33, štev.
V Kranju, dne 19. avgusta 1911.
XIL leto.
GORENJEC
Političen in gospodarskj list
Stane za Kranj x dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo lelo 4 K, za pol leta K, za Nem<ijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posaueace 5te vilie po tU vin. — Na narocbe tu-rt lstodorme vpožiljatve naročnine se neotiro. Uredništvo in upravniStvo je aa pristavi g. it. Klonana v «Zvezoi». Izdajatelj in odgovorni urednik Iv. I r. Lampret. Rokopisi naj se pošljejo, te mogoče, že med tednom.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo a celo stran 60 K, sa pol strani 80 K, sa četrt, strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za maoj*a oznanila sa plačuje za peUt-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vsa upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiratt. — Rokopisi ae ne vračajo.
Regulačni načrt za mesto Kranj.
Tehnično poročilo inženerja Šlembova,
Regulačni načrt za mesto Kranj je zasnovan s posebnim ozirom na obstoječe ceste, poljske peti in parceloe meje. S tem se popolnoma zlaga naravna zahteva po zvezi obth državnih cest, to je cn<b v Tržč in v Kokro, ter s potrebo organiene zve:e z obstoječ m mestom. (Glej § 61 dež. zak. štev. 26 z dne 25. oktobra 1875)
V porabo obit ječih potov olajšuje sukcesivno delno izpeljavo regulernega cestnrga omrežja in manjša breme prizadet h pose*tn kov.
Lpeljava cesti po motnosti na mejah paraz-dtli odstop zemljiška nekako enakomerno na vse prizadete posestnike in dosega dobro in l.hko parcelacijo posameznih stavbnih blokov.
Bloki so priblžao 120m dolgi in 80 do 90 m široki. Dolžna blokov nima posebnega pomena ta parcelacijo, pač pa širjava istib. Kajti pri veliki sirjavi postanejo srednje parcele predolge ter ostane veliko nezazidanega zemljišča in ži 45 do 60 m dolga parcela ima več kakor zadostno dolino.
Omenjene stavbne bloke se da razdeliti: po dolžini v 5 do 6 delov, po s rjavi pa 1) pri strnjenem sistemu v 4 dele, 2) pri odprtem sistemu v 2 do 4 dtle.
Kar se tiče načina zazidave blokov, se priporoča, v kolikor je z ozirom na lokalne razmere in sedanji obstoj če mogoče za stavbne bloke 6, 7, 8, 10, 19, 26, 18, 24, 17 in 23 strnjen sistem.
V e druge bloke je določ ti za prostostoječa poslopja, to je odprt sistem.
B oki 2, 3 in 5, ter 16, 21 in 22 potem 9, 11, 12, 14 in 36 z ostalimi bi stvarjUi od vseh strani s svojimi v zelenju stoječimi hišami nekaki pr« hod do stavb v strnjenem sistemu (dično otoku).
Bloki 25 27 31, 37 in sedanji «Na razpotju* (pri bekseljnu) so mišljeni za javne nasade in proste re.
Iitotako naj bi bil javni nasad in prostor okrog vodovodnega stolpa. Stolpa samega ni bilo mrgoce z zasnovanim omrežjem spraviti v tako soglasje, da bi zavzemal v njem donimaadao točka, pač pa bo gotovo odprti sistem zazidava blokov 36, 44 in 46 učinkoval v prid ugodne reprezentacije.
Iz vrtite v cest je projektirana po večini s sir-javo 12 m z ozirom na § 61 stavbnega reda za voj«odino Kranjsko (rasven Ljubljane) z dne 25. oktobra 1875 dtž zak. tt. 26. Cista, ki je 12 m široka in kt ima 8 <n širjave za promet vosov, zadostuje vsem prometnim potrebam. Ako bi ae pa smatralo te dimenzije deloma kot premajhne, tedaj bi bilo priporočati, da se ob takih cestah pač te vedno obdrži projektirano tirjavo, predpiše pa, da se mota postaviti stavbo te za nadaljna 2 m od ceito, kateri prostor bi ostal v pose.tvu posameznika in bi služI kot hišni predvrt. S tem je ic-jema dovolj utemeljena, naprava pa regulaciji v prid.
Predpis sam bi bil pa nekako utemeljen v § 67 Za bloke z odprto zazidavo naj bi imel ta predpis splošno veljavo.
i ll-4Ui
31-4Í
Nivel cest je v splošnem zelo ugoden in dosega le redkokdaj 3% in le v enem slučaja 4*7%, ki ima stoj analogen v državni cesti.
Naprava za odlok meteornih voda in kanalizacije je na podlagi danili profilov in kotirane situacijo takoj razvidna.
Vse glavne odtočne žile so: _   ]H — • 20—131
se zbirajo v točki 1), kjer bi se spojile s projektirano kanalizacijo obstoječega dela mesta. Padec cest bi bil vobče s odtočno žilo istoameren, le pri kokriškera mostu divergenten.
Zarisana ti rjava državne ceste v Kokro in državne ceste v Tržič ne odgovarja pravi tirjavi ceste, kajti ta ostane nei sprem en jene, ampak vstati ao po predpisa aa vaški strani se 4 m, tako da označuje zarisana črta čelo stavbe.
DOPISI.
Ii vede?l)itkeaa okraja nam poročajo: Pretočena nedeljo je priredila marljiva «podružnica slov« nskrga planinskega društva* v Radovljici veselico, ki ostane v najboljšem spomina vsakemu, kdor jo je obiskal. Obiskali amo že dovolj veselic, a tako elegantne, a obenem tako presrčno domače veselice ne pomnimo. Obširni, pravemu gozdičku podobni vrt gostilne «Triglav» v Lescah, ki je sedaj last znanega narodnjaka g. I. Kmeta iz Ljubljane, se je pričet kmalu polniti po napovedani uri, to je ob 8. uri popoldan. In kako paslra je bila ta slika. To najfinejša obleka dotlih leto-vitčarjev s Bleda i« okolice, tam gorska, kjer je
PODIJSTEK.
I. F. Krimski:
Reparjev Jakob.
Resnična dogodba.
t\ on#c«
IV.
Preden je došlo Jakobovo pismo v Ančkine roke, se je sgcdilo za Jakoba nekaj groznega. Ančka ga je zapustila in poročila drugega. Kako je prišlo do ttga?
Stari Pristavec — kakor je daleč naokrog znano — je velik skopuh. Zato ni čudno, ako je tudi svojo hčer prodal nekemu bogatemu trgovcu iz sosednje fare. Tudi se mu ni zdelo vredao čakati Jakoba, ki je še pri vojakih in premlad. Tako je prisilil svojo hčer v zakon, dasi sta se ona in njena mati branih. A kar je stari Pristavec sklenil, se je moralo zgodit*.
In zdaj imajo svatovtčino. Veseli so vsi, ženin in svatje — a Ančka je žalostna. Žalostna sedi za mizo poleg svojega moža, s katerim oi »pregovorila te besedice. Toda njega to nič ne jezi, samo da so njegovi njeni deaarcr. Ni mu mar, da je spravil v nesrečo dvoje ljubečih se bitij, Jakoba in Ančko. Veselo je njegovo srce ob poskočnih valčkih harmonike, na katero svira znani krojač Matevž. Najbolj je vesel med vsemi, največ plete — a ne s Ančko, ki plaka za mizo, ampak z drugimi dekleti. In on raja in raja in pije, dočim Jakob o tem te nič ne sluti.
Drugi dan odpelje begati trgovec Pristavčevo Aneko na svoj dom . ..
Jakob, srečen si — ker te ne vet, kaj se je zgodilo s tvojo Ančko... I
V.
Pripravili so se takrat zopet enkrat k pisanja pri R parjevih in poslali pismo Jikobu, v katerem so mu oazoaniU žalostno novico o Ančki. In Jakob, ko je prebral, je ostrmel in sprva ni nkakor hotel verjeti. A moralo je biti to resnica, kljub temn da je Ančki kar največ zaupal . . .
Glavno vprašanje, ki si ga le zdaj ustavil, se je glasilo: kaj zdaj storiti? Io čmbolj je mislil, ni hotel verjeti, kar so mu pisali. Toda, da bi ne bil tako v dvomu, se je hotel prepričati, kaj je na tem resnice. Tako se je odločil iti domov.
Ia tako se je zgodilo, da je dezertiral . . .
Hodil je pet dni in noči po gozdovih, da bi bil bolj varen, in testi dan je prišel domov. Ustrašili so se doma, ker je prišel t»,ko nenadoma domov. Ko jim je omenil ves svoj položaj, so ga prosili, naj gre nazaj, zakaj orožniki ga bodo gotovo pritli iskat Toda Jakob se je branil in rekel, da ae nikogar ne boji in da hoče videti te Ančko. In revež je ni videl nič več, kajti leči je moral k počitku, tako je bil smučjn . . ,
Starti njegovi pa so bili žalostni, ko so videli, da je edini njihov sin nesrečen . . .
VI.
Se nobeno jutro ni Jakob vstal tako presenečen, kakor tisto, odkar je pričel domov, ko je dezertiral Zaslišal je namreč v veliki sobi govorjenje, bil je skoro prepir med njegovim očetom in — orožnikom, ki je prišel po Jakoba. Razločno je čul govorjenje in je zapahnil sapah pri vratih. Slišal je, da bo moral z orožnikom.
Jakob se mečao razburi. Zakaj t orožnikom? Zato, ker je dezertiral Šale zdaj je zaznal, da je
star J napako . . . Toda ne. Z orožnikom noče iti. Raje vse drugo, kakor da bi ga gnal orožnik . .. Kar je sedaj delal naprej, bilo je naglo in nepremišljeno . . .
Ne da bi se popolnoma oblekel, skoči golo-glav Jakob skoti okno in začne bežati, ne brigajoč se za ljudi, ki so ga gledati začudeni. Obrne se večkrat nazaj, da bi videl, če na sledi orožnik, a ko upati, da mu je orožnik za petami, se podviza in beti po brego v dolino, zavije čet njive, u njim orožnik, klico č, da ustreli, če se ne ustavi. Toda Jakobu je zdaj vseeno, orožnik pa, misleč, Jakob se bo že enkrat ustavil, ne misli več na streljanje, ampak učae hitreje teči u njim . . .
Jakob pa se na ustavi, ampak teče naprej ia beži, beži čez travnike in polja... ves je te spet an ... in zmučen ... komaj te premika noge... približuje ae Ljubljanici, de enkrat zakliče orožnik, naj se ustavi, toda Jakob se je preveč upo teke', prijeti se je hotel u grm, a zdrsnil je in padel v Ljubljanico. Voda je upijosknila, Jakob je izginil v vodi . . .
VIL
Od takrat je minile te kakih dvajset let So danes stoji nagrobni kamen na Jakobovem grobu na pokopališču.
Jakobovih staršev al več med živimi, a vseeno je njegov grob vsako leto na dan vseh mrtvih okinčan; to napravi nekdaj njegova, te živeča Ančka. I o vselej, kadar pride na pokopališča smoli sn ali dva o cenata u Jakobovo doto . . .
Nepozabna bo ostala povest o Roparjevem Jakobu med našimi vatčani.
igral glavno ulogo cepin in Čevlji na kvader, drugje sopet si lahko opazil goloroke domačine — a ▼•en je sijala radott rat ebraz, saj smo ae Čutili svoji med svojimi, na ti« h, ki jih obdajaj* nedo-sežne gorenjske planine. Ia kako bi Človek tudi ne bil vesel? Vrt gostilne «Trglav» j« te vrodeo, da ti ga Človek rgVJa v<estransko. I a ko si videl njegovo Upi lege, njegovo umetno, a vendar tako naravno rard«Ma% a pMeg t gi oni krasni razgled, ki ga uživaš s tega vrt«, se ti vzradosti srce. Toda ta vrt je pridobil na mičootti in lepoti statero, ko si lagledal lepo okraftane latore, kjer je bil zbran cvet radovljitkh in okoličanskih oarodaih dam, da vrle dela svetopisemskega osmiljenja, da napoje ž»jne ia oasit-j-i laCae. — Bled je imel svoj iotor, načelovala mu je gd<\ Ravnik o v a, obdana od vtnea njej enakih cvetk — kjer si so lahko navžil vsega sladk'ga. Kavo je kuhala gaspa Cebuljeva v družbi dveh pristnih gorenjskih lepetic in obCa hvala gre, da take kave niti Ljub-Ijana nima. — Sitnru z\ ambroz*jo in nektar je načelovala gcapa Fursagerjova, kitcri so stregle prav požrtvovalno cP|aninke» — in prišlo je mnogo, mnogo trudnih ia žejnih, da si pokropčajo svojo dušo in telo. — Vročino iz razgretih grl j« preganjala gsspa Rojčeva, ki je načelo *ala šotora ta pivo in imnla je v družbi svojih dražestnib pomagalk toliko dela, da ga je komaj zmagovala. Seveda glavna besedo tu je imel nas Martin, brez njega bi bila huda ž*ja. — Trojao vlogo jo igrala načrhvca vinskega šotora gospa Sajovčova, kateri so zvesto pomagale njene ljubke tovariSica. Njene zapeljiv« bosrde so premotilo marsikaterega tajnega, da je pokušal in pokušal — toda, ko j a odhajal od šotora, ji šj!o spoznal, da nima zmetanih le mežgan in srca, temveč tuli — noga. Vrnil se je pa vendar. In zadnjo vlogo * te> gorskem vrvenju je irarla vrsti gospa Šego v a v kolu ljubkih in rgovorn h Begunjk — lačoe nasititi in teh je bilo vedno preveč, znamenje, da jim ja jed izredno dsala. — Ia v tem tr/enju se jo smuka 1 nagajivi in pnkopljivi gizdnt tkratel,ček gdč. S. ŠuiterSičeva s Šopki m razgled ircarai. Da je vesei ca dosegla svoj vitek popolnosti gorskega življenja, se je rgUšalo tu ravno ose ndaset planinskih zvoncev razo.h glasov. — Promet burnega ploskanja in odobravanja jo bil nedoseženi pevski sber ljubljanskega «Zvona» pod spretnim vodstvom starega mladeniča Stamcarja. Ne čudimo se, ako so ti pevci teli tako slavo in hvalo v sosedai Srbij;. Mn"go so pripomogli t pravemu razpoloženju dptlih plin ncev blejski tamburali — odsek blejskega «Sokola» — s svojim izbornim udarjanjem. — — — "Ia ko je legal mrak na to zadovoljno «gorsko ljui>tvo», zaplapolalo jo nebroj acetilenskih plamančkov v zelenju dreves t rnega vrta in vživeli smo se v bajne pokrajine « Tisoč in ene noči*. Omenjamo le, da je glavna zasluga tej razsvetljavi «nediplomiranega» monterja V. Cala-deka. In ko se je rglas-la domača harmonika, je dr seglo veselje svoj c Ij. Med moogobrojoimi udeleženci smo upazili med odličnjski, deželna poslanca Vitnikarja in dr. Vdf-sns, dalja predsednika osrednjega drufttva dr. Tomialka, vseučil.SCaega profesorja dr. Murke ta. župana Žarka, dr. Tičarja s obilnim spremstvom iz Kranjtke gore i. t. d. — Vspeh to veselice je bil vsestranski, sa kar gre posebna zahvala odboru, posebna pa triperesni deteljici, marljivemu predsedniku L Funagerju, blagajniku Cu!a-deku in tajniku Kuiarju.
Raakolnikov:
Na nebu daljnem rože so žarele .,.
Na nebu daljnem rože so žarele, ovite vse v krvavordeč škrlat — ko tvoje roke v mojih so drhtele, Čutila spet ljubezni sva pomlad . . .
In s Šopkom cvetja kakor zarja rdečim, sem prsi tvoje nežne okrasil; zapel ti pesem z glasom hrepenečira, kot slavec bi se v tihi mrak glasil —
Zagledal solzo v tvojem sem očesu — in jo poljubil kakor biser lep, vso svitlo kakor roso na drevesu bi našel ptiček hrepeneč in — slep ...
Saj vedel sem, da v mistiki ljubavi — sad prepovedan v hipu se rodi — zato sem prosil te, da se ustavi — zato plamtele trudne so oči--
A zarja rdeče rože je sejala, kot demon nama kri bi lil na pot in v krvi tej je duša trepetala, ker — greh in strast zazrla je povsod.
Še njivam grudi črne so blestele — razkoija klanjal jim v objem se mak — ko tvoje so ročice me objele, in v ten sprejel je hrepeneča mrak..,
Novloe !l Železnikov. Dne 13. t. m., v nedeljo je prerokoval župnik Mar« e" pri pridigi, da se bodo «D>rn», kateregi postavijo naprednjak«, razruši in da g« bodo *ze!a povodeaj. Prego>or pa pra»i, da ti«t:, prerok', ki j*do kri.h n;č ne velo. Zupn ku se ždjs ne bo?e izpolnila, pač pa so tna zgoditi klcr.kalnerau «Dorau» to, kar ž li župnik naprednjakom. Ni poiab, dragi Valentin, d?, kdor drugim jarao koplje, sam *»njo pade V času, odkar biva tukaj dični Valentin, smo napred-njaki napredovali že mnog?, to j* nijbol,Si doku, koliko uspeha je napravi župnik s svojm razgrajanjem. Lt š« tako napr«j, ker to nam jo sam ■» v korist Prepričan'1 stat, ako bi bival v nafii občni župn k, kateri hi pustil v-m politiko v ravni, da bi danes n h*e ne bil mislil ni sokolji D >ro, tako pa upamo, ako pij le v*o po sr» č:, da bodeao na jesen leta 1912 prarnova^ slovesno otvoritev »r-kclskcga Doma in ob^noTi razvit;a prapora. To bode slavno«t, kakršna S« ni bilo v naš* m trgu. Nikogar naj torej ne mot tako divjanje, kajti čira-vtč bo ragoviljenja, teru hitrejši bo napredtk. Na-prednjaki, prispevajte za soko'ski D >m 1 S tem daste najboljši odgovor našemu preroku Tonetu.
Iz Železnikov nam pitajo: Dna 9 t. m. srni imeli pri nas oJhodnicD g. sodnika Deva iz S*cfje Loke. P .»vabili smo g. sodnika, da bi ostal ea večer v naši sredi, predno odide na svoje novo mesto. Z veseljsm se je prijazni gospod odzval našemu vabilu. Zoralo se je večje štnvilo 2 .'leinikarj vf da se poslove od priljubljenega jim gospo ja. Prijetno smo se zabavali celi večer. Gospodje pevci so zapeli par lepih slovenskih pesmic. Ni ga bilo navzočega, ki bi ne bil vesol oni ve čar. Pa kak'r je bil vsakdo dobre volje, tako je tudi vsakega neprijetno dim la misel, da je to zadnji večer g. sodnika v Železnikih. Po večletnem službovanju v Ssofji Lok«, se nam je g. Djv priljubil vsem tako, da ja bilo res težko posloviti se o i nj> g j. G ivor-r.iki so se v kratkih nsp t rcah zahvalil* g. soda ku za njegovo prijanost in uljulnost napram Zdez-n karjem in ga prosil', da naj jih ohrani te nadalje v dobrem spominu, P.irJarjali se je od vseh strani tako njpgi pravičnost ia nepristanost kot sodnika, kakor tuJi njega prijaznost in dobrovoljaost kot družabnika. Resnica je, da yi bil g. sodnik pravičen in neprhtransk v uradu, iz?en isti ga pa najboljši družabnik. Tem pjtom sa Se enkrat najpri-srčneje poslovimo od g. sodnika, žeteč mu vso srečo ta zadovoljaost na novem mestu, gorenjski presto-i ci pa iskreno častitamo na pridobitvi prijaznega in dobrega g. sodnika.
Damača pitna zdravljenja zahtevajo malo časa in denarja l Prtfesor dr. Contani. svetovuoznani raziskoval.c na polju sladkornih boleisl, jo -'o-gi al naslednje: Naravna Franc Jožei-ova gren č*ca, zalivana na tošče, ue učinkuje samo kot lahko odvajalno sredstva, ampak tu 1: od ča«a do čssa regulira delovanja želodca tako, da popolnima niaomeš'a zdravilno vode Karlovih varov.
17 50—29
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči Dežno mehko tožo in bel Leint, se umiva le z
Steckenpferd lliijlno mlečno milo
(znamka Steckenpferd)
tvrdke Bergmann & Co, TeMn ob Lab . Kom td po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t. d.
V Kranju, dne 19. avgusta 1911.
Sanacije deželnih financ po zatrdilih finančnega ministra ni mogoče več preložiti. Tudi Študije o sansciji ne smejo ovirati takojšnje sanacijo, ker bi to le Škodovalo interoaom dežela in prebivalstva. Predvsem pa je treba sestaviti zahtevo in pogoja v deželnem gospodarstvu iznova, ker je miterial, ki je ministrstvu na razpolago, že zastaran.
Nemški «Drang» proti jugu. Hrvaški listi po-račajo, da bo v kratkem premeščena domiča posadka iz Dubrovnika in da pride tja nemški polk. Bati se je, da store tako z vso vojsko, ki je sedaj v Dalmaciji, a pripada 22. peSpolku, v katerem so sami domači sinovi. Namesto njih bi priti: nemški vnjaki. Na ta nač>n poplavijo dalmatinska mesta efeirske in podoficirske rodoviue, in te bodo zahtevale uitanavljaaje nemških Sol. V tem pogledu bo prvi Dubrovnik, kjer so napravljeni že poizkuii.
Francoska baje zbira in centralizira močno armado na vzhodnih mejah, kakor poročajo veati is Švice, posebno iz Brna. Vsak dan pridejo baje v Beifort trije vojaški vlaki, polni orožja in streliva. Vsom rezervistom, ki stanujejo v vshodnem delu dižsle in v Švici, je bilo baje zaupno povedano, naj bodo pripravljeni za nastop vojaške službe, h Francoske pa označujejo te vesti kot neosnovane. — Is Londona pa prinašajo časopisi vost, da so ladje prve divizije in drcadaoughte, ki so imele vaje v irskem morju, založili kar na hitro s premogom. D-lali so baje cele neči. Muttvo ni dobdo uiti dopusta, dasi se sicer po manevrih aa?adao dovoli. Dopusti se bodo takrat dovolil, ko bodo ladje popolnoma razorožeue. Toda tudi ta poročila so precej neverjetna.
Na AsgTeskem divja velikanska induitrijalna
stavVu. 0*mg 150 000 delavcev štrajka.
Novičar.
Oaobso veatl. V.sji kom str fn. straž) 2 raz. Franc H.bjan je prestavljen iz Kranja v Postojno, fii:i3čQj stražo komisar 1. razreda M ha Amon iz Pogojno v Kranj. — Davčni asr.tent Jjsip Krakcr ja premeščen in Kamnika v Mokronog, na njegovo m sto pride davčni asistent I fan G^rkovn;k.
Županom v Predosljih jo bil minuli torek h-voljm g. B a>. Ztbret, tovarnar v Britofj pri Kranju.
Občinska volitve ta chč.no Hrastje pri Kranju so se vršilo dne 13. t. ra Prvi razred je vol.I odbornikom: Jane/a Mraka in Jožefa BreSarja ir. Gtč, G šperja NovaXa ir, Ha3lja ter Franci Zupana i: Pr:bačeviga; drugi razred jo volil: Franon R m-naana iz Probatavogi, Antoni Koxjoka, FrtncaRj-j no in J »ž f < S rika, v^i iz Girč; v trntjem rasredu so izvoljen1: Mstavi Kad vc in Jož-f Zupan v Pre-b3č:vi!», Jjžef Nad žar v Girfiičab in Mitevž Zmrz-likar v Hra;tju.
Cestni odb3r za skbdovni okraj Kranj j* imel svojo redno sejo, kjer s* je sklenilo, da so dovoli žup-.nu besniškernu, Ivanu Paplerju, ?a pepustitov terena, ki "se polrebujo za odkiaJaaj-i o priliki pri-lož tve okrajne Cvsto Kranj- B >soica, enkratno podporo 1100 K ir. okraju o - ce^tn^ga zakla ia.
Načelnikom cestne ja odbora akofjoiuikega je izvolen Jož^f Hafaer iz Skofj-s L)ke, njegiviin namestnikom Alojz-j Grulelj, župan poljanski.
Velike vojaške vaje sa vrso letoi o i 26. av-gu ta do >štetcgra 1. septembra 1.1. od poljanske d.tli.o sem čez Skofjo '»oko in Kranj tja da Kani-n\?. V Kranju so nistan« pjveljnis vo 12. psh. brigaie z 18 mežnai in 10 konji, dalje prid* 5. lov,ki bataljon s 25 čiitniki in 260 mnžmi ter 13 korj;, dne 29 avg. prideta Sa 17 ia 19 lovski bataljona iz Liubnega in Brezja s 50 častniki in 520 motmi ter 20 konji. Ravnotako bo nastavljena druga divizija toon, polka St. 9 in polkovni stab s 15 častniki, 100 možmi in 100 konj'. Vojaštvo bo prenočevalo 26. ia 27. avg. v Trž>šu, Gjnčah, Jejenicah, Ljubnem, Bre/.jah in Trsr.eniku, 28. av-gu;ta v Tržiča, Goricah, Zilogu, Pivljih, Tnte-niku, Babnem vrtu, Očadovlj«h, K'ittb, S^rčah in Rgtnjab, Taboru, Srednii vasi pri Podbresju, Br tofa in Trsteaiku; dne 29. avg. v Kranju, Preddvorom.
Opozarjamo na koncert cGodbe prostovoljnega gas Inega društva v Kranju*, ki se vrši v uedelj*, dae 20. avgusta pri Jelenu v Kranju. Prosi se za najmnogobmjne.So uieležba.
Dva požara na on daa. V ponedeljek zjutraj ob polStirih je pogorela na Klancu pri Kranju h.Sa krojača Janeza Cabulja. B la je vsa lesena. K sreči ui bilo vetra, hiša pa je stala na koncu vasi. Pravijo, da jo ntikdo zažgal. — V ponedeljek zvečer pa je treščilo v Pavovčevo hiSo na Hujah sredi vasi m se jo vnelo. Pogorel jo skedenj s kiajo in del hiše. Vladal je vel kanski strah. G»3d ni društvi iz Kranja in Stražšča sta b.li takoj na ma*tu in pogasili grozeči ogenj s pomočjo vodovoda, ki ima pa za požar preozke cevi. Ko bi ne bilo vodovoda, bi bila nesr.ča velika.
Prezidava iola v Smartoem pri Kranja. Tri-razredna ijuiska šola v Smartnem se a šolskim let na 1911/1912 razSri v štirir^zrednj, ker šolsko povopje raipcbga le s tremi učiimi sobami, treba ie prezidave, katero je previol stavbni mojster A i-g 11 Molinaro iz S&tfje Loko za 1900 K. Dela se t,k ij prično.
DljurJao vpraStnja. »Slovenec* rad kriti sira P",';lcvanjo posamoznih naprednih občin ikih za*to-pov, v zadnjem času mu ja k srcu prirasti9 pn-sebiio toplo gospodarstvo ljubljanskega mi«tn?ga zntip-i, kjer je menda vso narobe. Dovoljujejo si vjitid tega vprašati vis>ki d-ždni oibo.-, da nam neko!-tj poja;ni, zakaj so jo napravilo tol<ko in toliko cest n h, vodovodnih ia slsčavh načrtov v deželnem stavbnem uradu, kolk) so ti načrti ve'j^i in kdaj se bodo izvršili. Gospodje v dež. stiVbiu-skem uradu so morali delati nočindan — a ču Iuj — ravno pred volitvami.
Iz gaje o. kr. okr. So!, svata v Radovljici dno 9. t. m. Predsednik poroča o zadevah, ki so se r t s 11* kureutnim potom. S nt? vi se ternopr,:dtog za nadučittljiki mesti na Bohinjski Bistrici in Boh. Bali. Predlaga se nagrada sodoiim učiteljem za kmetijski pouk in eni učii moči za pouk v žou. roč. delih. D j volijo se s'arostne doklade, in s car: učiteljici Koriari druga, Bizjak Jerici — pro v. in prva d -f miti vsa, E. Žitnikom i drugi, nadučdelju J. Ažmanu p -U ;n učitelju Jonskotu druga. — Predlagati so dye denarni podpori v ugodno rešitev. — Oiobri se več inšpekcijskh poročil; pri tej priliki se izreče pismeno pohvalo za uzorno poučevaoje nadučitelju J. Rthteršiča v Srednji vasi. Slednjič se odobre računi sedemnajstih kraj. tol. svetov. Kakor potno edškodnino članov okraj, šol, sveta so določi 25 vin. za kilometer.
Ustrelil so jo v Kropi zadnji petek 42 lotni Vincenc Smrekar. BI je že nekaj časa zmetan, Ko je dan poprej nenadoma umrl njegov prjatelj Franc Er2eu, je sklenil ludi sam j mre ti. Vt,A jq revolver, k« ga je im^l skritega, ia rekci domač.m, da se bo udrebl. Hjteii «3 mu g4 iztrgat-, I07H1 so ga okoli, a ga niso mogli vj U. Ujtrchl se je v srce in bil takoj mrtev.
Drobiž. Dela vc* Lovrenca Simonijs je v Ocro-šeniku prijela rolatiltrca ia predpasnik, ga vlekla seboj tako, da je dobil Mke poökodbc, 71 a ^ ti na ppodnji m (fle&u. Pripeljali so ga v detel on bol-n co. — 50Mci M ha NadiSar iz Trž:ča jo te dni padel 8 kcznlra in so teikm poškodoval. — N.> Dobrav; p»i Kr.-pi te je minulo nedeljo vrši čebelarski rhcd, na katerem je poročal nadučttelj Jos. Liko/i r.
„Kail slrapenjaklV .Jutru" objavlja go«p. Fr. Pire te delj časa članka o „na';ih strupenjak Ir", ki imajo vsaj to dobro, da so se pričeli ljudje ma'o bolj zanimali za kačo. Svetujemo pa gorp. piscu, da so naj bolj pouči o kačah sploh, predno kaj pite o njib, kajti potem bo prisol do »poznanja, da naša narodna smokulja ali rjava kača ni strupena, temveč prav nedolžna. S'cdnjif: mu javljam, da je moj sinko vjtl 27. pref. raeitca modrssovko, ki je dolga 75 cm in meri v obsegu 14 72 cm. Rad....... —ga.
Gozdni požari. Nekaj dni je gorelo v Mežak-Iji; vnelo so je baje od strele; ogenj so pravočasno pogasil^ da ni napravil šj večje škode Tuli ua Golici je gr.M gozd tk pod nemško kočo. Kako je ogenj ra-tal, ni znano.
8 Streli odgsajai otroki*. V Kokr ci pri Kranju v bližini mira Franceta Nagi'ca so se kopali m?.|j, 7- do 13 - Ktii dečki. Posestnikov sin Jož* Gros j h je odg^njrt) proč. Ker ga niso hoteli ubpgat;, ie vzel v roke puško in u-tcelil iz daljave kak h 20 korskov ra kopajt če, ne da bi krga zadel* Kroglje so l*ko nitko letele, da bi bilo lahko uso-depolne za direkt. Grcs se sedaj izgovarja, da je hotel otroke ie postrast», ker so kalili vodo, ki jo uporabljajo ljudje za p tnr.
Ntyaren kandidat samomora. Iz K^mn^a poročajo, da se je dnnar Franc U ankar iz Smsrlna 1. t. m. nameraval obesiti. Mod tem pa jo prisia njegova žena in reu prepreöüa to nakano, kar ji je pa njen mož silno zameril in ji je cd tega dno etregel po življenju. Dne 3. t. rr. je pi izku6.il n-žgati svojo zadolženo ka.žo, a'i to se r»u ni po-brcčilo, krr je b:l deleraa prenizek, da bi zaneti * prosto reko v «Irrü', doloma so rmi pa drugi to prepreči*. Poklicali so žan iarja, ki je odp« l;at hudobneža na okrajno sodüijo v Kamniku. M ž je \dan postopanju iu pijančevanju.
Sodba v zadevi Baska populäre, Is Gorice javljajo z dne 12. t. m.: Dane*, po 35 dnevnem obravnavanju se je končala porotna obravnava zaradi pole in a Banke Pipulare v Gorel. Posvetovanje jo trajalo przno v neč in sodba se je rarg'a-ila ob tričetrt na 11, ».večer. Obsodba se glasi: Prejšnji ravnatelj banku obtoženec G !le jo obvejen na Štiri mesece teiki ječe: dr. Lu.zatto na tri r»e-ioce težke ječe; L u asa: na dva meseca težte ječe. Drugi trije obtoženci: Piani VMjum Cor,forti in njegova soprrga so oproščeni. Tekom večera se je zbrala pred sodnij-ko p-dačo cgcmoa množica, k« je m strpno Čakala i.a konec razprave. S :dba so po mestu živahno komentira.
Tedenski sejem v Kranju dne 14. avansta 191).
— Cena od kilograma žive leže: 1 K do 1 K 04 v, za pitane vole domače, 90 do 94 vinarjev za domaČe srednje pitane vole, 80—88 vinarjev za ne-pitane domače vole, OU—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 28 vin. za teleta in 1 K do 1 K 50 vin. za prašiče za rejo, 0 K do 0 K OJ vjn za pita e praš.če. — Pšenica K 12'—, proso K 8 —, rž K 810 oves K 10'—, ajda K 9 50, repno seme K —, detelno seme — K do — K, tižol ribničan K —. mandaKm K —-, koks K —, krompir K 5'— za 50 kg. — Prignalo se je 96 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, - glav hrvaške govedi, 15 domačih teiel, 99 domačih prašičev, — hrvaških praš čev, O ovac. Od prignane živine je bilo za mesarja: 30 glav domače govedi,
— glav boiiiiske govedi, 0 domačih prašičev.
Pod ugodnim! pogoji se da v najem dobro upeljana
KOUHČIJH
ter stanovanje z urtom s 1. septembrom t. i.
V kov8č'jo in stanenapje jo t>ape'jana električna luč in vodovod.
Dobremu kovaču s« m v ugodna pribka za samostojno izvrševanje obrti. Eventualno te da v najem sp.mo stsno »nje z vrtsro, pripravno za uradnika ali penzjonista z 1. okt. 1.1. Vtč pove lastnici
Frančiška maher o Skotil Loki
Kapucinsko predmestje štev. 12.
Zahvala. Podpisani odbor „podružnice slov. plan. društva" v Radovljici se najiskrenejo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je na-a veselica v Lescah tako sijajno obnesla. Izrecno zahvalo izrekamo imenoma gospem L. Ce-buljevi, l\. Fursagcrjevi, M. Hoj e»i, N. Sajovčevi, I. Šegovi ter gd('. Kavnikovi. kakor I udi vsem njih rprcmljpvalkam, ki so tako požrtvovalno stregle v šotorih. Iskreno hv;>lo smo dolžni pe\cem „L;unIjarj8kega Zvona", tamburasem blejskega „Sokolu", ljubki prodajalki šopkov gdč. Šusteršičevi, g. Sar-toriju in sl«-<lnji^ g. Kmetu za prostor. — Planinski pozdrav! Za odbor ,.p >družnice slov. plan. diuštva" v Radovljici, dne 9. avgusta 1JU1. L. Fursjger l\ predsednik. I. Kusar, to. tajnik.
Prva češka sp'otna delnlftka družba sa zavarovanje ra življenje v Pragi, generalno zastopstvo v Trstu, ima ju vseh vocj h krajih na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima •* svoto 2,000.000 kr n popolnoma \plaearc glavnice, najveje izvanredne rezirve, daje vsem iravarovancem tudi najve jo vara st. Edioi slovanski delniški zavod te stroke. 7t» \2 -12
/
Loerijska srečka dne 12. avgust« 1.1.
T.st   26   19  6   42 40
Zahvala.
Povodom zadnjega požara ni Hujah pri Kranju j« bilo moje poslopje v veliki nedvarnost , da se vname. Neustraisni požrtvovalnosti nekat°r h mož z Kranja, Cirč in okolice, kakor tudi gg. gasilcem in orožnikom se imam zahvaliti, da mi groze M plamen ni uničil poslopja, zaradi tega jim takoj javno izrekam svojo najodkritosrčnejso zahvalo. Rog jim po trni stotero!
Janez ^ebre
Kiji v Kranju
Pozor/ ~wm '    S In J 0 V Koliri^cnt predmestju
* 7. vrtom In Hvnriščpm sp
poročiti se zeli vdovec, 34 let star, z gospodično, staro od 20 do 30 let, ki ima veselje do trgovine in gostilne ter kmetije. Ce je zadovoljna, n^j piše in priloži sliko na naslov \\ poste restante Catez. p. Velika Soka jjo/enjsko.
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši, ,,pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
z vrtom in dvoriščem se
: prostovoljno prodasta :
Več se Izve pri lastnici Ivani Cohll v Kranju. m s—s
Naznanilo In priporočilo.
Podpisana uljudno naznanjava, da bo-deva otvorila s I. avgustom 1911
160
leno In konš!
iz že nad 20 let obstoječe ključavničarske obrti t hiši št. 67 nasprol c. kr. cemen-tarije (Cof), Rožna ulica v Kranja.
Prizadevala si bodeva, da slav. občinstvu pestre-2 vj z vsemi v to stroko spsdajočimi deli, kakor: I is'Hlacije in pnpravila električne razsvetljave do 50 Kil wattnv, nadalje popravila elektro- in bencin-motorjev, strelovodov, naprave vodnjakov. Nadalje sn priporočava za popravila poljedelskih stroje?, koles in Šivalnih strojev, kakor tudi izvrševanje ite-d In h ognjišč in raznih železnih ograj. Z zagotovil - n>, da bodeva z vsem točao postregle, se pri-
Trr čava Franc TaKar t tolp Jtiri,
Socié é des Papiers Abadîe.
KBANJ, dne 4. julija 1911.
142 10—1
Ker se je spravilo za i nji éas različne ponaredbe se na ob eznane in priljubljene stročnične znamke
RIZ ABAOIE m deri)
n* ti g, pr širno svoje p. n. odjemalce, naj pazijo natanko tm. me ABADIE, katero ime se i/kuša nadomesti,i z različnimi drugimi besedami. Svarimo pred nakupom kvalitativno slabejših imitacij, ker bomo vpora-bili 1 roti tem p^narelbam vsa postavia sredstva. 60 ls—8 Société des Papiers Abadie.
inaste peči««*
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tnd kipe, vase in druge glinaste lsdelke ^ vseh barvah, trpežne In cene priporoči
Avgust Drelse
prva in največja tovarna padi ii glitiftatih izdelkov v LJubljani.
G. Tonnies
v Ljubljani 678a
tovarna za str je, železo ii eo>-inoliv£rna priporoča ko posebnost žage In vm stroje za obdelovanje lesa bV-acis-turbine osobito zi žag ne naprave zvezane ne poredno z vratilom. Motorji za bencin in surovo olje najcenejša gonilna sila.
47 12-
12.1
MASTIN
dosedaj  edino krmilao, maščobno, varnostno sredstvo, ki se izdeluje po predp su doktorja pl. Trnk6oxyia, se da vsak mesci—2 krat poln j pest med kraio.
Kdor hoče imeti zdravo in krpko živino, naj :: zah'.eva  pri  svojem trgjvcu prav odlo nj ::
„MLASTIIV".
1
Bruselj in Buenos Aires 1910; 3 velixe nagrade
:m Mag-debur g - B ti ckan.
Podrnžnloa na Dunaja
I vročeparni lokomobili \
_:     a_ _._ ^----------m * b — m.. nrapivnlvn
Dunaj, III, Am Henmarkt Itov. 21.
Patentni 249 26—21
1
c -
z brezventilnlm ïv',ZT*>^ E
O';g«na!no strojedehtvo Wolf    ...   10 — 800 k. s. Obratni stroji t najvišjo popolnostjo in dobičkom
za Industrijo ln poljedelstvo.
Posedaj izd lanih nad 800.000 k. s.
I
J
l)s&k& gospod i r)]3,
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje »p r a v e g :Francka:* s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največ skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni.
Ta izborili domači izdelek najtopleje priporočamo.
im®
. je«,-t m
wmm
mmm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Deiai.ka glavnica k s.ooo.ooo k.     Stritarjeva ulloa štev. 2
.....--=   Podružnice v Spijeto, Celovcn, Trstu, Sarajevu in Gorici
Rezervni fond K 610.000.
m i
49 f>2-.W
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račnn ter lih obrestuje od dne vloge po čistih
2 O
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseb vrst po dnevnem knrzu.
I 11
Čitejte in priporočajte I EfUll j  zobOZdraWllSM  ÎO feOIlC.
zobotehniškl atelje v KRANJU
v isti hiši, kjer je lekarna. ^=====
n
1. snopič:
2. snopič:
3. snopič :
4. snopič: 6. snopič:
6. snopič :
7. snopič:
8. snopič:
ff Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akluelnih spisov za slovensko ljudstvo, Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto.
Cerkvene pristojbine ali štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. HALLEYJEV KOMET (REPATICA). Bira, kongrua in cerkvena konkurenca. Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoStra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo". KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . . . Strašna grozodejstva v samostanu čen-stohovskem. Po konfiskaciji II. izdaja. Joj, joj, ta neznosna draginja!
Ceno dO, o   1 xv 2»O vin.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
2
X
PS
03
S
«3 C 08 &
03
Tovarniška zaloga vsakovrstnih
slamnikov
ia dame ln gospode, deklice ln dečke od najcenejše do najfinejše vrste vedno v veliki izberi in po Jako nizkih cenah pri
Ani. Adamiču v Kranju.
-o
1
CS
<
m*
o
8
3
»
3 »
205 52-50
Med. naiv. dr. Edvard Globočnik ter konc. zobotehnik Franc Holzhacker.
Ordinacije vsak dan. tudi ob nedeljah.    omenjajte zobozdrav-
'-- nlškega in konces. zobo-
tebniškega ateljeja z zobarskim ateljejem, ki Je v prejšnjih časih ordiniral v — — Kranju samo ob nedeljah. =============
Umetni zobje se izgotove v enei urah, začasna popravila takoj.
dnevu, popravila v nekoliko Vse Trste plombe 1. t. d.
I Največja snažnost I
231 —45
8
Točna postrežba 1 |
Udobno, higiienshi urejena
brionica h
V. Rozman s KRJMJ
Nahaja se nasproti SS     Zupne cerkve
u hiši št. 106
i
Prodaja   najboljših   sredstev za negovanje  las, raznovrstnih lasnih  izdelkov,  podložkov ter krepa
U Glavna zaloga nasproti lekarne. 0 £  Podružnica zraven iupne cerkve, p
159 13-4
Pravi panama 12 kron.
rej
ß v
Tehnična pisarna in stavbno podjetje
INGENIEUR H. UHLIR
276 52-S6 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb.
posojilnica O ^adoL>ljici
reglstrovana ladraga i omejenim poroštvom
5 podružnico rja ^c5ep>'ca^
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z lVs amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
160 52-8
Denarni promet v letu 1910.
i ur.
Rezervna naklada lnnaia:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan ~9M
od 8—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. Izvzemši nedelje ln praznike.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Tiaek Iv, Pr, Umprata ? Kranju.
HG