akademije iz klavirskega, solopevskega, instrumentalnega in violin-
skega oddelka rednih profesorjev Janka Ravnika in Betetta ter honorarnih profesorjev Pfeiferja, Mullerja in Zarnikove. Vstop k obema produkcijama je dovoljen proti nakupu sporeda, ki stane za oratorij
5 din, za zadnjo solistično sklepno produkcijo pa 3 din. Sporedi so na razpolago
v knjigarni Glasbene Matice, prod prlčet-kom produkcij pa pri blagajni kina Matice.
KOLEDAR Danes: Torek, 25. junija: Viljem. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Sloga: Otroci sodnika Hardvja Kino Matica: Živimo veselo.
Kino Union: Noč odločitve.
Peta produkcija Glasbene akademije ob
18.15 v veliki Filharmonični dvorani.
Razstava G. A. Kosovih monmnentaluih slik v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 19. Vstop prost.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
SOKOL
Važno je, da veste, kam boste šli v soboto 29. t. m. (na prazniki. Kot narodnjak se boste odločili za veliko narodno prireditev Sokola II v Trnovem, ki zida lep sokolski dom. Najkasneje ob 15.30 uri morate biti na prostoru, da boste ogledali izvršena dela, da boste prisostvovali telovadbi, nato pa se poveselili s prijatelji. Tudi streho boste imeli nad glavo, da Vas event. dežek ne orosi.
Sokol I, Ljubljana-Tabor, poziva svoje članstvo, naj se v čim večjem številu udeleži pogreba pokojnega člana br. Prana Goloba.  Pogreb  bo  danes  ob  17. izpred
mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Udeležba v civilu z znakom. — Obenem opozarja vse članstvo, ki je oddalo svoje legitimacije v overovljenje,   naj   jih  dvigne   v društveni
pisarni. Legitimacije bodo overovljene le za članstvo, ki je plačalo najmanj za prvo polovico leta 1940 članske prispevke odn. ustanovniki poreze za leto 1940. — Uprava.
Z Jesenic
Nenadna smrt nadarjenega mladeniča. V nedeljo okoli 13.30 se je na svojem stanovanju s samokresom v glavo ustrelil 281etni tovarniški delavec Anton Brellh s Slovenskega Javornika št. 59. Bil je takoj mrtev. Kaj je pognalo nesrečnega mladeniča v smrt, še ni znano. V zadnjem času je menda večkrat tožil, da ga boli glava.
Pokojni Brelih je bil zelo nadarjen fant. Mnosro je čital knjige, časopise in revije in
se rad bavil tudi z znanstvenimi zadevami, ki so mu morda preveč izčrpale njegove mlade sile. Bodi mu ohranjen blag spomin!
Po 46 letih težkega dela v zasluzeni pokoj. Dne 21. t. m jq stopil v pokoj g. Matevž Dovžan, dolgoletni predvaljač v žični valjarni KIP* na Jesenicah. Dovžan je nastopil dne 23. marca 1. 1S94. kot 201etni mladenič službo v valjarni KID. kjer je 46 let in 3 mesece neprestano delal, ne da bil kdaj resno bolan. Dovžan je bil nekoč najlepši in najbolj postaven fant v vsej Zgornji savski dolini. Dolga leta je bil praporščak gasilske čete na Dovjem in jo z velikim ponosom nosil častitljiv gasilski prapor na gasilskih slavnostih po Sloveniji. Kljub svojim 66 letom je še izredno krepak. Želimo mu. da bi zdrav še mnogo let užival jesen svojega življenja.
Sodna razprava proti bančniku Jankoletu
Kako je nastal polom Slovenske banke — Izpovedi
obtoženega Jankoleta
Ljubljana, 25. junija Razprava proti bivšemu bančniku Miru Jankoletu je včeraj trajala ves dan, prekinjena je bila le opoldne za eno uro.
Obtoženec je bil najprej zaslišan glede splošnih navedb obtožnice in je krivdo zanikal, priznal pa je, da je vodil v knjigah lažne dolžnike in priznal tudi navedbe obtožnice glede 154 oškodovancev odnosno upnikov, ki so mu zastavili za dana posojila hranilne knjižice raznih denarnih zavodov.
Kar se Hče neizterljivih terjatev, je kratko izjavil, da so vse postavke, navedene v knjigah, fle vedno izterljive, in se je skliceval pri tem tudi na obširno poročilo dveh izvedencev v knjigovodstvu dr. Albina Kandareta in g. Božiča. Glede postavke dr. Ivana M. Coka je pojasnjeval, da se je obremenil pravilno z 922.025 din. Dr. Cok je dobil knjižico Slovenske banke za 600.000 din in se je zavezal jamčiti za ostale dolgove Slovenske banke. Hranilno knjižico pa je dr. Cok zadolžil pri Kmetski posojilnici v Ljubljani In pri nekem denarnem zavodu v Zagrebu. Hranilne knjižice ni vrnil ln je bil zato obremenjen z gornjim zneskom. V nadaljnjem zasliševanju je obtoženec trdil, da banka ni bila pasivna, ko jo je prevzel 1. 1933.
Največje zanimanje je nastalo med občinstvom, ko je pričel predsednik izpraSe-vati obtoženca glede špekulacij s hranilnimi knjižicami.
Predsednik: Kako to, da ste nakupili toliko hranilnih knjižic in kako je nastal sčasoma tako velik dolg?
Obtoženec: Bilo je preveč upnikov in
preveč stroškov.
Z nakupom hranilnih knjižic je obtoženec pričel 4. septembra L 1934 in je nakupovanj trajalo do avgusta 1. 1938, ko je bil aretiran. Prezadolžitev banke, nekaj nad 10 milijonov dinarjev, je pojasnil obtoženec s tem, da je bila prepoeeni prodana na dražbi hiša in sicer samo za 3,600.000 din. Tudi se je povišal tečaj za knjižice in je moral knjižice dražje kupovati. Knjižice nekaterih zavodov je sprva kupoval po 309c nominalne vrednosti, pozneje pa so se cene dvignile na 80%.
Predsednik je omenil, da je kupoval knjižice colo za nominalno vrednost, prodajal pa jih je za 60%»
Obtoženec se je zagovarjal, da je računal pri tem z nakupom drugih cenejših knjižic, s čimer je mislil kriti izgubo.
V popoldanski razpravi je obtoženec navajal v svoj zagovor, da ja imel načrt banko sanirati s pomočjo nekih židovskih finančnikov, pa je katastrofa v obliki njegove aretacije prišla prezgodaj.
Danes dopoHre so bile zasTčnne nekatere priče ozi.o..:a oškodovanci, ki so Jankoletu prodali svoje hranilne knjižice. Iz
zasliševanja prič je razvidno, da je Jan-kole dajal na knjižice večja m manjša posojila, kakršna je bila pač vloga. Posojila Je dajal tudi v obrokih.
Zanimivejše je bilo zasliševanje bivšega uradnika Slovenske banke Franca Kovača, ki je bil zaposlen v baiiki skoro oi ustanovitve in sicer od 1. 1921 pa do konca. Na predsednikovo vprašanje, če je bila banka v začetku trdna, je priča izpovedal pritrdilno. Bavila se je v poCetku z vsemi bančnimi posli, ki so dobro uspevali, kasneje pa, ko se je banka angažirala v raznih podjetjih, je pričela izgubljati. L. 1927
js prišla v še večje zadrege, tako da je slednjič prišlo do poravnave z upniki. Po
goravnavi sta prevzela banko dr. Ivan M. ok in Ramovš, ki sta prevzela tudi Tek-stilbazar. Vplačala sta efektivnih 2,500.000 din. Ker se tudi njima ni posrečilo poživiti bančnih poslov, sta iskala priliko, da
bi zavod zopet prodala, in je 1. 1933 res sledila kupna, oziroma prevzemna pogodba
z Mirom Jankoletom. Kakšna je bila pogodba, ne ve, ker je ni videl, ve pu, da se
je obtoženec tedaj branil prevzeti nekatere obveznosti in se je takrat dr. Cok tudi
zavezal, da jamči za nekatere dolgove. Po izpovedi priče se jo Jankole kmalu po prevzemu banke pričel baviti z nakupovanjem hranilnih knjižic.
Na v^raSanje predsednika, kdo je dal denar za nakupovanje knjižic, priča ni vedel odgovora, ker v to ni bU posvečen. Priča je kot uradnik banke izvrševal pri nakupu zgolj formalnosti. Nadalje je izpovedal, da
je Jankole kupoval knjižice tudi zunaj banke, večkrat pa v ekspozituri banke, ki jo je imel v svojem stanovanju na Aleksandrovi cesti. Nadalje je izpovedal, da so bile vse knjižice, na katere je Jankole dajal posojila, vpisane ln se je o njih vodil poseben seznam po kartotečnem sistemu. Knjižice, na katere je obtoženec dajal posojila, so bile navadno prodane naprej.
Glede knjižic sta se Kovač in obtoženec dogovorila, da prevzame vse Jankole, sam kot uradnik banke pa vodi pregled o njih.
Po zaslišanju priče Franca Kovača je sledilo zasliševanja raznih oškodovancev.
Iz Celfa
.—c Gori! V nedeljo okrog 23. se je v Arji vasi pri Petrovčah vnel velik kozolec, last inž. Ježovnika. Na kraj požara so kmalu prispeli gasilci iz Arje vasi, talca. Lovca in Gaberja, Gasilcem se je posrečilo refiiti sosedna poslopja, kozolec pa je s zalogami sena in slame ter vozovi in poljedelskim orodjem vred v dveh urah pogorel do tal. Skoda znaša okrog 100.000 din. Vzrok požara ni znan. Celjski gasilci so po krivdi svojega poveljnika prispeli na kraj požara šele takrat, ko je bil požar v glavnem že pogašen,
—c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjski okraj bo v torek 2. julija od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razla-govi ulici.
—c Taboren je sokolske dece v Lokah pri Mozirju se bo pričelo že 15. julija in ne 22. julija, kakor je bilo sprva določeno. Prijave se sprejemajo še do 30. t. m. v pisarni sokolske župe v Narodnem domu v Celju.
—c V celjski bolnici so umrli v nedeljo 441etni posestnik Franc DerstvenSek iz Orešja pri Slivnici, 261etna posestnikova hči Antonija Nadvežnikova z Rečice ob Savinji in dveletni kočarjev sinček Franc Cerovšek iz Laškega.
•—c Tri pronif inc nesreče. Na celjski železniški postaji je v nedeljo okrog 21.45 tovorni vlak zadel v 26ietnega Franca Ger-Saka in ga odbil. Geršak je dobil težke poškodbe na glavi, roki in nogi. Ko se je
peljala 3olctna šolska upraviteljica Slavica Kermeljeva iz Stojnega sela pri Rogatcu v soboto okrog 18. s kolesom od Sv. Flc-rijana proti Rogatcu, je zadel vanjo z gramozom naložen voz. Kermeljeva je padla pod voz. pri čemer je šlo kolo Čez njo in ji zdrobilo desno roko v podlaktu. V petek je padel 181etni Joško Jurjevec. gojenec kmetijske šole v št. Juriju ob juž. žel., na cesti v Zavodni z voza in si zlomil desno roko v podlaktu. Ponesrečenci se zdra-cijo v celjski bolnici.
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
Otroci sodnika Hardyja
Dve uri prijetne zabave in veselega razpoloženja Vam nudi samo Mlckev Roone.v!       KINO SLOGA. tel. 27-30
Prijateljem
in somišljenikom!
Dne 1. junija t. 1. je zadela težka nesreč.™ našega dobrega in delavnega pristaša Antona M a 1 g a j a v Strtenici pri Zibiki p. Pristava v šmarskem okraju, mojega namestnika kot bivšega narodnega
poslanca za šmarski srez. S hišo, v kateri je stanoval, je zgorelo tudi vse njegovo imetje, rešil je samo golo življenje svoje, žene in šestero otrok. Sam je pri reševanju dece iz goreče hiše dobil tako težke opekline po celem gornjem delu telesa in po obrazu, da leži v celjski bolnici že tretji teden.
P:osim vse prijatelje in somišljenike, da »odpro srce in odpro roke« ter rotirajo bratov^ke solze« in to po geslu: »Dvakrat da, kdor hitro da!« Prosim vse, da pomagajo nujno bodisi z denarnimi prispevki, bodisi z obleko ali blagom, bodisi z živili.
Darove sprejema uprava »Nove dobe« v   Cel.iu  (Zvezna   tiskarna),   kamor  se naj
pošiljajo s pripombo: za Antona Malgaja. Zdravo!
Maribor,  dne  23.   junija 1940.
Vekoslav Spindlcr, novinar,
bivši  narodni poslanec za
Šmarski srez.
Iz Tr&oveSf
Pod geslom »Vi za nas, ml za VaH<: priredi v nedeljo 30. t. m. ob 14. veliko gasilsko tombolo prostovoljna gasilska četa Trbovlje-trg, ki bo na lepem senčnatem vrtu pri gasilskem domu. Tudi letošnja prireditev bo prednjačila z lepimi glavnimi dobitki, med katerimi so tri kreditna pisma po 1000 din, 1 kreditno pismo po 500 din, moška kolesa, mnogo dobrot za želodec ter več sto činkvinov, kvatern, tara in amb. Zlasti za gospodinjstvo so določeni lepi dobitki. S kreditnim pismom si lahko nabavijo dobitki pn kateremkoli trboveljskem obrtniku. Razstava dobitkov bo od 28. do 30. junija v gasilskem domu. Dohodki tombole so namenjeni za nabavo
potrebnega gasilskega orodja in vsega tehničnega materiala, ki je društvu potreben za obrambne priprave pred letalskimi napadi. Trboveljsko občinstvo naj s številnim obiskom prireditve podpre koristno delo naaih gasilcev ter s tem pripomore k ojačenju lokalne obrambne organizacije.
— 40letn{ jubilej dela je nedavno praznoval v krogu svoje rodbine g. Miha Kopom, nadpaznik trboveljske seporacije. Jubilant je ec'en izmed redkih starih rudarskih korenin, ki so kot mladi fantje stopili v službo pri rudniku ter se v dolgoletnem neumornem delu povzpeli na lepa vodilna    mesta pri podjetju.    s Mitov&kov
Miha«, kakor so mladega Kosma nazivali še v času, ko je trgpal hlače na domačem pašniku, je že kot 151etni mladenič stopil v službo pri rudniku, kjer je bil najprej pomožni kurjač, vendar pa je zaradi vestnosti brzo napredoval za strojevodjo. Leta 1910 je bil nastavljen kot preddelavec v pralnici. 1. 1920 je bil že paznik, 1. 1930 pa povišan v na Jpaznika. Kot tak opravlja leto za letom vestno in marljivo poverjene mu posle. Pri vsej svoji predanosti za službeno dolžnost se ie g. Kosem s prirojeno bistrostjo že zgodaj začel udejstvo-vati tudi v javnosti ter je član vseh narodnih in naprednih društev, ki vedo ceniti njegovo sodelovanje. Mož je odkrito napreden, trdno narodno zaveden ter vnet
čitatelj našega naprednega časopisja. Slavljencu iskreno čestitamo k njegovemu
jubileju z željo, c"a bi čil in krepak doživel še mnoge  življenjske jubileje!
— Trboveljska sekcija UROIR opozarja trboveljske člane gg. rez. častnike na društveni setanek, ki bo jutri 25. t. m. ob 20. v rudniški restavraciji. Na sestanku bo razprava o važnih stanovskih zadevah ter
je želeti, da se ga udeležijo vsi člani pol-noštevilno!
Iz škof le Loke
— Dve prometni nesreči. Ko je staro-loški kaplan Karlo Babnik zavozll s svojim kolesom od župnisča proti banovinski cesti, se je prikazal izza visoke Škarpe ob tamošnjem pokopališču tovorni avto. Gosp. Babnik je odletel s kolesa, avto pa se je Se pravočasno ustavil. Pri nezgodi se je k sreči poškodovalo samo kolo. — Dok?j opasnejša nezgoda se je pripetila na banovinski cesti med škof jo Loko in Staro Loko. Iz doline je pripeljal luksuzni avto, ko Se je nenadoma znašel pred njim 51etni posestnikov sin Žagar Janez. Fantek je
zadel ob blatnik, ki mu je prizadel rano na glavi Avtomobilist je dečka takoj naložil na avto in ga odpeljal k zdravniku v fikof jo Loko, ki je ugotovil, da poškodbo niso nevarnejšega značaja.
— Vidovdane.ko proslavo * pripravlja Škofjeloški Sokol za, 27. junij ob 2030 v veliki dvorani.
Stran 4
Zactaša no očila:
»SLOVENSKI NARODc,   torek, 25. junija 1940.
Vojna proti Angliji
Od Severnega morja do Alp miruje orožje, toda borba pro i i Veliki Britaniji gre dalje, pišejo nemški in italijanski listi
Berlin, 25. junija. AA. (DNB.) Današnji tisk posveča vso pozornost sklenitvi premirja med Italijo in Nemčijo na eni ter Francijo na drugi strani. Listi soglasno ugotavljajo, da je borba na zapadu končana. Komentarji tiska izražajo soglasno hvaležnost nemškega naroda vodji Nemčije in nemški vojski, da je vojna v enem delu Evrope končana.
sBerliner Borsenzeitung pravi med drugim: Od Severnega morja do Alp miruje orožje. Francija je morala nositi posledice vseh napak njenih politikov. Duh Clemen-ceauja in Focha je postal usoden za Francijo. Nemški narod je danes enoten ter se ta enotnost izraža povsod in v v. m. v notranji politiki, v zunanji politiki, v gospodarstvu in vseh ostalih poljih. Nemški narod za bojiščem in nemški vojaki na bojišču so eno telo. O tem edinstvu in tej moči naj razmišljajo tudi vsi drugi. Potem bodo razumeli razlog nomške zmage. Evropski narodi, pravi list. naj razumejo, da so zle sile premagane. Velika Britanija je večni nasprotnik evropskega življenjskega prostora.
»Deutsche Allgemeine Zeitung^r riše v kratkih potezah operacije od 10. maja do 24. junija. Posebno naglasa njihov dina-mizem ter nravi, da je bil nasprotnik navzlic junaškemu zadržanju in močnemu odporu premagan in da je moral nazadnje položiti orožje. En nasprotnik je položil orožje, tod'* borba rrc dalje proti VeJifei Britaniji. Dejstvo jo. da je vojna proti Franciji končana in da sledi sedaj odločilna borba proti Veliki Britaniji.
R4m, 25. junija. A A. (DNB) Italijanski listi naglašajo. da je bilo premirje sklenjeno v trenutku, ko je bila italijanska ofenziva v Alpah, ki se je začela 21. junija v polnem razvoju in da so italijanske čete že pro rle na francosko ozemlje.
»Popolo di Roma«; pravi, da je na alp-ske-n bojišču serlaj nastalo zatišje, da se pa borbe na , Sredozemskem morju in v Afriki preti Angliji nadaljujejo. Borba se sedaj vodi proti An-rliji. pravi list in ne več preti Franciji, ki je bila zadnja žrtev Velike E.itnr;,ie.
»Corriere della Sera« pravi, da bodo nemške in italijanske sile sedaj obrnjene proti Angliji. List pravi, da pomeni sklenitev premirja tudi konce francosko-an-glerke zveze in angleškega vpliva v Evropi.
Italijansko v-sjno
Rim, 25..jun. br. (.Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo popoldne naslednje vojno poročilo:
Ob 1.35 so bile spričo podpisa pogodbe o premirju prekinjene sovražnosti med Italijo in Francije na vseh frontah, v Italiji in izven nje.
Neka italijanska podmornica je potopila 8000-tonsko trgovinsko ladjo. Neka druga podmornica, ki je operirala na Rdečem morju, se ni vrnila na svoje oporišče.
Pri nekem sovražnem letalskem napadu na Tripoiis ni bil zadet noben vojaški objekt. Nekaj bomb je poškodovalo več hiš v starem židovskem mestnem okraju in je bilo okrog 20 človeških žrtev.
Pri sovražnem letalskem napadu na Ca-gliari je bilo odvrženih okrog 30 bomb, ki pa niso povzročile nobene materialne škode. Le nekaj ljudi je bilo ranjenih. Sovražna letala ^o poskusila dvakrat napasti tudi Palermo, a so jim to italijanska lovska lets la preprečila ter so sovražne letalske skupine pognala v beg.
Vojna se nadaljuje proti Veliki Britaniji in se bo nadaljevala do zmage.
m
Aretacije na španski meji
Berlin, 25. junija, k. DNB. poroča, da so španske oblasti na meji aretirale tri Francoze, ki so hoteli čez mejo tihotapiti v avtomobilih za več milijonov vrednosti v denarju in draguijih ter tudi najvažnejše dokumente iz francoskih ministrstev, zlasti iz finančnega ministrstva. Gre za Rey-naudove agente, pravi DNB, ki so se prilastili važne dokumente, s katerimi bi Revnaud skušal strmoglaviti Petainovo vlado.
Smrt angleškega astronoma
London. 25. junija. AA. (Reuter) Znani angleški astronom Alfred Fauler je snoči umrl. Dosegel je starost 72 let.
Ob prvi obletnici trboveljskega aerokluba
Trbovlje, 24. junija.
V našem rudarskem središču praznujemo te dni prvo obletnico ustanovitve trboveljskega aerokluba
Ko so prvi ljubitelji jadralnega športa začeli utirati pot med trboveljsko mladino, je bilo treba prebresti mnogo ovir in mnogo nerazumevanj, toda prvi orači ledine, katerih imena stoje na častnem mestu trboveljskih jadralcev: R. Japelj, F. Grošelj, J. Baumgarten V. Beg, niso klonili in so ne glede na neprilike in težave vestno pripravljali plodna tla bodočemu klubu.
Navezali so prve stike z ljubljanskim aeroklubom in lani 28. junija je bil prvi občni zbor. 2e takoj v začetku je štel klub 70 plačujočih članov, zanimanje za jadralni šport med mladino kakor tudi med odraslimi pa je stalno naraščalo.
Vredno je omeniti uspehe klubovih članov Japlja in Grošlja. ki se bosta polagoma razvila v odlična jadralna letalca. Oba sta napravila tečaj za gradnjo jadralnih letal, razen tega pa ie Japelj napravil izpit s-C« v letanju na Blokah in dobil diplomo ^C« pilota jadralca.
Klub je napravil tudi dve ekskurziji. V Ljubljani je bila združena z zračnim krstom vseh navzočih. Dne 6. septembra je
t
Dotrpela je v 78. letu starosti naSa ljuba mama, stara mamica, sestra,
tašča in teta, gospa
Alojzija Tratnik
ane z4. t. m. po dolgi bolezni, previđena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo spremimo v sredo, dne 26. junija 1940 ob %15. uri popoldne izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA — ZAGREB, dne 24. junija 1940.
ŽALUJOČI OTROCI in ostalo sorodstvo.
priredil razstavo modelov, na kateri se je že videlo vztrajno delo kluba. Tudi modelarska tekma je zelo zadovoljivo potekla. Na drugem občnem zboru 4. februarja letos so Člani soglasno izvolili stari upravni odbor z J. Baumgartnom na čelu. Sledila je tudi nabiralna akcija, ki pa je delno uspela. Nabiralni akciji so se odzvali: Cementna tovarna in Kmetska posojilnica v Trbovljah, steklarna in kemična tovarna v Hrastniku ter g. inž K. Kaiser iz Zagreba. Nadalje je dal tukajšnji stavbenik g. T. Božič klubu na upoiabo svojo mizarsko delavnico, kjer se je takoj pričela gradba jadralnega letala »Vrabec A«. Japelj je med tem časom absoiviral na lastne stroške nastavniški tečaj v Beogradu, Vršcu in Zlatem Boru ter je kot kontrolor II. osebno prevzel vodstvo izdelave letala, ki bo. kakor vse kaže. v jubilejnih dneh 28., 29. in 30. junija poleg drugih modelov tudi delno že razstavljeno, na kar javnost že
v naprej opozarjamo. Povabljeni so tudi I vsi modelarji iz vseh klubov, tako da bo ; razstava, ki bo v mali dvorani Sokolskega j doma, nad vse zanimiva. Dne 29. junija ob I 16. bo tekma letečih modelov na travniku za občinsko bolnico. Klub obeta torej razmah in uspešno delo v trboveljskem revirju, poliebna bi mu bilo le gmotna pomoč. Za zgled naj bi služil jeseniški aerokiub. ki uživa vse ugodnosti in podporo KID. Tudi trboveljski jadralci so se obrnili za pomoč na TPD in upajo, da jim bo pripomogla k širšemu razmahu, saj Kr. jug. aerokiub ni le zasebna zadeva, temveč ima od njega koristi ves narod tako v teiesnovzgojnem kakor tudi državnoobrambnem pogledu.
Ob tem prvem jubileju želimo, da bi mladi agilni trboveljski aerokiub nadaljeval s podvojeno močjo. To mu bo seveda le tedaj mogoče, če ga bo javnost moralno in gmotno podprla, da bi dobil svoj lasten lokal in lastno delavnico.
Konsenrlraiije krvi za transSsszije
Nove važne ugotovitve zdravniške znanosti
S pomočjo transfuzije krvi je bilo že marsikomu rečeno življenje Ko so bile Odbite krvne skupine, ie bila odstranjena nevarnost, da bi lahko s transfuzijo krvi komu škodovali Ostalo je samo nerešeno vprašanje, kako naj vselej v nujnih primerih najdejo krvodajalca. Nedavno je bi-'o rešen, tudi to vprašanje. NTa kongresu zdravnikov internistov v \\ iesbadnu je po-rrča: prof Sehilhng-.Miinstcr o prvih izkušnjah z novo metodo konzerviranja krvi. Ze cela vrsta sredstev je, s katerimi ohranijo kri nep )fc»vt:rjeno in sposobno za prevoz za več d i Ti načini konzerviranja krvi so bili v zadnjem času temeljito preizkušeni in rezultat ie bil, da kri v resnici iahko ohranijo cele redne uporabno. Prof. Corelli iz Rima je referira' na. kongresu, da je izvršil že 1500 transfuztj konzervirane krvi. ?ri teh transfuzijah so uporabili 400 litrov krvi, ne da bi se pokazale kakšne škodljive posledice Centra'e za zbiranje krvi od krvodajalcev morajo imeti stalno v zalogi kolikor mogoče svežo kri raz nih krvnih skupin, da jo lahko pošljejo takoj, kjerkoli je potrebna transfuzija. Težave so samo še s prevozom krvi in s tem. da mora biti kri hranjena vedno v primerni temperaturi. Tehnični napredek v trans fuziji krvi je pa tako velik da lahko ra čunamo, da so praktično žc odstranjene vse ovire transfuzije konzervirane krvi.
Na omenjenem kongresu zdravnikov je bilo tudi ugotovljeno, koliko prahu vdiha-jo ljudje v mestih   Tako n   pr. pade na
kvadratni kilometer angleškega industrijskega ozemlja na leto okrog 40 ton prahu. Ta prah zakriva nebo tako, da zastre okrog 20 odstotkov sončnih žarkov. Po tem si iahko mislimo, koliko prahu človek vdiha. Slaba stran velikih naselij je tudi v tem da bloki hiš ovirajo vetrove in zaradi tega so mesta >c tem slabše prezračena Neki meteoro'og je poročal, da so v Berlinu v zadnjih 10 letih merili na raznih krajih hitrost vetra in ugotovili, da je bila zmanjšana povprečno na leto v primeri s hitrostje vetra na odprt h prostorih za 1.5 m na sekundo Ob lepem vremenu in zlasti poleti je v m-tranjosti mesta vedno po nekaj stopenj rop-lejr- kakor n. pr. na morskih obalah
O vprašanju, koliko beljakovin človek potrebuje sta referirala profesorja Fclix iz Frankfurta in Sche^ck z Monakovega. Masti, ogljikovi hitrati in beljakovine so najvažnejše redilnc snov. Kolike beljakovin naj človek konzumira na dan. je težko reči, ker je to odvrsno •A raznih okoliščin. Beljakovina je zaradi svoj h posebn h vplivov v ljudskem telesu ena na ažnejših snovi. Med prebavo se razkraja mnogo elementov, ki tvoril'"- p ircm razne spojine, glede na to. kako so bili s stameami telesa spojeni. Takšnih e-ementov so odkrili v človeški prebavi ie n-^d 20 Razen tega se del hranilnih beljakovin spreminja v energijo. Skoraj vsako tk.vo ima posebno vrsto beljakovine Kako Komplicirane so lahko te konstrukc1 je v človeškem teiesu, nam
kaže krvno barvilo ki ie sestavljeno :z več kakor 570 ostankov am.dukislip a s tem še tii ti  dale J-  n   izražena  -sestava beljakovin.
Srčna nevroza ni 'jk^, nedolžna <akor so doslej mislili. Izsledke raziskovanja o tem je obrazložil na kongresu znani berlinski zdravnik dr Schut/-Henke l goto vil je, da ie večje št*-' iic org^'.ičntfc srčmh napak bilo dokazanih kot pos ed.ea srcu* nevro/e..
Delovanje posameznih   organov je včasih
moteno zaradi nekaterih vplivov Afektov, ki jih povzročajo te motnje, sc pacient pogosto ne zaveda. Pri berlinskih raziskovanjih so dognali odvisnost med gotovimi duševnim', stanii :n n/nm organskimi napakami Nagnjenje k tak:nim razpoloženjem odnoMio .stanjem ie lahko prirojeno, lahko pa tudi privzgojeno, bodisi s prestrogo vzgojo ah če otn ka razvajamo. Tako je bilo zanesljivo" ugotovijeno, da so orga-niene motnje srca pri mnogih odraslih ljudeh odvisne z občutkom bojazni, ki izvira iz mladosti. Tako je sedaj 2e povsem zanesljivo dognano, da mnoge bolezni povzročajo razni duševni vplivi.
Iz Litije
— Živahen krt>snj večer. Na kresni večer v neoeljo so na mnogih krajih prižgali kresove. Samo v okolici na pobočjih kresniških hribov so prižgali okrog 20 kresov, ki so jih prav lepo opazovali prebivalci Vač, pa tudi po vseh ostalih hribih in strminah nnšega Zasavja so prizivali tradicionalne kresove. Najbolj živahno je bilo na Sv. gori, kamor je krenilo precej izletnikov že v nedeljo zjutraj, pa so potem uživali lepote poletne, a Zasavja skozi ves dan. Skupina prijateljev Sv gore je prišla nato kresovat še s prpoKlan-sk;m vlakom. Ko se je nagnil đon, so se zbrali domačini in izletniki p:l krosu pod ccikvijo. Nato so zalagali grmado in sveto« gorski kres je bil eden največjih in naj-lepših, kar jih je gorelo nn leb 1 i kresni večer v našem Zasavju. Zar' ii svojega močnega sija se je prav gotovo vi*i< | tu U na Ljubljanskem polju. Izletniki na Sv. gori fo uživali tudi ob pogledu na ostale številne kresove Kakor nam poročajo, je b^lo izredno živahno tud] na Kumu, ki nudi zaradi svojega cominantnega položaja najlepši razgled.
Sorzna poročila
Onih, 25. junija. Beograd 10, London 16.30, New York 4-13. Milan 22.40. Madrid 40, Berlin 177.50, Stockholm 106.25, Sofija 4. Bukarešta 2.25.
Inserirajte v ,,S1. Narodu"!
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
50 PAK ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3.   4. L.
Poslužite se
malih oglasov
v
»Slov. Narodu«
Id so najcenejši !
MKE2E ZA POSlfcLJE
lobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1590
■ ■ ■
■ ■ ■
■ ■ ■
KLIŠEJE
t NO
ve;?acvnc
sv PtTPA mph
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
SVEZJL CESINJJE
trde za vkuhavanje I.a, košare po 15 kg din 85 franko poštnina razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 1593
Izvrstna
MEDICA
barva ustne in lica I
Dobite jo v MEDAKNI
Ljubljana, židovska ulica 6
DVA BENCINSKA MOTORJA
v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. — Anton Vindiš, Breg pri Ptuju. 1600
BUKOVE ODPADKE
popolnoma suhe, nudi tvrdka »Kurivo«, Tvrševa cesta 35.
1606
KUPIM KLAVIR
(kratki koncertni) zelo dobro ohranjen — samo prvovrstne znamke; Pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro »Klavire. 1605
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
KITIM OTROŠKI VOZIČEK
globok, dobro ohranjen. — Je-senkova 4, pritličje levo, poleg pivovarne Union. 1601
KUPIM MOTORNO KOLO
še dobro ohranjeno, 350 cem, šport, znamke BSA, model 1937 ali 1938. Ponudbe poslati na naslov: Grošelj Miha, klepar-stvo, Kranj, Primskovo pri mostu. 1602
STARINSKE PREDMETE
vsakovrstne, preproge pohištvo, porceian, slike in umetniške slike kupujem in prodajam. Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L.
__a. _ 7K
215 ORALOV
prvovrstne, obdelane in posejane zemlje v enem kosu z gospodarskimi poslopji vred, je v neposredni bližini Osijeka naprodaj. Cena 9500 din po oralu. Vse informacije daje Josip Ga-lovac, začasno v zdravilišču Slatina Radenci. 1603
••••••
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
„NAŠ VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smešnice.
Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran!
UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5.
NARODNA
JsfčARNA
LJUBLJANA
IZVRŠUJ h VSE VRSTE TTSKfJVa »VRPBOSTK   tU NAJPINRJŠF
Oanlel Lesveur
rinit
123
Eju&ezni
BlBII
Njena prisotnost je zanesljiveje in bolje izpričevala plemiško kri novega poslanca, nego še tako stari argumenti. Ta ponosna in samozavestna dama in njena očarljiva spremljevalka sta vzbujali splošno pozornost, kajti tu so bile združene najočarlji-vejše ženske vrline: zapeljivi čari mladega obraza, čudoviti cvet vzvišenosti s sivimi lasmi in največja eleganca obleke, odgovarjajoča starosti, kraju in okolnostim.
Ta čas se je pojavil na pragu na desni strani mož. V naslednjem trenutku so se oči vseh poslancev in občinstva obrnile nanj.
Markiz de Valcor je vstopil.
Ljudje so videli, kako je za hip obstal, brez oklevanja in brez okorne nesigurnosti, pa tudi brez aro-gance. — kako 3e je ustavil, iščoč iz daljave med praznimi sedeži mesto, kamor bi sedel.
Bil ie sicer središče splošne pozornosti, vendar je P3 kazal vso svojo prirojeno hladnokrvnost in ne-prisiljen^st.
Tisti, ki ga še niso poznali osebno, so željno upirali vanj svoje poglede.
Njegova visoka postava v elegantni obleki z belim nageljčkom v gumbnici, njegova dostojanstvena glava, njegov izraz mirne premoči, mogočen intelekt, železna volja, izražena v njegovih potezah, vse to je imponiralo tistim, ki so prvotno najbolj rohneli proti njemu.
Vsa desnica je vstala in ga sprejela z viharnimi ovacijamL
Z vzkliki in posmehom je odgovorila za hip levica, toda brez prepričanja. To je bil tako zgovoren prizor, da so videli tudi najhujši opozicionalci v njem dobro pripravljeno gledališko igro, vso to parlamentarno skupino, predstavljajočo stare ideje in ugaslo veličino, kako je pozdravljala vsa v ognju tega zares impozantnega moža, v katerem je bil vtelešen ves ponos rodu in tradicije pustolovstva in bojevitosti.
Markiz de Valcor spričo teh burnih ovacij ni imel tako malo okusa, da bi odgovoril s suvereno kretnjo, pa tudi tako neroden ni bil, da bi se v zadregi obrnil in odšel. Za tovariše, ki so mu navdušeno ploskali, je imel dolg pogled ponosne hvaležnosti.
Potem je pa krenil trdnih korakov naprej, odšel je po stopnicah in zasedel mesto na koncu klopi sredi desnice.
Na tribuni si je Michelina plaho otrla solze, ki so se ji zalesketale v očeh.
Ah, ko bi bil Herve zdaj tu! — je pomislila. O, ko bi mogel prisostvovati temu zmagoslavju!
In kakor odmev, eden izmed tistih odmevov tišine, I ki jih ne prestreže noben duh, ki pa zadene ob skriv-
nostne strune srca, se je zganil tam doli v areni, kjer se je križalo toliko interesov in toliko strasti.
Kdo bi bil slutil ta vzdih, izvabljen zmagovalcu s spominom na ljubezen? Ta vzdih, zdrami jen v imenu ženske v teh na prvi pogled tako mirnih prsih, v katerem je Renaud de Valcor prekrižal zdaj roke ?
Torej ni bil zadovoljen on, zmagovalec dneva? Mar ni triumfiral nad ljudmi, nad usodo, nad eno najtežjih ovir, kar jih je kdaj stalo na poti človeške usode? Kaj ni sanjal o novih zmagah na polju politike, kamor je bil stopil kot ljubljenec, kot bodoči vodja?
Navdušenje, s katerim je bil sprejet, je komaj šele utihalo. Krasne oči, žareče liki zvezde s tribun, se še niso mogle odvrniti od njegove visoke, lepe postave. Od vseh strani so se upirali vanj ljubosumni in zavistni pogledi.
On je pa imel v duši samo en klic, samo eno hrepenenje :
Gaetana! ... Kje je ona? Ah, zakaj nje ni zdaj tu. KONEC PRVEGA DELA.
DRUGI DEL
i.
SREČANJE
Ogromni parnik »La Vendee«, ki je bil odplul iz Bordeauxa v Buenos Aires, je dosegel ekvatorski pas. Potniki so bili nekaj dni prej zapustili Evropo, zastrto z meglo in dolgimi novemberskimi nočmi. In vsako jutro so čutili na morju, še vedno pustem
in podobnem mračni celini, kako zmagujoča moč solnca vedno bolj prodira. Zdaj so potniki že čutili vročino, da niso pihali pasatni vetrovi in da jim ni nudila udobna oprema razkošne ladje prijetnih kotičkov. Vsak dan je posadka že od jutra škropila krov v ozadju ladje nad kajutami.
In sveže poškropljeni parketi v senci napetih jader so vsaj nekaj ur ohlajali ozračje. Ko so pa navpični solnčni žarki posušili zadnje vlažne sledove ter razgreli les in medeninaste okove tp.ko, da ni biJo mogoče položiti roke na nje, so se umaknili potniki v zaprte salone.
Na krovu ladje »La Vendee« sta vzbujala dva potnika največje zanimanje svojih sopotnikov. Bila sta menih in ženska.
Menih je nosil rjavo kuto in črn oktavijanski plašč. Bil je na potovanju. Kam ga je vodiia pot? Tega ni nihče točno vedel.
Govorilo se je, da je visok dostojanstvenik svojega reda. Njegov neprikupni, toda dostojanstveni obraz je potrjeval to domnevo. Redovnik je imel okrog svoje tonzure skoraj bele lase šcstdesetletnega moža. Njegove tesno skupaj ležeče oči so zrle široko v svet, nos je bil prekratek in predebel, brada obrobljena z apostolsko brado, vse obličje pa je imelo čudovit izraz dobrote in plemenitosti.
Ženska, ki je tudi vzbujala pozornost potnikov, ne da bi se tega zavedala, je bila grofica de Ferncuse. Potovala je sama s svojo komornico. Izogibala se je sopotnikov in kazalo je, da jo mučijo težke duševne muke.
Ureiuie Josip Zupančič  U  Za „Narodno tiskarno* Fran Jaran  // Za upravo in inseratni del tista Oton Christof // Vsi v Ljubl|an*
»ev. 143
»SLOVENSKI NARO Dc,   torek, 25. Junija 1940.
Strem 9
** K Al i K A : Briljantne— Affi?| w g% VVCFf A Douglas Fair banka ml. rvlNO MATICA, tel. 21-24       smehapolne komedije     M* 1 ▼ Ifl V     ▼ Cf 9 £ Irf V Irene Dunne
Plim drznih vragolij, kako mladi ameriški miljonar osvaja teno.   — Ob 16. in 21. url. — Ob 19. ari radi produkcije odpade.
POLA   N £ G K J
v prekrasnem filmu Ob 16.. 19. m 21. uri.
K I N O
tel.
UNIO N,
22-21
NOČ ODLOČITVE
SVETISLAV PETROVIČ, SABLNE PETERS in drugi
Domačije gorijo na Dravskem polju
V Podvincih sta zgoreli domačiji posestnikov M. Repiča in F. Bezjaka — Škode je več kakor loo.ooo din
Maribor. 24. junija Podvinci, ki ležijo v spodnjem delu Dravskega polja, so bili prizorišče usodnega požara, ki je bil zaradi močnega vetra posebno nevaren. Ogenj je zajel najprej gospo.iarsko poslopje posestnika Martina Repiča. Zaradi vetrovnega vremena se je ogenj naglo širil in je zajel tudi stanovanjsko hišo. Veter je raznašal iskre in goreče snop je na vse strani. Domači gasilci so si sicer z vztrajno požrtvovalnostjo prizadevali, da bi omejili nadaljnje širjenje požara, toda gašenje je bilo zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Ker je besnel močan veter, ki Je nosil goreče dele snopja daleč naokoli, je zajel ogenj tudi domačijo posestnika Franca Bezjaka.
Obe domačiji sta popolnoma zgoreli in nudita sliko žalostnega, pretresljivega pogorišča. Ubogim ljudem se je v zadnjem hipu posrečilo, ća so rešili najpotrebnejše stvari. Zgoreli so vsi pridelki in poljsko orodje, razes te^a kokoši in prašiči, ki jih niso utegnili rešiti iz gorečega hleva.
Zdi se. da so zanetili ogenj otroci, ki so se igrali v bližnjem skednju, škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo na več kakor 100.000 din. ki pa je le delne krita z zavarovalnino. Tudi ta primer kaže. kako potrebnr je strogo nadzorstvo nad otroci, ki se radi igrajo z vžigalicami in ki s tem izpostavljajo naše domačije ne\*arnostim požara.
Bežen pogled po vinogradih in sadovnjakih
Marelice in breskve kažejo zelo slabo — Po vinogradih
je pozeblo 50% trt
Maribor, 24. junija.
Obmejni gospodarji, sadjarji in vinogradniki, ki prihajajo v Maribor, zelo tožijo, če jih vprašaš, kako bo z letošnjo sadno letino in kako bo z letošnjim vinskim pridelkom. To velja med drugim tudi za obmejni okoliš, ki se razprostira v območju naše prelepe, prijazne Pesnice. Jabolka ne kažejo bog ve kako dobro, vendar pa ne tako slabo, kakor se je prvotno domnevalo. Usodno je bilo pomladansko dolgotrajno deževje le za tiste sadovnjake in tista drevesa, ki so prav tedaj zacvetela. Posledica je bila, da je cvetje odpadlo in da bo na teh jablanah bore malo sadu. Drugače pa je s tistimi jablanami, ki so zacvetele pred dolgotrajnim pomladanskim deževjem ali pa po njem. Na teh jablanah bo lepo obrodilo, če ne bo kakšnih posebnih usodnih vremenskih katastrof.
Zelo slabo bo letos z marelicami in bre-
skvami, ki jih ponekod sploh ne bo. Tudi češnje so letos slabše obrodile kakor lani.
Glede hrušk še ni mogoče izreči približne sodbe, verjetno pa je, da ne bo letošnja letina bog ve kako sijajna.
žalosten pa je pogled po naših vinogradih. Koliko truda in žrtev imajo naši obmejni vinogradniki z obdelovanjem svojih vinogradov. Letos pa bodo morali navzlic žrtvam in naporom nositi neprijetne posledice usodne pozebe. ki je uničila trsje po naših vinogradih. V pesniški okolici je ugonobila pozeba 50 odstotkov vseh vinskih trt. Pri tem so prizadete predvsem posamezne vrste, kakor na primer muškat, silvanec. traminec. rulandec in deloma tudi burgundec, medtem ko sta se rizling in portugizec še dobro držala. Eati se je, da ne bo letošnji vinski prldetek samo slabši glede kvantitete, ampak tudi glede kvalitete.
Letošnja pomlad v Mariboru
Najvišja toplota 27*6 stopinj C9 najnižja pa 4.6 stopinj C
pod ničlo
Maribor. 24. junija Letošnja pomlad v Mariboru je bila hladnejša kakor lanska, glede padavin pa približno enaka. Najvišja toplota v letošnji pomladi je dosegla 27.6 stopenj C, najnižja pa 4.6 pod ničlo. Mrzlih dni s tem-peratuio pod ničlo smo imeli 10, prav toliko tudi s toploto 25 stopenj C nad ničlo in s Se višjo toploto. Letošnja povprečna pomladanska temperatura je bila 8.6 st. C. povprečna maksimalna 13 7. povprečna minimalna 3 st. V lanski pomladi se je dvignila maksimalna toplota na 28.3, povprečna pomladanska na 14.9, minimalna na 6 pod ničlo. Najnižja toplota je bila torej nekoliko nižja od letošnje. V 48 padavinskih dneh letošnje pomladi smo imeli 304.7 mm padavin, povprečno je padlo na posamezni padavinski dan 6.3 mm, ali 3.4 mm na vsak pomladanski dan. Največ padavin je bilo glede cinevne Količine dežja za 37 min. Lanska pomlad je imela skoraj
enako količino padavin. pac pa je bilo manj padavinskih dni.
Zračni tlak je nihal v letošnji pomladi med 747.6 mm in 721.4 mm. povprečno samo 735 mm. Najvlažnejši dnevi letošnje pomladi so bili začetek maja, ko je znašala relativna vlažnost 100 odst., na najmanj vlažni dan samo 34 odst, povprečna pomladanska vlažnost 77.4 odst. Letošnja pomlad je bila pretežno oblačna, povprečna oblačnost je izkazovala 6.7 z oblaki pokritega neba. 15 dni je bilo zelo oblačnih, samo 2 dneva pa jasna. Najbolj oblačen je bil deževni maj, še najmanj oblačen pa suhi april. Lanska pomlad je bila lepša, ker je imela več jasnih dni kakor letošnja. Tudi je bilo v letošnji pomladi samo 7 popolnoma brezvetrnih, tihih dni. Največkrat je pihal jug, najmočnejši vetrovi so bili v maju. Končno je še omeniti, da je padla v letošnji pomladi slana Sfcr&t in da je bilo lOkrat zabeleženo grmenje.
žrtv€ al&ohsla v Slovenskih goricah
Dva mrtva, štirje obtoženi
Mariboru. 25. junija.
Neštete žrtve zahteva leto za letom nesrečni alkohol. Tak žalosten primer se je pripetil med drugim 14. februarja 1940 v Mali vasi v Slovenskih goricah Pri nekem tamošnjem posestniku so se zbrali fantje, ki so pri njem popivali Dobili so domače vino šmarnico«. pod katere vp.i-vom so se fantie kmalu razgreli. Nenadoma ie nastalo med fanti zaradi neke malenkosti nesoglasje. Pretil ie spopad, vendar se ie domačinom po-rečilo. da so zadevo poravnali. 2e se ie zdelo da se b?do fantje mirno razšli ko se ie zopet pričel prepir. Bilo ie okoli 18.. ko so se fantje poslovili in odšli dr mov.
Na cesti, kakšnih 10 minut od gostite-lieve domač: ie. pa so se fantje znova sorli. Beseda ie dala besedo, dokler se niso spopadli. Kot napadalno sredstvo so služile late z bližnjih ograj. Nekateri so stekli v
bližnje domačije, kier so se oborožili s koli. Fantovski spopad ie bil usoden Sredi bitke sta obležala nezavestna in v mlaki krvi pos. sin Franc Kamonšek in po^ sin Franc Vrbniak. Oba sta imela strahovite poškodbe na giavi in v:em telesu, katerim sta podlegla preden ie prišla zdravniška pomoč. Po fantovski bitki so se vsi udeleženci razbežali na vse strani in pustili žrtvi ležati. Orožniki so slavne krivce kmalu izsledili in zaprli. Državni tožilec ie obtožil 24 letnega Ferdinanda Klemenčiča. 22 letnega Tomaža Plohla. 22 letnega Josipa Erhatiča ter 21 letnega Franca Erha-tiča.
Vsi štirje so sedeli dopoldne na zatožni klopi. Morali so se zagovarjati pred malim kazenskim senatom zaradi obtožb? državnega tožilca, da so zakrivil: smi Franca Kamenska in Franca Vrbniaka. Razprava ob času poročila še ni bila zakli učena.
Oče in hčerka obtožena,
Izrešna zanimiva razprava pred malim kazenskim
senatom — Oba obsojena
Maribor, 24. junija. Pred mariborskim sodiščem je vložila lani 241etna Margareta K., posestnica v Dravski dolini, proti 571etnemu ločenemu posestniku Francu O. tožbo, v kateri je tožila svojega nezakonskega očeta za plačilo odškodnine nad 100.000 din, in sicer zaradi tega. ker se je nezakonski oče skozi več let spozabljal nad svojo nezakonsko hčerjo, ki je zaradi tega utrpela škodo na zdravju in silno duševno trpela. Pred civilnim sodiščem se je zadeva nekajkrat obravnavala, ne da bi bila izrečena Bodba. jNaposlea je za zadevo zvedel drtavni tožilec v Mariboru, ki je na podlagi civilne tožbe priče] preiskavo, ki se je končala s tem, da je državni tožilec obtožil 571etnega posestnika Franca O. iz Bistriškega jarka in njegovo nezakonsko hčer 24letno Margareto K., ker sta se oba pregrešila zoper javno moralo. in tako je sledila kazenska razprava ki je bila v razpravni dvorani St- 53 tukajšnjega okrožnega sodišča.
Pred malim kazenskim senatom so se obravnavala vsa dejanja, ki lih je državni tožilec zajel v obtožnici.
Iz obtožnice posnemamo, da se je Mar-
gareta K., ki je danes stara 24 let, rodila v Gradcu kot nezakonska hči. katere oče je 571etni Franc O. Do leta 1924. je Margareta živela pri svoji materi v Gradcu, nakar jo je nezakonski oče, ki je na glasu kot bogataš in milijonar, vzel k sebi. Od svojega osmega leta dalje je živela Margareta s svojim nezakonskim očetom v skupnem gospodarstvu. Redno sta oba spala v isti sobi in je Margareta dobivala vso nadaljnjo vzgojo samo od svojega nezakonskega očeta, pod čigar vplivom se je razvijala, čim pa je Margareta v svojem razvoju začela dobivati polnejše oblike, se ji je začel njen nezakonski oče dobrikati, dokler se ni nad njo spozabil. BUo je to prvič takrat, ko Margareta še ni dopolnila 13. leta. To zlorabljanje nezakonskega otroka je oče nadaljeval več let. Ko je bila Margareta stara 21 let, se je poročila, toda nezakonska hči je morala s svojim možem stanovati pri njem v skupnem gospodinjstvu, pa tudi po poroki je Franc O. zlorabil svojo nezakonsko hči.
V preiskavi je Franc O. odločno zanikal dejanje in krivdo. Toda navzlic zanikanju so se našle priče, ki so izpovedale, da se
je Franc O. javno hvalil, kako je zlorabil svojo nezakonsko hčer. Pri razpravi je Margareta K. izpovedala, da jo je Franc O. tako fizično kakor z grožnjami prisilil, da se mu je vdala. Mali kazenski senat je na podlagi rezultata razprave obsodil Franca O. na leto dni in 6 mescev ječe ter na iz-
gubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, Margareto K. pa na 6 mescev strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Odškodninske zahteve Margarete K. proti nezakonskemu očetu se bodo obravnavale pred civilnim sodiščem.
Samo še danes ob 16.. 19. in 21. uri
Otroci sodnika Hardyja
Dve uri prijetne zabave ln veselega razpoloženja Vam nudi samo Mickev Rbonev!       KINO SLOGA, tel. 27-30
Mapioorske in <>fr«f*šfrA novice
— Prisrčen poslovilni večer je bil snoči pri Orlu na čast g. Janku Arnusu, zaslužnemu nacionalnemu in kulturnemu delavcu, ki zapušča te dni Maribor ln odhaja v Središče ob Dravi. Na poslovilnem večeru, ki ga je organizirala Glasbena Matica v Mariboru, so vrli matičarji dajali auška toplim simpatijam agilnega propagatorja idealov Glasbene Matice. Govorniki so podčrtali Arnušove velike zasluge za razvoj in napredek Glasbene Matice v Mariboru, zlasti društvenega pevskega zbora, ki se je razvil do viška za Arnušcvega načelnikovanja. Matičarji so lz polnih grl zapeli popularnemu tovarišu Janku Arnu-
9 šu zlasti tiste pesmi, ki so Arnušu najbolj všeč. Večer je pokazal toplo povezanost med matičarji in njihovim nestorjem J. ArnuSem, ki je obljubil, da ne bo pozabil Maribora in Glasbene Matice, kateri v prid je posvetil vse svoje odlične sposobnosti in svojo razgibano delavnost.
— Osebna vest. Na zagrebški fakulteti za agronomijo je diplomirala za inženjer-ja agronomije gdč. Ivanka Korošec, hčerka meščanskošolskega učitelja Josipa Korošca. Iskreno čestitamo!
— Nov grob. V Frankopanov! ulici 15 je umrla zasebnica Antonija Krečič, stara 77 let. žalujočim svojcem naSe sožalje!
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, tel. 27—01, ter Kdnigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1. tel. 21—79.
— Mariborski trgovci so sklenili na lanskem rednem občnem zboru, da bodo sprejemali v bodoče samo takšne vajence in vajenke, ki Imajo najmanj 4 razrede srednje, oziroma meščanske šole z malo maturo. Združenje trgovcev v Mariboru izvaja ta sklep po svojem članstvu, na katerega je naslovil apel, da nastopa v tem pogledu enotno in solidarno ter da sprejema v svoja podjetja brez izjeme samo takšen trgovski naraščaj, ki ima dovršeno nižjo srednjo šolo oziroma meščansko šolo.
— fzropanje avtomatov. Lastniki avtomatov se v zadnjem času bridko pritožujejo, da so na delu prebrisanci, ki na moderen način ropajo avtomate. V avtomatih se dobi v Času. ko so trgovine zaprte, razno pecivo, sladkorčki, filmi itd. Kmalu pa so nekateri ^specialisti« iznašli, da se avtomati sprožijo tudi. če vržeš vanje denar v tuji valuti, čeprav je manj vreden. Nekateri lastniki avtomatov imajo baje že kar več kilogramov rujih kovancev, ki jih pa ne morejo vnovčiti. zlasti pa ne dobijo za ta denar zneskov, ki bi ustrezali vrednosti blaga. Neki tak prevejanec se je specializiral za ropanje filmskih avtomatov. Iz posebne kovine je izgotovil ponarejene 10-dinarske kovance. Z dvema takšnima kovancema dobi iz aparata film, ki stane 16 din, rnzen tega pa še 4 d:n gotovine. To je vsekakor dobičkonosna obrt, s katero ti moderni roparji avtomatov precej zaslužijo. Oškodovani lastniki avtomatov se morajo seveda predvsem zahvaliti za to škodo tvrdkam. ki so jim dobavile avtomate, ki niso dovolj precizno izdelani, verjetno pa jp. da bodo slei ah r»rej ujeli tudi ^specialiste«, ki so se tej obrti posvetili. (Del. Pol.)
— Mariborske tržne cene. V smislu poročila mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru so na mariborskem trgu naslednje cene: govedina I. vrste 14 do 16, govedina II. vrste 12 do 14 din. teletina 12 do 14, svinjsko meso 16 do 18. riba 18 do 20, zajec 15 do 17, salo 18 do 20. slanica 17 do 19, jetra 10 do 12, rebrca i4 do 15 din za kg, merica krompirja 15 do 18. novi krompir kg 3.50 do 6, čebula 4 do 6, češenj 12 do 18. kislo zelje 5, kisla repa 3. hren 7 do 9, buče 4 do 10, beluše 10 do 12, fižol v stročju 8 do 12, grah v stročju 2 do 4. lušcen grah 5 do 7.50, jabolka 8 do 16, hruške 10 do 16. suhe slive 6 do 10. češnje 6 do 12. crnice 2.50 ao 2 din. prve letošnje marelice po 24 do 28 din za ksr. celi orehi 8 do 9, luščen: orehi 24 do 28. pomaranča 2:50. do 5 din za komad, liter pšenice 2.25 co 2.50, rži 2, ječmena 1.75 do 2. koruze 2 do 2.50, ovsa 1.50. prosa 2.50. ajde 1.50, prosenega pšena 5, fižola po 5 do 8 liter, mrene 12 do 14, belice 8 do 12, morske ribe 11 do 26, morski raki 20 do 22 din za kg, smetana 7.50 do 12.50, mleko 2 do 2.50. surovo maslo 28 do 32, čajno maslo 34 do 40, domači sir 10 do 12, kokoši 25 do 55 din, par piščancev 22 do 65, gosi 35 do 45. race 15 do 22 din, domači zajci po 5 do 20 din komad, sladko seno po 100 do 110 din za 100 kg, kislo seno po 80 do 90 din.
— O tem in onem. V Mariboru so se pojavili trije primeri tropične malarije. Treba bo sanirati razmere okoli Treh ribnikov, kjer se vse bolj množijo roji nadležnih komarjev. Vlomilci so vdrli pri in-kusaiuu Josipu Oušu na Aleksandrovi 28 in odnesli denarja in razne predmete, vredne okoli 2000 din. V dogoškem gozdu so sg sprli nabiralci borovnic. 61etna Vida Kavčič je zbežala in je na občinski cesti padla tako nesrečno na tla, da je zaradi poškodbe na sencih umrla. Pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah so navalili fantje na posestnikovega sina Antona Plohla, ki so mu porezali trebuh in obraz. Plohla so prepeljali v bolnico. Tudi 181et-ni dninar Alojzij Rozman iz Sv. Marjete je bij napaden, ko s? je vračal domov. Ima težke poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v bolnico. Pred hotelom sOrel« so našli kolo s štev. 2-125902, ki ga dobi lastnik pri policiji. Za višjega pisarniškega ofi-ciala je imenovan pri mariborskem sre-skem sodišču oficial Janko Bogateč. K posestniku Franku v Pekrah se je zatekla krava. Lastnik dobi pojasnilo pri orožni-ški postaji v Studencih. Pri pekrski tomboli je dobila prvo tombolo 1000 din Pavla Mandl iz Radvanja, drugo tombolo 700 din pa Prane Pukfiič iz Studencev.
— Na cesti Je izkrvavel. S41etni Franc Terglavič iz Zg. Poljskave je včeraj prav žalostno končal svoje življenje. Svojega tovariša, 471etnega Ferda Kalana je prosil na cesti za vžigalnik, ki ga pa v Šali Kalanu ni hotel vrniti. Med obema je nastal
I prepir. Kalan se je razjezil, potegnil nož
in zabodel Tergiavica v vrat. Prerezal mu je žilo odvodnico. Terglavič je omahnil in kmalu nato izkrvavel. Kalan bridko ot žaluje svoje dejanje.
— Med obhajilom ukradena. Z.iseb:. a Angela cepc je biia davi pri obhajilu v jezuitski kapeli. Pustila je svojo torbico v klopi, ko je odšla pred oltar, ko pa se je vrnila, torbice ni bilo več. V njej je imela zlato uro, nekaj gotovine in drvige predmete, škode ima za okoli 2000 din.
— Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš prevladujoče oblačno in vetrovno vreme, toplota se ne bo mnogo spremenila. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila 23.6C, davi pa minimalna temperatura 15C.
Prijateljem
in somišljenikom!
Dne 1. junija t. L je zadela težka ne-srečr našega dobrega in delavnega pristaša Antona M a 1 g a j a v Strtenici pri Zibiki p. Pristava v šmarskem okraju, mojega namestnika kot bivšega narodnega poslanca za šmarski srez. S hišo, v kateri je stanoval, je zgorelo tudi vse njegovo
imetje, rešil je samo golo življenje svoje, žene in šestero otrok. Sam je pri reševanju dece iz goreče hiše dobil tako težke opekline po celem gornjem delu telesa in po obrazu, da leži v celjski bolnici že trerjj teden.
Prosim vse prijatelje in somišljenike. 6h »odpro 5rce in odpro roke« ter rotirajo bratovske solze« in to po geslu: »Dvakrat da, kdor hitro da1« Pro?im vse, da pomagajo nujno bodisi z denarnimi prispevki, bodisi z obleko ali blagom, bodisi z ž:v:li.
Darove sprejema uprava »Nove dobe« v Celju (Zvezna tiskarna), kamor se naj pošiljajo s pripombo: za Antona Malgaja.
Zdravo!
Maribor,  dne 23.  junija 1940.
Vekoslav Spindler. novinar, bivši narodni poslanec za šmarski srez.
Šolstvo
Diplomski Izpiti na drž. učiteljsKi Soli v Mariboru so bili pod predsedstvom ministrskega odposlanca dr. Josipa Tominška od 11. do 22. jun. Z uspehom so jih opravili tile kandidati in kandidatke: Brunct Danijel, černovšek Marija, Durjava Antonija. Flakus Ernest. Grohmann Alfonz (z odličnim uspehom). Juratič Dragotin, Kavčič Ana. Kobal Ljuboslav, Lah Zora. Lo-renčak Milan. Menih Branko, Novak Nada, Pirnat Jožica (z odličnim uspehom), Pogorevc Ljuimila, Požlep Katarina. Pra-protnlk Dragotin. Sobcčan Ana. Sosič Danica. šušteršič Cvetko, Vari Frančiška in Žagar Marjan. — sest kandidatov ima popravni izpit. — Za vse leto ni padel nobeden.
Vpisovanje v vadnice drž. učiteljske šole v Mariboru je od 10. do 11. dopoldne Predstaviti je treba otroka in predložiti krstni list ter potrdilo o cepljenju.
Završni izpit na Drž. trgovski akademiji v Mariboru so od 6. do 23. junija napravili absolventje IV. letnika: Bauerle Matilda. Berglez Benon, Brecelj Darinka, Cvilak-Peklar Martin, čebular Zdravko, Detela Črtomir, Dobovišek Oton. Drofenik Štefanija, Fatur Slavko. Frelih Danica. Gonc Ludovik. Goli Herman, Gorup Božo, Grisold Avreliia. Hecl Vilibald, Jakopič Zvonimir. Klobasa Erna, Koblar Ema, Kos Rudolf, Krajnik Ivana, Lapuh Ana. Lebar Marjan, Lorber Ivan, Močivnik Vera, Pernat Hrabroslav. Petelin Alojzij. Plcterski Herta. Potisk Elfrida, Potočnik Ivan. Pregrad Ivan, Pschunder Marjeta, Repohisk Zofija. Schober Rita, Seršen Ana, Sorro-via Ma tilda, Srebotnjak Božena. Stampach Teodor, šraj Josip, štefanec Franjo, To-mažič Ivan. Turič Leopold, Veržun Adolf, Voden Ljuban. Zalckar Borislav in žiberna Karla. — Izpiti so se vršili pod predsedstvom direktorja Petra Modica.
—c Gori! V nedeljo okrog 23. se je v Arji vasi pri Petrovčah vnel velik kozolec, last inž. Ježovnika. Na kraj požara so kmalu prispeli gasilci iz Arje vasi, Žalca, Levca in Gaberja. Gasilcem se je posrečilo rešiti sosedna poslopja, kozolec pa je z zalogami sena in slame ter vozovi in poljedelskim orodjem vred v dveh urah pogorel đfc tal. škoda znaša okrog 100.000 din. Vzrok požara ni znan. Celjski gasilci so po krivdi svojega poveljnika prispeli na kraj požara šele takrat, ko je bil požar v glr.vnem že pogašen.
—c U radni dan Zbornice za TOI za Celje in celjski okraj bo v torek 2. julija od S. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razla-govi ulici.
—c Taborenje sokolske dece v Lokah pri Mozirju se bo pričelo že 15. julija in ne 22. julija, kakor je bilo sprva določeno. Prijave se sprejemajo Se do 30. t. m. v pisarni sokolske župe v Narodnem domu v Celju.
—c V celjski bolnici so umrli v nedeljo 441etni posestnik Franc Derstvenšek iz Orešja pri Slivnici, 261etna posestnikova hči Antonija Nadvežnikova z Rečice ob Savinji in dveletni komarjev sinček Franc Cerovšek is Laškega.
—c Trt prometne nesreče. Na celjski železniški postaji je v nedeljo okrog 21.45 tovorni vlak aadei v 26ietnega Franca Ger-šaka in ga odbil. Geršak je dobil težke poškodbe na glavi, roki in nogi. Ko se je peljala 351etna Šolska upraviteljica Slavica Kermeljeva it Stojnega sela pri Rogatcu v soboto okrog 18. s kolesom od Sv. Flori jana proti Rogatcu, je zadel vanjo z gramozom naložen voz. Kermeljeva je padla pod voz, pri Čemer je Šlo kolo čez njo in ji zdrobilo desno roko v podlaktu. V petek je padel 181etni Josko Jurjevec, gojenec
kmetijske šole v St. Juriju ob juž. žet, na cesti v Zavedni z vosa ln al zlomil desno roko v podlaktu. Ponesrečenci se zdra-cijo v celjski bolnici.
Iz Tarboveff
Pod geslom »Vi sa n**, ml za V**« privredi v nedeljo 30. t. m. ob 14. veliko gasilsko tombolo prostovoljna gasilska četa Trbovlje-trg, ki bo na lepem senčnatem vrtu pri gasilskem domu. Tudi letošnja prireditev bo prednjačila z lepimi glavnimi dobitki, med katerimi so tri kreditna pisma po 1000 din, 1 kreditno pismo po 500 din, moška kolesa, mnogo dobrot za želodec ter več sto Činkvinov, kvatern, tern in amb. Zlasti za gospodinjstvo so določeni lepi dobitki. S kreditnim pismom si lahko nabavijo dobitki pri kateremkoli trboveljskem obrtniku. Razstava dobitkov bo od 28. do 30. ^unija v gasilskem domu. Dohodki tombol*, so namenjeni za nabavo potrebnega gasilskega orodja in vsega tehničnega materiala, ki je društvu potreben za obrambne priprave pred letalskimi napadi. Trboveljsko občinstvo naj s številnim obiskom prireditve podpre koristno delo naših gasilcev ter s tem pripomore k ojaeenju lokalne obrambne organizacije.
— lOleinl jubilej dela je nedavno praznoval v k!Ggu svoje rodbine g. Miha Kosem, nadnaznlk tiboveljske scparaclje. Jubilant je eien izmed redkih starih rudarskih korenin, ki so kot mladi fantje stopili v službo pri rudniku ter se v dolgoletnem neumornem delu povzpeli na lepa vodilna mesta pri podjetju. »Mitovškov Miha«, k^kor so mladega Kosma nazivali še v času, ko je trgal hlače na domačem pašniku, je že kot 151otni mladenič stopil v službo pri rudniku, kjer je bil najprej pomožni kurjač, vendar pa je zaradi vestnosti brzo napredoval za strojevodjo. Leta 1910 je bil nastavljen kot preodela vec v pralnici, l. 1920 je bil že paznik, L 1930
pa povišan v na.'paznika. Kot tak opravlja leto za letom vestno in marljivo poverjene mu posle. Pii vsej svoji predanosti
za službeno dolžnost se je g. Kosem s prirojeno bistrestjo že zgodaj začel udejstvo-vati tudi v javnosti ter je Član vseh narodnih in nr.prednih društev, ki vedo ceniti njegovo sodelovanje. Mož je odkrito napreden, trdno narodno zaveden ter vnet čitnteli našega naprednega časopisja. Slavljencu isk:eno čestitamo k njegovemu jubileju z želio, ca bi čil in krepak doživel še mnoee življenjske jubileje!
— Trboveljska sekcija VKOIR opozarja trboveljske člane g£. rez. častnike na društveni setanek, ki bo jutri 20. t. m. ob 20. v rudniški restavraciji. Na sestanku bo razprava o važnih stanovskih zadevah ter je želeti, da se ga udeležijo vsi člani pol-noštevilno!
Razpis cestarskih služb
ce-
Razpisane so službe banovinskih sta rje v in sicer:
Pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru štiri: 1) na banovinski cesti St. Iti— Jarenina 5.000 do km 9.627; 2) na banovinski cesti Zg. Sv. Kungota— Plač — državna meja od km 0.000 do km 5.598; 3) na banovinski cesti Sv. Miklavž—Hoče— Reka, od km 5.000 do km 10.391 in 4) na banovinski cesti Slov. Bistrica—Zg. Bistrica—Tin je    od km 3.500 do km 7.665;
pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju dve: 1) za progo na banov, cesti Ptuj— Dubrava od km 9.000 do km 13.819; 2) za progo na banov, cesti Slov. Bistrica — šikole—Hajdina od km 11.500   do 16.500;
pri okrajnem cestnem odboru v Ormožu za progo Ormož- Korašica od km 4.500 do 10.500;
pri okrajnem cestnem odboru v Murski Soboti za progo na banov, cesti Krajna—
Sotina—drž. meja od km 0.000 do km 4.500;
pri okrajnem cestnem odboru v Dol. Lendavi dve: 1) za progo na b. cesti Dol. Lendava—Pince od km 0.000 do km 7.680; 2) za progo na banov, cesti Turnišče— Genterovci od km 0.000 do 6.427;
pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu tri: 1) na banov, cesti Dravograd—Slovenjgradec—Velenje—Šoštanj—■ Letuš— Sv. Peter v Sav. -dolini od km 27.000 do km 32.500 (Huda Luknja—Paka), 2) na banov, cesti Dravograd -Slovenj Gradec — Velenje Šoštanj - Letuš— Sv. Peter v Sav. dolini od km 38.500 do km 43.000 (Velenje Družmirje), 3) na banov, cesti Šoštanj—št.Vid—Crna od km 6.000  do  km  12.864   (Zavodnja—št. Vid).
pri okrajnem cestnem odboru v Gornjem gradu dve: 1) za progo na banov, cesti Gornji grad Prinova oi km 5.000 do km 10.500, 2) za progo na banov, cesti Gornji grad—Prinova od km 10.500 do km 14.525;
pri okrajnem cestnem odboru v Brežicah dve 1) na b^nov. cesti Brežice—Sp. Pohancu—Zclole od km 2.60O do km 4.500, banov, cesti Brežice—Dcčna selil—Srom-ije od km 0.120 do km 3.630. na dovozni cesti k železniški postaj}! v Brežicah od km 0.000 do km 0.305 ; 2) banov, cesti Trbovlje—Zid. mo*t—Scvrriea—\1dem' od km 21.200 do km 27.000.
Prosilci za te službe ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je treba vložiti najkasneje do 10. julija pri pristojnih okrajnih cestnih odborih.
Iz škofje Loke
— Dve prometni nesreči. Ko je staro-loSki kaplan Karlo Babnik zavozil s svojim
kolesom od župnišča proti banovinski cesti, se je prikazal izza visoke škarpe ob tamošnjem pokopališču tovorni avto. Gosp. Babnik je odletel s kolesa, avto pa se je še pravočasno ustavil. Pri nezgodi se jo k sreči poškodovalo samo kolo. — Dokaj opasnejša nezgoda se je pripetila na banovinski cesti med škof jo Loko ln Staro Loko. Iz doline je pripeljal luksuzni avto, ko se je nenadoma znašel pred njim Sletni posestnikov sin zagar Janez. Fantek je zadel ob blatnik, ki mu je prizadel rano na glavi. Avtomobilist je dečka takoj naložil na avto in ga odpeljal k zdravniku v škofjo Loko, ki je ugotovil, da poškodbo niso nevarnejšega značaja.
— Vklovdansko proslavo pripravlja škofjeloški Sokol za 27. junij ob 20.30 v veliki dvorani.
M AL' POLOŽI DAR
DOMU NA OLTAR.'
Konserviranje krvi za transfuzije
Nove važne ugotovitve zdravniške znanosti
S pomočjo    transfuzije krvi je bilo že marsikomu rešeno življenje. Ko so bile odkrite krvne    skupine, je biLa odstranjena nevarnost, da bi  lahko s transfuzijo krvi krjmu škodovali.   Ostalo je samo nerešeno vprašan ie.   kako   naj   vselej   v   nujnih primerih najdejo krvodajalca. Nedavno je bilo rešeno tudi to vprašanje. Na kongresu zdravnikov internistov v \Vicsbadnu jc poročat prof. Schilling-Munster o prvih izkušnjah   z   novo   metodo  konzerviranja krvi. Že cela vrsta sredstev je, s katerimi ohranijo Kri ncpoKvarjeno in sposobno za pre-viz za več dr' Ti načini konzerviranja krvi so bili v zadnjem času temeljito preizkušeni  in  rezultat je bil, da kri  v resnici lahko ohranijo cele tedne uporabno. Prof. Corelli iz Rima je referiral na kongresu, da je izvršil že 1500 transfuzij konzervirane krvi. Pri teh transfuzijah so uporabili 400 litrov krvi. ne da bi se pokazale kakšne škodljive posledice. Centrale za zbiranje krvi od krvodajalcev morajo imeti stalno v zalogi kolikor mogoče svežo kn raznih krvnih skupin, da jo lahko pošljejo takoj,  kjerkoli  je  potrebna  transfuzija. Težave so samo še s prevozom krvi in s tem. da mora biti kri hranjena vedno v primerni temperaturi  Tehnični napredek v transfuziji krvi jc pa tako velik   da lahko računamo,   da   so  praktično   že odstranjene vse  ovire   transfuzije  konzervirane krvi.
Na   omenjenem  kongresu  zdravnikov je
bilo tudi ugotovljeno, koliko prahu vdiha-jo ljudje v mestih Tako n pr. pade na kvadratni kilometer angleškega industrijskega ozemlja na leto okroo 40 ton prahu Ta prah zakriva nebo tako. da zastre okrog 20 odstotkov sončnih žarkov. Po tem si :ahk(j mislimo, koliko prahu človek vdiha. Slaba stran velikih naselij je tudi v tem da bloki hiš ovirajo vetrove :n zaradi tega so mesta še tem slabše prezračena Neki meteorolog je poročal, da so v Berlinu v zadnjih 10 letih merili na raznih krajih hitrost vetra in ugotovili, da jc bila zmanjšana povprečno na leto v primeri s hitrostjo vetra na odprt'h prostorih za 1.5 m na sekundo Ob lepem vremenu in zlasti poleti je v notranjosti mesta vedno po nekaj stopenj topleje kakor n. pr. na morskih obalah.
O vprašanju, koliko beljakovm človek potrebuje sta referirala profesorja Felix iz Frankfurta in Schcnck iz Monakovega. Masti, ogljikovi hitrati in beljakovine so najvažnejše redilne snovi. Kolike beljakovin naj človek konzumira na dan. je težko reči, ker je to odvisno od raznih okoliščin. Beljakovina je zaradi svojih posebnih vplivov v ljudskem telesu ena najvažnejših snovi. Med prebavo se razkraja mnogo elementov, ki tvorijo p,jtem razne spojine, glede na to, kako so bili s stamcami telesa spojeni. Takšnih elementov" <*o odkrili v človeški prebavi že nad 20 Razen tega se del hranilnih beljakovin spreminja v energijo. Skoraj vsako tkivo ima posebno vrsto beljakovine. Kako Komplicirane so lahko te konstrukcije v človeškem telesu, nam kaže krvno barvilo ki ie sestavljeno iz več kakor 570 ostankov amidokislin a s tem še niti daleč ni izražena sestava beljakovin.
Srčna nevroza ni *ako nedolžna, kakor so doslej mislili. Izsledke raziskovanja o tem je obrazložil na kongresu znani berlinski zdravnik dr. Schutz-Henke. bgotovil je, da je večje število organičnih srčnih napak bilo dokazanih kot posledica srčne nevroze.. Delovanje posameznih    organov je včasih
moteno zaradi nekaterih vplivov Afektov, ki jih povzročajo te motnje, »se pacient pogosto ne zaveda. Pri berlinskih raziskovanjih so dognali odvisnost med gotovimi duševnimi stanji :n raznimi organskimi napakami Nagnjenje k takšnim razpoloženjem odnosno stanjem te lahko prirojeno, lahko pa tudi privzgojeno, bodisi s prestrogo vzgojo ali če otroka razvajamo. Tako je bilo zanesljivo ugotovljeno, da so orga-nične motnje srca pri mnogih odraslih iju-deh odvisne z občutkom bojazni, ki izvira iz mladosti. Tako je sedaj že povsem zanesljivo dognano, da mnoge bolezni povzročajo razni duševni vplivi
Hiša bodočnosti
Hiše bodočnosti se bodo znatno razlikovale od sedanjih, po zunanjosti sicer ne mnogo, pač pa po ureditvi in opremi prostorov.
Tehnika je iznašla žc celo vrsto novega gradiva, ki se čedalje bolj uveljavlja v stavbarstvu. To gradivo izpodriva drag les. Jeklo, lahke kovine, umetna smola itd nadomeščajo les. Predsednik nemške akademije za stavbarske preizkušnje prof Stegcmann je na zborovanju stavbnih strokovnjakov v Magdeburgu povedal precej zanimivega o izkušnjah z novimi eradivi. Tuko smemo pričakovati, da bodo lesene strope v hišah kmalu izpodrinile druge vrste gradiva in da v hišah tudi ne bo več lesenih tlakov. Stavbna tehnika si sedaj prizadeva, da bi nadomestila trdi kamen, ki ga še uporabljajo za tla v hišah ir za obložitev sten z vr stami novega elastičnega gradiva. Pričakovati smemo, da v hišah bodoen<>sti ne bo lesenih tal, temveč iz drugih snovi. V hišah bodočnosti tudi ne bo peči in grelnih teles, kakršne poznamo sedaj. n. pr. radiatorjev centralne kurjave Prostore bodo greli s talnimi toplotnimi napeljavami, podobnimi v načelu rimskim centralnim kurjavam Izkazalo st je da jc najbolje ogrevati prostore po ceveh, ki so položene v tleh. ker je take prostor enakomerno ogret in ga ne zavzemajo radiatorji in peči.
Ob prvi obletnici trbo
aerokluba
Trbovlje, 24 junija.
V našem rudarskem središču praznujemo te dni prvo obletnico ustanovitve trboveljskega aerokluba.
Ko so prvi ljubitelji jadralnega športa začeli utirati pot med trboveljsko mladino, je bilo treba prebresti mnogo ovir in mnogo nerazumevanj, toda prvi orači ledine, katerih imena stoje na častnem mestu trboveljskih jadralcev: R. Japelj, F. Grošelj, J. Baumgarten. V. Beg. niso klonili in so ne glede na neprilike in težave vestno pripravljali plodna tla bodočemu klubu.
Navezali so prve stike z ljubljanskim aeroklubom in lani 28. junija je bil prvi občni zbor. že takoj v začetku je štel klub 70 plačujočih članov, zanimanje za jadralni šport med mladino kakor tudi med odraslimi pa je stalno naraščalo.
Vredno je omeniti uspehe klubovih članov Japlja in Grošlja. ki se bosta polagoma razvila v odlična jadralna letalca. Oba sta napravila tečaj za gradnjo jadralnih letal, razen tega pa je Japelj napravil izpit
Dotrpela je v 78. letu starosti naša ljuba mama, stara mamica, sestra, tašča in teta, gospa
Alojzija Tratnik
dne 24. t. m. po dolgi bolezni, previđena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo spremimo v sredo, dne 26. junija 1940 ob ^>15. uri popoldne izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9. na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA — ZAGREB, dne 24. junija 1940.
ŽALUJOČI OTROCI in ostalo sorodstvo.
»C« v letanju na Blokah in dobil diplomo »C« pilota jadralca.
Klub je napravil tudi dve ekskurziji. V Ljubljani je bila združena z zračnim krstom vseh navzočih. Dne 6. septembra je priredil razstavo modelov, na kateri se je že videlo vztrajno delo kluba. Tudi modelarska tekma je zelo zadovoljivo potekla. Na drugem občnem zboru 4. februarja letos so člani soglasno izvolili stari upravni odbor z J. Baumgartnom na čelu. Sledila je
tudi nabiralna akcija, ki pa je delno uspela. Nabiralni akciji so se odzvali: Cementna tovarna in Kmetska posojilnica v Trbovljah, steklarna in kemična tovarna v Hrastniku ter g. inž. K. Kaiser iz Zagreba, Nadalje je dal tukajšnji stavbenik g. T. Božič klubu na uporabo svojo mizarsko delavnico, kjer se je takoj pričela gradba jadralnega letala »Vrabec A«. Japelj je med tem časom absolviral na lastne stroške nastavniški tečaj v Beogradu, Vršen in Zlatem Boru ter je kot kontrolor TJ. osebno prevzel vodstvo izdelave letala, ki bo, kakor vse kaže, v jubilejnih dneh 28., 29. in 30. junija poleg drugih modelov tudi delno že razstavljeno, na kar javnost že v naprej opozarjamo. Povabljeni so tudi vsi modelarji iz vseh klubov, tako da bo razstava, ki bo v mali dvorani Sokolskega doma, nad vse zanimiva. Dne 29. junija, ob 16. bo tekma letečih modelov na travniku za občinsko bolnico. Klub obeta torej razmah in uspešno delo v trboveljskem revirju, potrebna bi mu bilo le gmotna pomoč. Za zgled* naj bi služil jeseniški aeroklub, ki uživa vse ugodnosti in podporo KXD. Tudi trboveljski jadralci so se obrnili za pomoč na TPD in upajo, da jim bo pripomogla k
širšemu razmahu, saj Kr. jug. aeroklub ni le zasebna zadeva, temveč ima od njega, koristi ves narod tako v telesnovzgojnem kakor tudi državnoobrambnem pogledu.
Ob tem prvem jubileju želimo, da bi mladi agilni trboveljski aeroklub nadaljeval s podvojeno močjo. To mu bo seveda le tedaj mogoče, če ga bo javnost moralno in gmotno podprla, da bi dobil svoj lasten lokal in lastno delavnico.
Iz Litije
— živahen kremni većer. Na kresni večer v nedeljo so na mnogih krajih prižgali kresove. Samo v okolici na pobočjih kresniških hribov so prižgali okrog 20 kresov, ki so jih prav lepo opazovali prebivalci Vač, pa tudi po vseh ostalih hribih in strminah našega Zasavja so prižigali tradicionalne kresove. Najbolj živahno je bilo na Sv. gori, kamor je krenilo precej izletnikov že v nedeljo zjutraj, pa so potem uživali lepote poletnega Zasavja skozi ves dan. Skupina prijateljev Sv. go-
re je prišla nato kresovat še s popoldanskim vlakom. Ko se je nagnil dan. so se zbrali domačini in izletniki pri kresu pod cerkvijo. Nato so zalagali grmado in sveto-gorski kres je bil eden največjih in najlepših, kar jih je gorelo na letošnji kresni večer v našem Zasavju. Zaradi svojega močnega sija se je prav gotovo videl tudi na Ljubljanskem polju. Izletniki na Sv. gori so uživali tudi ob pogledu na ostale številne kresove. Kakor nam poročajo, je
bilo izredno živahno tudi na Kumu, ki nudi zaradi svojega dominantnega položaja najlepši razgled,
Sorzna poročila
Curih, 25. junija. Beograd 10, London 16.30, New York 443, Milan 22.40, Madrid 40, Berlin 177.50. Stockholm 106.25. Sofija. 4, Bukarešta 2.25
r        ■ V
Francoska
Ulica v Calaisu po prihodu nemških čet
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAZ no
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
50 PAK ENTLAN JE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. Julijana«, Gosposvetska c. 12 n Frančiškanska ul. 3.   4. L.
Posložite se
malih oglasov
v
»Slov. Narodu«
Id so
najcenejši !
i !
MREŽE ZA fO^lELJE
dobite najceneje v Komenskega ulici 34. 1590
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
SVEZE ČEŠNJE
trde za vkuhavanje i.a, košare po 15 kg din 85 franko poštama razpošilja G. Drechsler — Tuzla. 1593
Izvrstna
MEDICA
barva ustne in lica*
Dobite jo v MED AR NI
Ljubljana, židovska ulica 6
DVA BENCINSKA MOTORJA
v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. — Anton Vindiš, Breg pri Ptuju. 1600
BUKOVE ODPADKE
popolnoma suhe, nudi tvrdka »Kurivo«, Tvrševa cesta 35.
1606
KUPIM KLAVIR
(kratki koncertni) zelo dobro ohranjen — samo prvovrstne znamke. Pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro »Klavir«. 1605
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
KUPIM OTROŠKI VOZIČEK
globok, dobro ohranjen. — Je-senkova 4, pritličje levo, poleg pivovarne Union. 1601
KUPIM MOTORNO KOLO
še dobro ohranjeno, 350 cem, šport, znamke BSA, model 1937 ali 1938. Ponudbe poslati na naslov: Grošelj Miha, kleparji vo, Kranj, Primskovo pri mostu. 1602
STARINSKE PREDMETE
vsakovrstne, preproge, pohištvo, porcelan, slike in umetniške slike kupujem in prodajam. Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L.
215 ORALOV
prvovrstne, obdelane in posejane zemlje v enem kosu z gospodarskimi poslopji vred, je v neposredni bližini Osijeka naprodaj. Cena 9500 din po oralu. Vse informacije daje Josip Ga-lovac, začasno v zdravili:'-- u Slatina Radenci. l->03
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
„NAŠ VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smešnice.
Izhaja vsak: petek in je trudi lepo iiustrira.nl
UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5.
NARODNA
Tiskarna
I LJUBLJANA
I —
IZVRŠUJ h,   VSE  VRSTE TISKfJVTS
Krinka i
123
ljubezni
Njena prisotnost je zanesljiveje in bolje izpričevala plemiško kri novega poslanca, nego še tako stari argumenti. Ta ponosna in samozavestna dama in njena očarljiva spremljevalka sta vzbujali splošno pozornost, kajti tu so bile združene najočarlji-vejše ženske vrline: zapeljivi čari mladega obraza, Čudoviti cvet vzvišenosti s sivimi lasmi in največja eleganca obleke, odgovarjajoča starosti, kraju in okolnostim.
Ta čas se je pojavil na pragu na desni strani mož. V naslednjem trenutku so se oči vseh poslancev in občinstva obrnile nanj.
Markiz de Valcor je vstopil.
Ljudje so videli, kako je za hip obstal, brez oklevanja in bre2 okorne nesigurnosti, pa tudi brez aro-gance, — kako 3e je ustavil, iščoč iz daljave med praznimi sedeži mesto kamor bi sedel.
Bil ie sicer središče splošne pozornosti, vendar je pa kazal vso svojo prirojeno hladnokrvnost in ne-prisiljenost.
Tisti, ki ga še niso poznali osebno, so željno upirali vanj svoje poglede.
Njegova visoka postava v elegantni obleki z belim nageljčkom v gumbnici, njegova dostojanstvena glava, njegov izraz mirne premoči, mogočen intelekt, železna volja, izražena v njegovih potezah, vse to je imponiralo tistim, ki so prvotno najbolj rohneli proti njemu.
Vsa desnica je vstala in ga sprejela z viharnimi ovacijami.
Z vzkliki in posmehom je odgovorila za hip levica, toda brez prepričanja. To je bil tako zgovoren prizor, da so videli tudi najhujši opozicionalci v njem dobro pripravljeno gledališko igro, vso to parlamentarno skupino, predstavljajočo stare ideje in ugaslo veličino, kako je pozdravljala vsa v ognju tega zares impozantnega moža, v katerem je bil vtelešen ves ponos rodu in tradicije pustolovstva in bojevitostL
Markiz de Valcor spričo teh burnih ovacij ni imel tako malo okusa, da bi odgovoril s suvereno kretnjo, pa tudi tako neroden ni bil, da bi se v zadregi obrnil in odšel. Za tovariše, ki so mu navdušeno ploskali, je imel dolg pogled ponosne hvaležnosti.
Potem je pa krenil trdnih korakov naprej, odšel je po stopnicah in zasedel mesto na koncu klopi sredi desnice.
Na tribuni si je Michelina plaho otrla solze, ki so se ji zalesketale v očeh.
Ah, ko bi bil Herve zdaj tu! — je pomislila. O, ko bi mogel prisostvovati temu zmagoslavju!
In kakor odmev, eden izmed tistih odmevov tišine, ki jih ne prestreže noben duh, ki pa zadene ob skriv-
nostne strune srca, se je zganil tam doli v areni, kjer se je križalo toliko interesov in toliko strasti.
Kdo bi bil slutil ta vzdih, izvabljen zmagovalcu s spominom na ljubezen? Ta vzdih, zdramljen v imenu ženske v teh na prvi pogled tako mirnih prsih, v katerem je Renaud de Valcor prekrižal zdaj roke?
Torej ni bil zadovoljen on, zmagovalec dneva? Mar ni triumfiral nad ljudmi, nad usodo, nad eno najtežjih ovir, kar jih je kdaj stalo na poti človeške usode? Kaj ni sanjal o novih zmagah na polju politike, kamor je bil stopil kot ljubljenec, kot bodoči vodja ?
Navdušenje, s katerim je bil sprejet, je komaj šele utihalo. Krasne oči, žareče liki zvezde s tribun, se še niso mogle odvrniti od njegove visoke, lepe postave. Od vseh strani so se upirali vanj ljubosumni in zavistni pogledi.
On je pa imel v duši samo en klic, samo eno hrepenenje :
Gaetana! . .. Kje je ona? Ah, zakaj nje ni zdaj tu, KONEC PRVEGA DELA.
DRUGI DEL
i.
SREČANJE
Ogromni parnik »La Vendee«, ki je bil odplul iz Bordeauxa v Buenos Aires, je dosegel ekvatorski pas. Potniki so bili nekaj dni prej zapustili Evropo, zastrto z meglo in dolgimi novemberskimi nočmi. in vsako jutro so čutili na morju, še vedno pustem
in podobnem mračni celini, kako zmagujoča moč solnca vedno bolj prodira. Zdaj so potniki že čutili vročino, da niso pihali pasatni vetrovi in da jim ni nudila udobna oprema razkošne ladje prijetnih kotičkov. Vsak dan je posadka že od jutra škropila krov v ozadju ladje nad kajutami.
In sveže poškropljeni parketi v senci napetih,jader so vsaj nekaj ur ohlajali ozračja Ko so pa navpični solnčni žarki posušili zadnje vlažne sledove ter razgreli les in medeninaste okov* tako, da ni bilo mogoče položiti roke na nje, so se umaknili potniki v zaprte salone.
Na krovu ladje -La Vendee« sta vzbujala dva potnika največje zanimanje svojih sopotnikov. Lila sta menih in ženska.
Menih je nosil rjavo kuto in črn oktavijanski plašč. Bil je na potovanju. Kam ga je vodila pot? Tega ni nihče točno vedel.
Govorilo se je, da je visok dostojanstvenik svojega reda. Njegov neprikupni, toda dostojanstveni obraz je potrjeval to domnevo. Redovnik je imel okrog svoje tonzure skoraj bele lase šestdesetletnega moža. Njegove tesno skupaj ležeče oči so zrle široko v svet, nos je bil prekratek in predebel, brada obrobljena z apostolsko brado, vse obličje pa je imelo čudovit izraz dobrote in plemenitosti.
Ženska, ki je tudi vzbujala pozornost potnikov, ne da bi se tega zavedala, je bila grofica de Ferneuse. Potovala je sama s svojo komornico. Izogibala se je sopotnikov in kazalo je, da jo mučijo težke duševne muke.
Ureiuje Josip Zupančič II  La .Narodno tiskarno* Pran Jeran  // Lq upravo in inseratni del listo Oton Christof // Vsi v Ljubljani